Odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbič v zvezi s problematiko na Krasu

Datum: 12.2.2010
Prejeto: 17.2.2010

V zvezi s postavljenimi vprašanji državnega svetnika Jerneja Verbiča, ki se nanašajo na problematiko na Krasu, v nadaljevanju podajamo odgovor na vprašanje št. 6, ki se nanaša na ugotavljanje davčnega rezidentstva tujcev, ki živijo v Sloveniji, predvsem v obmejnih območjih, delajo pa v tujini.

Kriteriji za določitev rezidentskega statusa posameznika so določeni v 6. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.; v nadaljevanju:ZDoh-2) in so med seboj enakovredni. Fizična oseba pridobi status rezidenta, če izpolnjuje katerega izmed teh kriterijev (ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji; ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji; je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno več kot 183 dni; idr). Ce noben od kriterijev ni izpolnjen, se oseba šteje za nerezidenta. Rezident ima neomejeno davčno obveznost, saj je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki so doseženi v Sloveniji ali izven nje; nerezident pa ima le omejeno davčno obveznost, saj je zavezan za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki jih doseže v Sloveniji. Za status rezidenta ali nerezidenta ni pomembno ali je posameznik državljan Slovenije ali tujec.

Na podlagi navedenega člena ZDoh-2 se tujci, ki prebivajo na območju Slovenije, in se dnevno vozijo na delo izven Slovenije, praviloma štejejo za rezidente Slovenije.

Fizične osebe, ki v Sloveniji nimajo formalno urejenega rezidentskega statusa, so si dolžne pri davčnem organu urediti svoj rezidentski status. V ta namen je Davčna uprava RS na svojih spletnih straneh objavila navodila o tem, kako se presojajo pogoji iz 6. člena ZDoh-2. Tako je na njeni spletni strani objavljen tudi vprašalnik, ki služi kot pripomoček posamezniku in tudi davčnemu organu v postopkih ugotavljanja dejanskega stanja v primerih njegovega prihoda v Slovenijo in v primerih odhoda iz Slovenije. Ce posameznik ne želi izpolniti vprašalnika, lahko tudi na drug način dokazuje dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov status. Davčni organ na podlagi vlog za ugotavljanje rezidentskega statusa oziroma po uradni dolžnosti presoja izpolnjevanje pogojev za rezidentstvo po ZDoh-2 in o rezidentskem statusu odloči z odločbo. Trajanje statusa je lahko časovno omejeno ali časovno neomejeno, upoštevaje presojo dejanskega stanja.

V praksi pride do primerov, ko se posameznik šteje za rezidenta dveh oziroma več držav v skladu z njihovo notranjo zakonodajo. V tem primeru je v teh državah obdavčen kot rezident. Če se v teh primerih posameznik hkrati šteje za rezidenta Slovenije in rezidenta države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčenju dohodka in premoženja, se za odpravo statusa dvojnega rezidentstva uporabljajo določbe te pogodbe. Na tej podlagi je posameznik kot rezident obdavčen samo v državi, za katero se na podlagi določb mednarodne pogodbe ugotovi, da je njen rezident.

Na območjih Davčnega urada Kope in Davčnega urada Nova Gorica je bil od leta 2004 dalje z odločbo dodeljen status rezidenta Slovenije sedmim tujcem, ki imajo prebivališče v Slovenije in so zaposleni v tujini.

Z dopisom je tudi podan odgovor Davčne uprave RS na isto vprašanje državnega svetnika.

Dr. Franc Križanič, l.r.
minister