Magnetogram 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(11. junij 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je začela ob 13.05 uri.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovana državna svetnica, državni svetniki, spoštovani vabljeni.
Pričenjam 8. sejo Državnega sveta. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnjo sejo so se opravičili, sicer: Borut Meh, ampak je prisoten, dr. Jože Mencinger, Boris Popovič in Peter Vrisk.
Na sejo so bili vabljeni mag. Andrej Vizjak - minister za gospodarstvo k 3. in 4. točki dnevnega reda, dr. Andrej Bajuk - minister za finance k 5. točki dnevnega reda in k predlagani razširitvi dnevnega reda, gospod Rudolf Moge - poslanec, Mojca Kucler Dolinar - ministrica za visoko šolstvo znanost in tehnologijo k predlagani razširitvi dnevnega reda.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora gospoda Franceta Cukjatija in predsednika Vlade gospoda Janeza Janšo.
S sklicem, 29. maja ste dobili predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
- 1. Odobritev zapisnika 7. seje Državnega sveta,
- 2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov,
- 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu,
- 4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona in
- 5. Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, zakonodajna iniciativa.
Predlogov za umik nimamo, imamo pa predloge za razširitev, in sicer predlagam da dnevni red seje razširimo s točko:
- predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010 do 2014.
Predlagam, da o predlagani razširitvi kar glasujemo. Ugotavljamo prisotnost
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Potem imamo še predlog za razširitev z drugo točko. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlaga, da se dnevni red seje razširi s točko:
- predlog zakona o davku od dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov, po nujnem postopku.
Predlagam da preidemo na odločanje o tem predlogu. ugotavljamo prisotnost, 30. Odpiram glasovanje za.
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Predlagam dnevni red, kot sem ga prebral skupaj z izglasovanima razširitvama. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da ponovno prijavite prisotnost. 20 prisotnih. Odpiram glasovanje za.
Kdo je za? (33 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 7. SEJE. Pisnih pripomb na osnutek zapisnika 7. seje nisem prejel. Predlagam, da o njem glasujemo. Odpiram prijavljanje prisotnosti. 22 prisotnih.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 7. seje Državnega sveta s spremembami sprejet.
Če se strinjate kolega državni svetnik, zaradi tega, ne bi ponavljali, ker ste se verjetno zmotili sami.

              Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Prejeli ste pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za takojšnjo prodajo oziroma neodplačni prenos lastninske pravice praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in za zagotovitev prioritetnega, aktivnega in učinkovitega pristopa k realizaciji programa gospodarjenja s premoženjem. Pobudo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj dr. Zoltan Jan podati kratko obrazložitev? (Ne želi.) Poročevalec Komisije za državno ureditev? (Ni prisoten.) Prehajamo na odločanje o sklepu: Državni svet podpira pobudo in predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za okolje in prostor naj poskrbita, da bodo čim prej prodana oziroma prenesene kot neodplačne lastninske pravice praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in zagotovita prioriteten, aktiven in učinkovit pristop k realizaciji gospodarjenja s premoženjem. Ugotavljamo prisotnost! 23 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi s ceno pitne vode. Pobudo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo ste prejeli. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite, kolega Peršak.

              ANTON PERŠAK: Ne bom posebej razlagal pobude. Rad bi povedal samo to, da je pobudo obravnavala pristojna komisija. Da jo je tudi podprla in da so na seji bili navzoči tudi predstavniki pristojnega ministrstva in v bistvu tudi podpirajo pobudo, čeprav bo v realizaciji potrebno do neke mere diferencirati to, kar jaz s pobudo želim. Deloma se da to s ceno, deloma pa z drugimi inštrumenti doseči. Mogoče toliko, da če je kdo pobudo prebral, pa se je tudi njemu samemu postavilo vprašanje, ali se to da v zvezi z vsemi uporabniki na isti način narediti ali ne. Ministrstvo je nekaj celo že na tem področju pripravilo, tako ne da bi bili negativno presenečeni, ampak pozitivno. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Želi besedo poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Želi kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da odločamo o naslednjem sklepu: Vlada, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo naj ob pripravi predpisov o določanju cen, komunalnih storitev in cene pitne vode proučijo možnosti in uvedejo načelo progresivne cene pitne vode glede na porabo v gospodinjstvih in industriji ter možnosti vzpostavitve mehanizma, ki bo omogočil diferenciacijo cene glede na vrsto rabe pitne vode za ljudi in za proizvodnjo oziroma različne uporabnike pitne vode. Preden preidemo na odločanje vas vseeno prosim, da preverite nastavitve vaših telefonskih aparatov. Hvala lepa za razumevanje. Ugotavljamo prisotnost! 26 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli pobudo državnega svetnica Cvetka Zupančiča, za izgradnjo veletržnice v Ljubljani v Trnovskem predmestju. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Tudi poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želi predlagatelj, ki je hkrati tudi poročevalec komisije za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podati kratko obrazložitev? Izvolite, kolega Cvetko Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem gostom, članom Državnega sveta in članic! Ta pobuda izhaja iz dejstev, da smo pred dvema letoma kot Državni svet, sprejemali sklepe v zvezi z zaprtjem veletržnice na Rudniku. Takrat smo sprejeli sklep, da nasprotujemo zaprtju in dejansko tudi z našo pomočjo je prišlo do tega, da se je kot začasna rešitev našlo v Vižmarjih in danes deluje veletržnica na lokaciji v Vižmarjih. Seveda pa ta lokacija je absolutno premajhna in neustrezna, ker je šlo za začasno lokacijo. Zato so se name obrnili tudi pridelovalci zelenjave, sadja in prodajalci in so rekli, da so našli ustrezno rešitev, ustrezno lokacijo na področju ob obvoznici na jugu Ljubljane, se pravi tukaj kjer je priključek za center, na zunanji strani obvoznice. In da je ta lokacija ustrezna. Tudi nekje sam sem ocenil, da je to glede dostopa in pa motečnosti za zunanje dejavnike to zelo ustrezna lokacija. Smo pristopili k tej pobudi, glede na to, kot sem že prej omenil, da bi Državni svet naše komisije se aktivno vključili že v prejšnji postopek in je prav, da se vključimo. Gre pa tudi za to, da bo mestni svet sprejemal prostorske plane in mislim, da so na tej lokaciji aktualne tudi drugi projekti, ki bistveno manj so primerni za to lokacijo in tudi s tega vidika moramo reči, da glede na to, da Ljubljana in pa Slovenija potrebuje veletržnico, da potrebuje tovrstno prodajo, da je prav, da se to lokacijo za to dejavnost podpre, bistveno bolj kot so drugi ponujeni projekti, predlogi, ki so še bistveno bolj sporni. Mislim, da je prav, da tudi Državni svet to podpre in da predlaga mestnemu svetu, da pri sprejemu prostorskih planov to pobudo za izgradnjo veletržnice na tej lokaciji podpre. Toliko za enkrat. Če bo pa še razprava tekla naprej, bomo pa še zadevo bolj podrobno obrazložili. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zupančič. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da odločamo o naslednjem sklepu. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvo za gospodarstvo, naj preučijo pobudo za izgradnjo veletržnice v Ljubljani na delu parcele 841/21, katastrska občina Trnovsko predmestje.
Ugotavljamo prisotnost. 30 prisotnih.
Kdo je za? (28 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede nadzora nad porabo sredstev za subvencije izvajalcem programov s pomočjo, torej programov iz področja kulture. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Prehajam odločanje o naslednjem sklepu: Državni svet podpiram vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede nadzora nad porabo sredstev za subvencije izvajalcem programov iz področja kulture in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 25 prisotnih.
Za? (22 članov.) Proti? (2 člana.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi z odsekom Razdrto - Vipava. Predlog sklepa ste tudi prejeli na klop. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvoli kolega Arčon.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo gospod predsednik. Podpredsednica, svetniki lepo pozdravljeni. To vprašanje je nastalo na podlagi že prejšnje razprave, ki smo jo imeli v Državnem svetu glede izgradnje oziroma tega letnega plana razvoja in obnove avtocest v letu 2008, kjer je bila tudi ugotovitev tega Državnega sveta, da hitra cesta Razdrto - Vipava v septembru 2008 ni realna.
              To je bilo Državnega sveta tudi Državnemu zboru. Ne glede na naše mnenje in opozorilo in tudi po zagotovilih dr. Tomaža Vidica na tej seji, letni plan ni bil spremenjen in tudi nihče na seji Državnega zbora ni opozoril, da to ni realno in da v letošnjem letu je težko pričakovati, da bo ta avtocesta odprta. Jaz se ne želim pridruževati tistim, ki so zahtevali zaradi podobnih zapletov odstop ministra, ampak vseeno mislim, da si zaslužimo odgovor kdaj bo ta cesta zgrajena. Čeprav gradbena dela bodo. V obrazložitvi imate tudi zapisano, gre pri zapletu razpisa elektro in strojne opreme, ki traja že od januarja 2006 in do danes je bil že četrti razpis, ki je bil neuspešen. Tako da mislim, da gre za to in mislim, da včasih bi bilo tudi potrebno poiskati odgovorno osebo za nastale zamude. In če dovolite gospod predsednik , .../Nerazumljivo./

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Arčon. Bomo odločali o tem, potem pa preidemo na drugo pobudo. Predlagam v odločanje, če ni drugih želja po razpravi, naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi z odsekom Razdrto-Vipava in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje prouči in nanju odgovori. Torej, dve vprašanji. Ugotavljamo prisotnost! 29 prisotnih.
Kdo je za? ....je kar nekaj protestov, očitno nismo v reu tega napravili. Ponovno prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost! 30 prisotnih.
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Dobili ste tudi drugo vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem. Tudi predlog sklepa ste prejeli na klop. Sedaj kolega Arčon, če želite podati obrazložitev za to pobudo.

              MATEJ ARČON: Bom zelo na kratko, sicer v obrazložitvi tudi piše za kaj gre. Izhaja iz pobude, kjer je bil sestanek treh uprav Nove Gorice, Gorice in Šempetra zaradi uvedbe vinjet na odseku mejnega prehoda Vrtojba in cestninske postaje Bazara. Če se tam peljete to verjetno tudi poznate. Pobudo je šempetrski župan Dragan Valenčič dal ministru za promet, da oprosti uporabo vinjete na tem odseku do prvega izhoda za Novo Gorico. Namreč, več tisoč italijanskih in drugih gostov prihaja iz Italije in je pobuda bila zavrnjena, češ, da je obvezna uporaba vinjete od mejnega prehoda dalje. Mi se s tem odgovorom ministra ne strinjamo, za to postavljamo vprašanje vladi naj odgovori za finančne posledice, ki so že tangirale igralništvo glede kadilskega zakona. Predvsem pa se nam zdi tudi ustavno sporno, da kamioni, ki bodo sedaj prehajali čez ta mejni prehod bodo plačevali cestnino od Bazare dalje in jim bo brezplačen izhod dovoljen in bodo takorekoč uničevali lokalne ceste, za osebne avtomobile pa bo obvezna uporaba vinjet takoj od mejnega prehoda Vrtojba. Mislim, da je tako kamionistom kot tudi voznikom osebnih avtomobilov omogočeno da lahko po mejnem prehodu brezplačno izstopijo, če to želijo. In mislim, da bo to prineslo dodatni udarec predvsem tem turističnim ponudnikom, največ pa igralnicam, ki polnijo državni proračun. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Arčon.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Predlagam sprejem naslednjega sklepa: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost, navzočih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (20 članov.) Proti? (4 člani.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Sledi vrsta pobud, ki smo jih dodelili, kot sledi in sicer: pobuda državnega svetnika Antona Peršaka za ustanovitev posebnega sklada za odkupe in obdelavo rokopisov slovenskih ustvarjalcev. To pobudo sem dodelil Komisiji za kulturo, znanost in šport.
Potem, pobuda državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja. Pobudo sem dodelil Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Po elektronski pošti 23. maja in na klop ste prejeli odgovor Vlade na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1966, .../Oglašanje v ozadju./... 1996 - tako je.
Po elektronski pošti 23. maja in na klop ste prejeli odgovor Vlade na vprašanje državnega svetnika dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z enakovrednim sodelovanjem predsednika in članov Državnega sveta pri protokolarnih dogodkih.
Po elektronski pošti 28. maja in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za finance na pobudo državnega svetnika Alojza Kovšca za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj.
Po elektronski pošti 28.5.  in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih. Prav tako ste na klop in po elektronski pošti 3. junija prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na to vprašanje.
Po elektronski pošti 30. maja in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede oznake registrskih tablic.
Potem pa ste na koncu dobili na klop še pobudo Interesne skupnosti lokalnih interesov v zvezi z določanjem dnevnega reda sej komisij in odgovor nanjo. In sicer pobudo Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi z določanjem dnevnega reda sej Državnega sveta je 9. junija obravnaval Kolegij Državnega sveta. Državni svet bi lahko obravnaval več predlogov zakonov in drugih aktov, ki jih predhodno obravnavajo komisije, vendar bi morala takšna iniciativa priti s strani komisij. Poslovnik Državnega sveta v prvem odstavku 53. člena določa, da predlog dnevnega reda določi predsednik po posvetovanju s podpredsednikom in vodji interesnih skupin. Določitev dnevnega reda je odvisna od predlagatelja sklica seje.

V skladu s prvim odstavkom 51. člena Poslovnika Državnega sveta predsednik sklicuje seje na lastno pobudo po sklepu Državnega sveta, na zahtevo komisije, vodje interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Sam se vedno posvetujem s kolegijem v zvezi s sklicem in v zvezi z dnevnim redom seje. Komisije so delovna telesa Državnega sveta, ki obravnavajo dodeljene zadeve. Večina zadev na Državnem svetu se obravnava na komisijah, ki na to bodisi same pošiljajo mnenja delovnim telesom Državnega zbora, bodisi pripravijo poročilo za obravnavo na seji Državnega sveta. Pri sklicevanju sej Državnega sveta se najbolj zanašam na delo komisij, ki same predlagajo, katere zadeve bi bilo smiselno obravnavati na plenarnem zasedanju in katere ne. Žal so predlogi komisije, da bi posamezno zadevo obravnavali na plenarni seji redki, zato je tudi manj točk na dnevnem redu Državnega sveta. Zato to pobudo naslavljam na komisije in jih na podlagi pobude Interesne skupine lokalnih interesov in predloga Marjana Klemenca pozivam, da večkrat predlagajo obravnavo predloga akta na seji Državnega sveta.
Potem ste dobili na koncu še pobudo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za odpravo formalnih ovir v Poslovniku Državnega zbora, glede izvajanja ustavnih pristojnosti Državnega sveta. Pobudo bom dodelil Mandatno-imunitetni komisiji. Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojno ministrstvo oziroma organe. Obveščam vas še, da sem 21. maja prejel obvestilo Okrožnega sodišča v Kopru o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika. Obvestilo sem dodelil v obravnavo Mandatno-imunitetni komisiji. Komisija je sprejela sklep, s katerim smo seznanili okrožno sodišče v Kopru in ste ga prejeli v vednost po elektronski pošti 3. junija. S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državnih svetnikov.

              In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU. Pri tej točki s strani Vlade sodeluje gospa Jasna Avbelj Hamzič, dr. Igor Šalamun in Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 72/8. Predlog zakona je obravnavala naša Komisija za gospodarstvo obrt, turizem in finance. Poročilo ste prejeli na klop. Na klop ste dobili tudi predlog sklepa, morebitne amandmaje k predlogu prosim v pisni obliki. S strani predsednika komisije sem bil seznanjen, da je po obravnavi tematike na seji komisije prišlo do določenih sprememb, ampak mislim, da vseeno gremo lahko potem po predvidenem vrstnem redu.
In sicer bi najprej vprašal predstavnike predlagateljev predloga zakona, če želijo besedo. Izvolite.
Dr. Igor Šalamon, izvolite.

              DR. IGOR ŠALAMON: Lepo pozdravljeni. Zakon o rudarstvu ureja raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z vsemi vrstami mineralnih surovin kot naravnim virom. S predlaganim novim 62.a členom, se določijo naloge ekološkemu skladu v zvezi s finančnim opravljanjem sredstev zbranih za sanacijo. Ostale aktivnosti pa se bodo še naprej izvajale po uredbi o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del. Z določitvijo nalog ekološkemu skladu, želimo v praksi vpeljati zbiranje in porabo namenskih sredstev za sanacijo in tako omogočiti racionalno zbiranje finančnih zagotovil za sanacijo posledic rudarjenja v bodočih koncesijskih pogodbah. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za baše dodatno pojasnila. Želi poročevalec Komisije za gospodarstvo. Izvolite, kolega mag. Stojan Binder, imate besedo.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo, predsednik. Torej lepo pozdravljeni vsi skupaj! Kot povedano, včeraj smo na naši komisiji obravnavali ta zakon in moram reči, da ga, po razpravo smo tudi ta zakon podprli. Obenem seveda se je pa na podlagi predloga s strani Gospodarske zbornice oblikoval konkreten predlog. Namreč kot veste, kot je bilo ravnokar sedajle povedano s strani gospoda Šalamona, da se formirajo ta sredstva za sanacijo degradiranih področjih in pa tudi za zapiralna  dela. Očitno je bilo v določenih sredinah, je obstala neka bojazen, da bi se v tistih sredinah, kjer se ta sredstva že zbirajo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi, tukaj na tem področju kaj spremenilo in se preusmerila v ta tako imenovani novi sklad, ki ga je zakonodajalec predvidel. Zato se je v tem kontekstu predlagal tudi konkreten predlog oziroma konkretna pripomba v tem smislu, da bi se naj ta zakon ne nanašal na tiste družbe, ki ta sredstva že zbirajo skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi in pa za tiste družbe, kjer se sredstva usmerjajo za zapiralna dela in pa za sanacijo degradacij po Zakonu o zapiranju. Mi smo ta konkretni predlog oziroma konkretno pripombo včeraj podprli. Kot mi je pa znano, se je pa v tem roku 24-ur peljala neka koordinacija med predlagateljem zakona in pa gospodarsko zbornico kot predlagatelj te konkretne pripombe. Tako, da mislim, da bo tudi gospodarska zbornica kot predlagateljica te konkretne pripombe še pojasnila za kaj v bistvu gre. Za enkrat pa do tega trenutka, pa naša komisija predlaga, da tudi ta dodatek oziroma konkretno pripombo k temu 2. členu oziroma k 62.a členu podpremo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Binder. Izvolite, predstavnica iz Gospodarske zbornice Slovenije, izvršna direktorica gospa Avberšek.

              ALENKA AVBERŠEK: Svetniki, svetnice, lepo pozdravljeni! Gospodarska zbornica predlog amandmaja na podlagi katerega je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance oblikovala ta predlog umika zaradi tega, ne zaradi tega, ker je vsebina iz obrazložitve spremenjena, ampak zaradi tega, ker s predlagateljem zakona iščemo ustreznejšo dikcijo, ki bo sprejemljiva tako za zakonodajalca kot tudi za tiste, ki so videli bojazen v premalo jasnem določilu 62.a člena. In predlog je bil med nami usklajen, bo vložen preko Državnega zbora. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za dodatna pojasnila, gospa Avberšek. Odpiram razpravo.
             
Želi še kdo besedo? Če ne, predlagam, da skladno s predlogom odločamo o osnovnem mnenju komisije, s tem, da se upošteva, da konkretna pripomba pač ni več predmet odločanja in to pomeni, da se zakon podpre brez dodatnih pripomb. Tako oblikovan predlog dajem v odločanje. Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. ? prisotnih.
Za? (27 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA. Tudi pri tej točki sodelujejo s strani Vlade isti predstavniki kot prej. Predlog zakona, torej in Gospodarske zbornice ... Iz Ministrstva za gospodarstvo, iz Gospodarske zbornice, ampak iz Ministrstva za okolje in prostor so prisotni še gospa Danica Kocjan in gospod Hinko Šolinc in mag. Mateja Čuk iz .../Nerazumljivo./...
Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, 73/8. Obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo ste prejeli, tudi predlog sklepa. Morebitne amandmaje vlagajte v pisni obliki in sprašujem najprej predstavnike predlagatelja predloga zakona, če želijo besedo. Izvolite.

              DR. IGOR ŠALAMUN: Hvala lepa. Zelo na kratko. Sprememba predlaganega energetskega zakona se nanašajo na usklajevanje nacionalnega pravnega reda s predpisi Evropske unije na naslednjih področjih. To je ureditev podporam elektrarn na obnovljive vire in elektrarnam za soproizvodnjo, uskladitev energetskega zakona z zavezami, ki jih je dala Republika Slovenija v skladu z ugotovitvami komisije o izvajanju podpore kvalificiranim proizvajalcem v Sloveniji, ureditev področja dokazovanja pravice graditi energetske objekte državnega pomen, prenos temeljev ureditev dejavnosti gospodarske javne službe organiziranega trga z energijo na zakonsko raven in prenos dveh direktiv. To sta direktiva učinkovite rabe končne energije in energetske storitve ter direktiva, vzpostavitev okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. To je vsebina predlaganih členov v energetskem zakonu. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Šalamun. Želi poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pojasniti poročilo komisije? Kolega Binder, izvolite.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa. Torej, tudi vsebino tega zakona smo obravnavali na včerajšnji seji naše komisije. Imeli nekaj konkretnih pripomb in moram reči, da smo potem v nadaljevanju v prisotnosti predlagatelja te stvari, te nesporazume razčistili, tako da smo po tem po razčistitvi vseh odprtih dilem in razmislekov v celoti ta zakon v predlagani vsebini tudi podprli. Tako, da predlagamo tudi mi, naša komisija, Državnemu svetu, da ta zakon v celoti podpre.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Semolič.

              DUŠAN SEMOLIČ: Lepo pozdravljeni! Mi nimamo nekih konkretnih pripomb na ta zakon. Imamo pa sugestijo, predlog predlagateljem, ampak ta predlog, sugestija gre tudi na račun predlogov na zakon o rudarstvu. Znotraj tega področja zelo dobro dela ekonomsko socialni odbor, kjer se tripartitno oziroma dvopartitno sestajajo tudi z zaposlenimi in rešujejo probleme, ki so direktno vezani na to področje. Naš predlog je zelo dobronameren, da bi se pri obeh zakonih sestali tudi na ekonomskem odboru in prediskutirali s predstavniki zaposlenih. Jaz vem, da se v vseh delih to ne tiče njih, v nekaterih pa lahko. Mislim, da bi za popotnico za naprej to zagotovo ne škodilo. Torej predlog je, da bi to priložnost, ki jo ponudi socialno ekonomski odbor na tem področju izkoristili. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Semolič. Ali želi predstavnik še katere druge interesne skupine besedo? Sicer sprašujem še Ministrstvo za okolje in prostor, če želi? (Ne želi.) Želi kdo drug besedo? Če ne, lahko preidemo na odločanje. Na glasovanje bom dal predlog sklepa: Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! 25 prisotnih.
Kdo je za? (21 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Hvala sodelujočim za dosedanje delo.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, ZAKONODAJNA INICIATIVA. Prisotna je gospa Neva Žibrik, sekretarka z Ministrstva za finance in gospa Neva Pajntar iz Kmetijsko gospodarske zbornice. Pobudo državnega svetnika Petra Vriska za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini ste prejeli s sklicem in po elektronski pošti in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poročilo ste prejeli. Pobudo je obravnavala tudi Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, tudi to poročilo ste prejeli na klop in tudi predlog sklepa. Morebitne amandmaje vložite v pisni obliki. Predlagatelja zakona ne vidim, sprašujem, če ga je kdo pooblastil za dodatna pojasnila. Kolega Cveto Zupančič, izvolite.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Glede na to, da je pobudnik trenutno v Bruslju, ni prisoten je mene pooblastil, tudi kot predsednik komisije bom istočasno tudi dal poročilo komisije, da predstavim predlog zakona, ki ga je komisija potrdila in ga predlaga Državnemu svetu v sprejem.
Na začetku moram reči, da je Zakon o dohodnini dejansko že ves čas od samega začetka predmet številnih diskusij, tudi številne spremembe so bile predlagane na vseh področjih, predvsem pa v kmetijstvu ni bilo najdene prave rešitve. In zato tudi tokrat prihajamo s to pobudo, ker stanje danes na področju kmetijstva ni tako, da bi preneslo te obdavčitve. Na koncu koncev je to glavni srž problema obdavčitev subvencij v kmetijstvu, subvencije so nastale na podlagi izpadlega dohodka pri prodaji proizvodov cene, se niso spreminjale, dejansko po pet, šest, deset let. Težnja k temu, da bi bila hrana poceni, strmi k temu, da se je Evropska unija odločila za to subvencioniranje.
Ta obdavčitev, ki jo je nekje skušal uvesti in jo je uvedel že bivši finančni minister je dejansko pomenila, da država iz ene roke daje, iz druge jemlje in na koncu koncev je zadeva taka, da slovenski kmetje ta trenutek niso v stanju dejansko, če jim država to dohodnino obračuna, da obstanejo in pa da še naprej imajo voljo za kmetovanje in pa proizvodnjo, kakor tudi ohranjanje kulturne krajine in pa podeželja. V sklopu te celovite problematike, ko smo na prejšnji seji obravnavali zakon o dohodnini, ki ga je predlagal poslanec gospod Veber, smo ugotovili, da tisti zakon zadevo rešuje samo trenutno, začasno in pa da dejansko na daljši rok do sprejetja nove metodologije obračunavanja katastrskega dohodka ni ustrezne rešitve, zato smo se nekako obrnili proti Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je imela teze za dejansko pravo rešitev in na podlagi njenih tez je tudi nastal ta predlog sprememb zakona. Spremembe, ki so tukaj ponujene se nanašajo, kot sem že omenil, na obdavčitev subvencij. Predlagamo, da se ta izplačila popolnoma izvzamejo iz obdavčitve in kot drugo, tukaj je predlagano, da se na področju čebelarstva ne obdavčuje, dejansko da se obdavčuje proizvodnjo nad 40 panjev samo, ne glede ali imaš katastrski dohodek ali nimaš. V prejšnji obliki je bilo napisano tako, da je če si imel 200 evrov katastrskega dohodka, da si bil dolžan že od prvega panja naprej plačevati dohodnino.
Moram reči, da glede na nastalo situacijo na področju čebelarstva predlagamo, da v kolikor bo ta predlog zakona osvojen in bo prišel v parlamentarno proceduro, da se z amandmaji skuša doseči, da se na področju čebelarstva ne obdavčuje ničesar dokler je ta panoga v takšni krizi. Vendar to bo še vse mogoče doseči, v kolikor bo ta naš predlog pač Državni zbor osvojil in ga spravil v sprejemanje.
Tretja zadeva pri tem zakonu pa je sledeča. Se pravi na področju oljkarstva. Pridelavo oljčnega olja se obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost na posebni katastrski kulturi oljčnik za katerega bo katastrski dohodek izračunan na podlagi prihodka od oljčnega olja, kot končnega pridelka predelave oljk. Gre za to, da dejansko ta katastrski dohodek določen iz predelave olje, oljk je bistveno napačno izračunan in dejansko predstavlja bistveno večjo obremenitev, kot jo ta panoga sploh zmore. Zato je pač v teh štirih spremembah členov, ki so tukaj navedene dejansko poiskana rešitve, ki bi do nadaljnjega rešile to problematiko in seveda ustrezno obdavčila kmetijstvo. Kmetje se nikoli nismo izogibali davkov, vedno smo jih plačevali, ampak vedno tiste kar smo zmogli, ne pa tisto, kar je postalo sploh še možnost in volja do kmetovanja, glede na to, da je situacija v kmetijstvu silno resna.
Jaz govorim v osebnem imenu in tudi v imenu komisije, ki jo vodim. Na komisiji je ta predlog zakona dobil 100% podporo in tudi tukaj v Državnem svetu nekje pričakujem, da boste ta predlog podprli. Seveda, razprava pa je zaželena, da se o določenih zadevah tudi pogovorimo in če je potrebno, da jih razčistimo.
Hvala. Za enkrat toliko.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zupančič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin. Če ne, odpiram razpravo na ta predlog zakona. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Sprašujem predstavnike vlade in zbornice, če želijo besedo? Izvolite.

              MAG. NEVA ŽIBRIK: Hvala lepa. Ministrstvo za finance. V zvezi s predlaganim zakonom naj povem, da je Ministrstvo za finance zelo podrobno proučilo predlagane določbe in da se že nekaj časa kar precej podrobno ukvarjamo s to problematiko in iščemo primerne rešitve. Vendar ugotavljamo, da predlog zakona ne rešuje sistemskih problemov, ki jih uvodoma izpostavlja. To so predvsem nerealno ocenjen katastrski dohodek, potem neskladje katastrskih kultur z dejansko rabo in pa nejasen način pripisovanja povprečnih zneskov subvencij zavezancem, se pravi, to so nekako problemi, ki so v uvodu predstavljeni. Za rešitev vseh teh problemov bi bilo potrebno zelo sistemsko pristopiti k zadevi in urediti zemljiški kataster oziroma sploh zemljiške evidence, uskladiti evidence Geodetske uprave in Ministrstva za kmetijstvo, pripraviti nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka in še nekatere druge take večje aktivnosti bi bile potrebne. Sam predlog zakona pa nič od tega ne rešuje, saj vsebuje pravzaprav tri zahteve, ki se samo nekako posredno nanašajo na to problematiko, in sicer kot je bilo pojasnjeno se zahteva izvzetje plačil za ukrepe kmetijske politike, se pravi subvencij ali dotacij, če želite, iz obdavčitve. Zahteva se ponovno uvedbo investicijske olajšave in pa olajšave v primeru naravnih nesreč. Tudi te konkretne pripombe smo proučili in stališče Ministrstva za finance je sledeče, in sicer, da bi bilo sistemsko izvzetje vseh subvencij iz obdavčitve neprimerno, kar dokazujejo razpoložljivi podatki. Se pravi, katastrski dohodek ne po metodologiji, niti po svoji višini ne vključuje dohodka od subvencij, ampak vključuje samo tržni dohodek. Sistemsko se subvencije po vseh metodologijah in računovodskih standardih štejejo kot del prihodka, kar pomeni, da bi s tako oprostitvijo v bistvu velik del dohodka izvzeli iz obdavčitve kmetijske dejavnosti, in sicer razpoložljivi podatki kažejo, da subvencije predstavljajo že več kot 50% vsega dohodka zasebnega kmetijstva.

Kasneje bom povedala še nekaj številk, ki dokazujejo te naše trditve, predvsem pa Ministrstvo za finance meni, da bi bilo izvzetje, da bi tako izvzetje pomenilo neenako obravnavo zavezancev. Zato ne podpiramo sistemske oprostitve, ampak podpiramo oprostitev za tiste subvencije, ki dejansko predstavljajo nadomestilo za neke dodatne stroške, ki jih kmetje imajo in take subvencije so že po veljavnem zakonu o dohodnini, dohodnine oproščene. To pomeni, okoljske, investicijske, recimo subvencije za kmetovanje na območjih z omejenimi vodovarstvenimi območji, potem z drugimi naravnimi omejitvami za kmetovanje in vse te subvencije so že danes oproščene in kot boste videli, se je že danes v bistvu relativno mali del teh subvencij vključuje v obdavčitev. Glede ponovne uvedbe investicijske olajšave, smo pojasnili, da se ta pobuda rešuje v okviru celovite rešitve ponovne uvedbe oziroma razširitve te investicijske olajšave v okviru vseh dejavnosti, za pravne in fizične osebe, in da se bo pripravil predlog rešitev v skladu z enotno odločitvijo. Glede ponovne uvedbe olajšave za naravne nesreče, pa pojasnjujemo, da je bila ta olajšava ukinjena zaradi administrativne zapletenosti, vendar je bila istočasno na drugi strani uvedena oprostitev dohodnine za odškodnine, ki se iz tega naslova dobivajo, ki bi pa pravzaprav drugače predstavljale nadomestilo dohodka. Obenem tudi opozarjamo, da je predlog, tako kot je napisan, v praksi neizvedljiv, zato ker danes zaradi sistemov ocenjevanja škode na podlagi podatkov o dejanski rabi oziroma gerkov, grafičnih enot, rabijo - ne vem koliko to poznate - danes ni mogoče škode več ocenjevati na ravni parcel in jih ni mogoče več pripisati katastrskemu dohodku. Tako, da bi bilo treba piskati neko drugo rešitev v primeru, da bi želeli tako olajšavo uvesti.
Želela bi pa tudi povedati, da v bistvu dohodnina že danes relativno ugodno obravnava kmetijstvo oziroma obdavčite dohodkov iz kmetijstva, saj so v letu 20907, so bile v obdavčitev, je bilo zajetega vsega skupaj okoli 30% dohodka zasebnega kmetijstva. Se pravi, relativno majhen del. To je zato, ker je tako katastrski dohodek še vedno v povprečju podcenjen in sicer statistika ga ocenjuje na 170 milijonov evrov, dejansko v obdavčitev ... 63 milijonov evrov od skupno 174 milijonov evrov subvencij. Iz lanskega leta, pa je bilo v obdavčitev v letu 2007 zajetih samo 36 milijonov. To pomeni, da ima dohodnina že vgrajene te elemente, da oprošča velik del dohodkov. Tiste ki pa so vključene, pa po našem mnenju predstavljajo dohodek in jih ne smemo sistemsko izvzeti  obdavčitve. Tako, da tega zakona Ministrstvo za finance ne podpira oziroma meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospa Neva Žibrih. Želi še gospa Pajnter iz Kmetijsko-gozdarske zbornice besedo?

              MAG. NEVA PAJNTER: Hvala lepa za besedo. Kot je že moja predhodnica povedala, dejansko zakon, ki ga predlagamo ne rešuje vseh problemov nerealnega katastrskega dohodka, vendar pa pripisovanje subvencij, kot jih predvideva sedanji zakon to anomalijo še povečuje. Cela vrsta rešitev, ki so bile sprejete v letošnjem letu, so zgolj začasne. Recimo primer obdavčitve oljkarjev, potem odpis plačil za območje z omejenimi dejavniki, zmanjšanje eko nič plačil, potem tudi pripisovanje subvencij samo tistim, ki so jih dejansko prejeli. Vse to so rešitve, za katere ne moremo vedeti, če bodo tudi v naslednjem letu in naprej še veljale. Podlage, ki so potrebne za to, da bi pa katastrski dohodek enkrat v resnici boljše uredili, pa so še zelo daleč. Tukaj predvsem govorim o sistemu bonitiranja kmetijskih zemljišč in o novi metodologiji ugotavljanja katastrskega dohodka. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Golob, potem pa kolega Reven.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Jaz sem poslušal pozorno izvajanje gospe iz Ministrstva za finance. Danes ste povedali eno stvar, ki jo pa zadnjič na komisiji nismo razvozlali, da je polovica dohodka v kmetijstvu izhaja iz subvencij. Torej, druga polovica je iz katastrskega dohodka. Ali imamo pri nas tako neučinkovito kmetijstvo, da polovica dohodkov izhaja ali je ta registrirani del toliko manjši od tistega dejanskega dela, ki ga davkarija ne vidi oziroma Ministrstvo za finance? Ali znate to razložiti ali je tako neefikasno kmetijstvo ali vi nimate vsega dohodka registriranega? Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Pozdrav vsem. Na področju katarskega dohodka je sigurno veliko neurejenega. Še več se je ta neurejenost razširila, ko se je šlo na povprečne subvencije. Zakaj? Povprečje oziroma masa vseh subvencij se je razdelila na enoto katastrskega oziroma na katastrski dohodek, kar pomeni, da se pripisuje subvencije oziroma dohodek iz subvencij tudi tistemu, ki ni dejansko prejel subvencij. Če še enkrat poenostavljeno povem, če je kmet A dobil subvencije 100, kmet B jih ni dobil nič, ampak oba spadata v isti rang nižjih obdavčitev, potem imata oba isto osnovno. To sigurno ni v redu. Da zadeve dohodnine zakonsko ne "klapa" bo gospa Žibertova dobro vedela kako je zdaj glede strojev, glede nadomestil strojev, specialnih strojev za pridelavo sladkorne pese. Kako je težko določiti kateri gre v dohodnino, kaj ne gre v dohodnino, čeprav so tukaj zadeve več ali manj jasne, da je to neke vrste odškodnina.
Ta zakon, ki je predlagan, res da ne urejuje, ne spravlja v kalup kompletnega problema dohodnine, ampak smatram, da vsaj začenja postopek o katerem bo treba te stvari spraviti na enak imenovalec, na imenovalec da plača tisti ki dobi in plača tisti, ki dobi tisto kar je prihodek. Že večkrat sem poudaril, da se nikakor ne strinjam, da so subvencije prihodek. Zame je še zmeraj, bom še enkrat ponovil, subvencija nadomestilo stroškov, ker se nanaša na hektar in ne na prodano količino. Ravno tako v redu je da so vsi vse odškodnine za sušo in ostale nevšečnosti, kakor bi temu rekel, izključene iz tega .../Nerazumljivo./...
Vendar, to priložnost izkoriščam, da apeliram na Ministrstvo za finance da se čim prej pripravi takšna zakonodaja glede kmetijstva in tudi podjetništva, da bo dejansko ovrednotila tisto, kaj nekdo dobi, kar je nekomu res prihodek in izpustila tisto kar ni nekomu prihodek.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIKA MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima kolega Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa, predsednik.
Jaz sem se počasi naveličal poenostavitev, ki jih pravi predstavnica iz ministrstva. Že zadnjič sem v pobudo s tablicami, v zvezi zaradi te poenos..., glej, ko je ne morem izreči...

              PREDSEDNIKA MAG. BLAŽ KAVČIČ: Poenostavitve.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala, ja tako...
... se je zadeva spremenila in je pač takšna in drugačna. Tukaj spet vidimo, zaradi tega smo... glejte, mi smo letos spomladi, letos spomladi je bilo prvič, da nismo pisali dohodninske napovedi. Zaradi...

              PREDSEDNIKA MAG. BLAŽ KAVČIČ: Poenostavitve,...

              CVETKO ZUPANČIČ: ... tako ja...

              PREDSEDNIKA MAG. BLAŽ KAVČIČ: Da bom malo pomagal.

              CVETKO ZUPANČIČ: ...in glede na to, sami vidite ko dobivate te izračune koliko je takšnih, ki ima bolj ugodno, kot je imel prejšnje leto. V glavnem mora vsak več plačati ali pa manj nazaj dobi. In tukaj je popolnoma enaka zadeva. Vse to kar je gospa Neva Žibrik povedala, to so vse neke obljube bo, če bo, ne bo, bomo. V teh obljubah smo že eno leto. Stvari pa nas samo obremenjujejo. Poglejte, tam ko je bilo, zakaj je nastal tak vik in krik? Zato, ker so dobili položnice za plačilo dohodnine za subvencije tisti, ki nikoli subvencij niso prejeli. In glede na to, da noben več temu ne zaupa kaj bo nastalo, je tudi podlaga tega zakon, ki bo to vsaj začasno reševal. Edini akt, ki bi to zadevo začasno rešil, dokler se stvari ne postavijo v ene normalne tokove.

Zato ker to je zelo kompleksna zadeva, tako kot ste vsi povedali in dokler bo to tako, da bo samo nekdo nekaj obljubljal, nekaj govoril pa nič od tega nastalo. Kmetje pa tudi. Dokler ga ne udari po žepu ravno položnica, ali pa dokler ne dobi direktno v roke kaj ima za plačati, ga to sploh ne zanima. Ko pa dobi položnice, takrat pa šele vidi kaj v stvari je nastalo.
Jaz še enkrat pravim. Situacija v kmetijstvu, tudi tako kot je Golob rekel, kaj kmetom pomenijo ta trenutek subvencije se to ne da povedati, dokler ne prideš v to zgodbo. Ko govorimo o investicijskih olajšavah. Kmetje nimajo, zdaj pa res moramo razlikovati ene kmete in druge. Če bo šla ta zadeva v to smer, bomo mi imeli čez petnajst let pa bom zdaj rekel mogoče preveč, kmetijskih tajkunov, jih imenujete zdaj, vse ostalo bo pa propadla Slovenija, če bo to šlo tako naprej. Jaz verjamem, da v to smer ne sme iti. Da mora vsak dejansko danes, ki se s kmetijstvom ukvarja, nekako to situacijo obdržati. Ker vsak kmet je za slovensko kmetijstvo silno pomemben in danes je kmetijstvo zelo razpršeno, predvsem pa podeželje. Jaz vam povem, da če mi ne bomo šli v drugo smer kot je to, bo silno težko za kmetijstvo. Jaz še enkrat pravim. Ta predlog zakona je tisti, ki trenutno omogoča, da se pač kmetijstvo ne bremeni dodatno. V obratnem primeru pa jaz ne vem kaj bo iz tega nastalo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Zupančič. Želi še kdo besedo? Kolega Otoničar. Izvolite.

              VINCENC OTONIČAR: Gospod predsedujoči hvala za besedo. Kolegica, kolegi lep pozdrav, predstavniki ministrstva in ostali. Moram reči, da po eni strani sem vesel, ker je predstavnica ministrstva povedala, da poznajo vse probleme in da ko je treba vse .../Nerazumljivo./... zakonodaja. Zanimivo je pa nekaj, da vse to poznajo, naredijo pa nič. V bistvu oni zaznajo, ampak tudi mi smo že zaznali, da bodo problemi in opozarjali na te zadeve že takrat, ko se je zakon o dohodnini sprejemal in zdaj ko smo pa prvič dobili za plačati to dohodnino, so se konkretni problemi pojavili, katere pa ne zna nihče rešiti ali jih pa noče. Res je zaskrbljujoče, da je 50% dohodka od kmetijstva subvencije, 50 pa samo iz dejavnosti. To bi se morala prvo država vprašati kaj je narobe, da je temu rezultatu tako. Ne pa, da govorimo o številkah, naredimo pa prav nič in jaz upam, da bo Ministrstvo za finance in pa Vlada, ta ali druga, ker prej bi bila za to, da nekaj naredi ped volitvami pa mogoče še enkrat izvoljena in bi se stvar rešila. Ampak problem pa je to, da vsi govorimo ponastavitve teh procedur. Ampak za koga ponastavitev? Za uradnike države ali za nas ostale?

Za uradnike, države ali za vas ostale? Jaz moram reči, da jaz imam letos večje probleme z napovedjo dohodnine kakor sem jih imel prejšnja leta, pravzaprav jo sploh dobil še nisem in moram vso zadevo sam reševati. In zanimivo je tudi nekaj; zagovarjate se na gerke. Ko k meni pride inšpektor, mi do kvadratnega metra natančno izmeri kaj je narobe in tudi obvesti kaj je narobe. Pravi: "Veš kaj, moji podatki iz gerka na tvojo površino se mi ne ujemajo in morava iti na teren pa meriti na korake." Jaz ne vem kako to, da neko ministrstvo ne more podatke dobiti, drugi jih pa imajo. To je točna neuskladite teh podatkov, očitno. In tudi, sedaj se bom pa vrnil na Ministrstvo za kmetijstvo. Ko prepišemo njihove podatke, ki so mi jih iz gerkov poslali, avtomatsko jih prepišemo, nam drugo leto pošljejo, da ni to to. Mislim, dobro je, to je stvar Ministrstva za kmetijstvo pa mogoče tudi Geodetske uprave. Tako da, jaz mislim, da ta zakon moramo sprejeti in pobudo in tudi, da bo, tudi država se mogoče pa le enkrat obrnila pa bo rekla, pa dajmo pogledati kaj je narobe, pa res naredimo tako, da bo za ljudi. Ker vsi govorimo in država in vlada in vsi, čim bolj ugodno za državljana. Na koncu pa vidimo, da je ta stvar mogoče ugodna za nekoga drugega, za ministra za finance, ko dobi toliko več denarja, potem pa reče pri rebalansu, ja bomo toliko pa toliko prihranili, pozna se pa nikjer nič. Problemi so pa tukaj, ko jih vidimo, vsak dan takšni problemi se dogajajo in tudi razvoj podeželja. Razvoj podeželja, jaz ne vem, jaz tudi čisto drugače vidim kmetijstvo na ravninskem območju kakor pa s težjimi pogoji kmetovanja. Isto se dogaja v panogah v gospodarstvu in stvari je treba prilagoditi in nekdo res, se zavzeti, da se bodo te stvari rešile, ne pa samo govoriti "Ja, vidimo problem, ampak ne vemo kdaj jih bomo rešili." Ja, če ne jih bo izgleda Državni svet začeti urejati, samo mi nimamo toliko strokovnih služb, da bomo iz prakse začeli zakone spreminjati, ker ko bomo, to prišlo v Državni zbor, se bomo pa spet pri politiki ustavili. Tako da, prosim, da podpremo to zadevo, in da se stvari začnejo premikati na bolje. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Sedaj, čeprav se ne spoznam na kmetijstvo, mi je v tejle debati zelo prepričljiv argument, da je treba ohraniti čim več kmetov v funkciji. Jaz mislim, da predelava hrane je ena zadeva, ki postaja zelo aktualna in zato iz teh pragmatičnih in tudi načelnih razlogov podpiram, da ta zakon podpremo. Seveda stvar države pa je, kako bo stvari naprej urejala. Ampak o tem pragmatičnem vidiku je pa prav, da podpremo ta zakon.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:         Hvala kolega Šuštaršič. Želi? Ja, izvoli. Kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Lep pozdrav! Tudi jaz podpiram ta zakon. Moram pa povedati, da me je enako presenetilo kot dr. Goloba, da 50% dohodka na kmetiji so subvencije, ostalo pa je iz dejavnosti. Mislim res, kje je kmetijstvo. Ali je kmetijstvo pravzaprav, ... sama zmešnjava. Sedaj, ko sem tukaj v tem Državnem svetu, pa se tudi tej Komisiji za kmetijstvo, zdravstvo in prehrano ugotavljam, da je kopica nerešenih stvari vse na škodo kmeta. In to je tak minimum ta stvar, ta zakon, ki ga predlaga zbornica, da se sprejme. Glede na to, da dohodnina vzame subvencije, ali je potem sploh smiselno za manjšega kmeta, da napoveduje okoli teh subvencij, kjer mu potem vzamejo to, predvsem moramo vedeti, da še vedno, tako kot je bilo v prejšnjih čas, da krajino drži mali kmet, ne veliki kmet.

Ta krajino čisti oziroma da je krajina ostala takšna kot je, poseljena oziroma da je v nekem smislu počiščeno, da se ne zarašča. Velike kmetije, ki se nekako koncentrirajo, moramo vedeti, da velike kmetije so bolj na udaru v raznih situacijah, da je vedno mali kmet preživel v težkih situacijah. Velika kmetija se tako hitro ne prilagaja, zato jo je treba obdržati. Mi imamo pa iz dneva v dan, ali pa iz meseca v mesec, leto v letu male kmetije propadajo. Koncentrirajo se velike, kar ni najboljše, mislim jaz. Zato jaz podpiram ta zakon, ki pa bi bilo mogoče še v nekaterih primerih še za dodelati in ga poslati v proceduro.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Korže. Želi še kdo od svetnikov besedo? Izvolite, kolega Jenčič.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa. Jaz se ob tej razpravi sprašujem kaj je smisel subvencije. Po moji oceni je smisel subvencije pomoč določeni osebi ali dejavnosti, da lahko, recimo, normalno posluje. In kdo dobi subvencijo? Samo verjetno ta, ki izpolnjuje pogoje, da jo lahko pridobi. Sedaj pa je vprašanje ali da subvencija da rezultate glede na dejavnost v kateri se opravlja. Če da rezultate, potem je tukaj dohodek oziroma dobiček in ta naj se obdavči. Če pa subvencija ne da rezultatov, ker je panoga v takšnem položaju kot je, potem je resnično sistemska neumnost, da se subvencija obdavči. Iz enega žaklja, iz ene vreče dajemo in v isto vrečo trpamo del nazaj. Kakšen smisel ima vse skupaj, če je tako v Luksemburgu ali na Nizozemskem me ta trenutek ne zanima. Mene zanima kako je v Sloveniji? In subvencija je namenjena kmetu, v tem primeru kmetijstvu zato, da bo lahko preživelo, da bodo lahko čebelarji preživeli. In če bodo čebelarji zaradi subvencije dosegali dohodek, naj se ta dohodek oziroma dobiček, ostanek dohodka obdavči. Naj pa se v štartu ne obdavči subvencija. Zato brez dvoma podpiram ta zakonodajni predlog.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Jenčič. Kolega Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Samo dve besedi v zvezi s subvencijami, ker je bilo to večkrat omenjeno. Poglejte, jaz če na svoji kmetiji pogledam, danes, če grem kositi hektar travnika in posušiti seno mene košta 60 evrov.

Zdaj pa tukaj notri pridejo subvencije, da jaz to pokrijem, da bom jaz še drugo leto lahko kosil, če ne drugo leto ne bom kosil, ker ne bom imel za nafto, ne bom imel za eno, ne bom imel za drugo. Taka je situacija v kmetijstvu. Da so nazaj na zakon vrnem. Ministrstvo za kmetijstvo se to delno zaveda. In Ministrstvo za kmetijstvo ta predlog zakona podpira. Finance ga ne podpirajo, ker bo krava na en cizek ne bo molza več.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od svetnikov besedo? Če ne... Kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Še enkrat, hvala za besedo. Rad bi, prej sem nekaj pozabil. Vsem tistim, ki pravijo, da je subvencija prihodek, čisto enostavno, ne more biti prihodek. Zakaj? Ker višinski kmet dobi zaradi večjih stroškov pridelave, obdelave večjo subvencijo, kot dobi nižinski kmet. Če je bila to prihodkovna veličina bi oba dobila enako. To je ena stvar.
Druga stvar, bi pa rad povedal, ko sem prej omenil upravljavce strojev v Pomurju in Prekmurju, ki bodo dobili odškodnino za neamortizirano vrednost strojev in pa če uporabljam določilo ZUP-a, ki pravi, da morajo biti upravni postopki ekonomični. Ker sam sem dela na tej zadevi, lahko rečem, da za tisto malo število ljudi, ki bodo morali plačati dohodnino, kajti tam v dohodninskih določil je, če je to je to, če ni to, je to, pogoj mora biti to, je tisto zelo težko razumljiva dikcija in jo je težko v življenje spraviti. Kaj hočem reči? V upravnem postopku smo izgubili več časa, več denarja, ravno zaradi tega, ker je bilo treba neprestano tehtati, kdo bo moral plačati dohodnino, kdo je ne bo mogel plačati, kdo jo bo mogel plačati, kdo je ne bo mogel plačati? Bistvo enostavnejše bi bilo, če bi bilo subvencije, odškodnine so brez dohodnine. To je tisto, poenostavili bi tudi upravne postopke. In s tem bi država pridobila, ker drugače pa izgublja. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ni več prijav za razpravo, zato zaključujem. Dajem na glasovanje predlog sklepa: na podlagi prve alineje 97. člena Ustave je Državni svet na 8. seji, 11. junija 2008 določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini in ga na podlagi 114. člena Poslovnika Državnega zbora pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem, kot ste ga dobili na klop. Ugotavljamo prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (30 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA in sicer PREDLOG ZAKONA OD DOBIČKA OD OSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV.
              V imenu Vlade sodeluje gospa Edina Ključanin - podsekretarka iz Ministrstva za finance. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora. obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije in predlog sklepa ste prejeli na klop. Morebitne amandmaje k predlogu vlagajte v pisni obliki.
Najprej sprašujem predstavnika predlagatelja predloga zakona če želi besedo?
Izvolite, gospa Ključanin iz ministrstva.

              EDINA KLJUČANIN: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.
Zakon se predlaga zaradi ocen Banke Slovenije, da je povečanje volatilnosti na slovenskem kapitalskem trgu posledica, med drugim velikega zanimanja slovenskih investitorjev za izvedene finančne inštrumente ter tudi povečanja števila strukturiranih finančnih inštrumentov, izdanih na posamezne delnice slovenskih podjetij ter različne indekse. Veliko zanimanje posameznikov za izvedene finančne inštrumente pa je po mnenju Banke Slovenije posledica tudi neobdavčenje kapitalskih dobičkov iz izvedenih finančnih inštrumentov. Upoštevaje navedeno se želi s predlaganim zakonom zagotoviti večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb. S tem se želi ugodno vplivati na slovenski kapitalski trg, predvsem zmanjšati volatilnost na tem trgu. Z zakonom se predlaga obdavčitev po proporcionalni stopnji, stopnja davka je 20% in se podobno, kot velja za kapitalske dobičke po veljavnem Zakonu o dohodnini vsakih pet let zmanjša za četrtino, po 20-letih pa se davek ne plačuje več. Za to, da bi se zmanjšal obseg špekulativnih transakcij, ki imajo največji vpliv na stabilnost slovenskega kapitalskega trga se za obdobje imetništva do enega leta predlaga obdavčitev po stopnji 40%. Takšna obdavčitev je predvsem ukrep v podporo finančni stabilnosti in zaščiti dolgoročnih investitorjev in ne ukrep v smeri pridobivanja dodatnih proračunskih virov.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Sprašujem poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance če želi podati poročilo?
Izvolite, kolega Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Torej spoštovani vsi skupaj.
Tudi o tem zakonu smo včeraj razpravljali in si kar veliko časa vzeli, da smo oblikovali svoje stališče, prisluhnili argumentom za in proti temu zakonu oziroma prisluhnili tudi argumentom za konkretno pripombo, ki smo jo potem tudi oblikovali in tudi soglasno podprli.
Gospa iz ministrstva je lepo povedala, da gre tu za eno posebno obliko finančne naložbe, izvedeni finančni inštrumenti od katerih se seveda participira v kolikor se to doseže tudi na dobičku in ta dobiček je predlagan, da se obdavči z 20%, potem pa vsakih 5 let do nič po 20-ih letih.
Govoriti o špekulacijah. Poglejte, vsi tisti, ki se ukvarjamo z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev smo na nek način špekulanti, kajti kupiš danes, proda čez 14 dni, pol leta, eno leto in seveda to je vse skupaj obdavčeno z 20%, če govorimo o drugih finančnih naložbah, razen o teh izvedenih finančnih inštrumentih, ki do sedaj pa dejansko niso bili obdavčeni.

40% obdavčitev za naložbe v izvedene finančne inštrumente se nam ne zdi racionalna in smiselna. Namreč, s tem se definitivno ne sledi idejo o zagotavljanju večne davčne enakosti med različnimi vrstami finančnih naložb pri fizičnih osebah, kajti tudi pri vseh ostalih finančnih naložbah, ki so ravno tako lahko špekulativne je obdavčitev 20%. Zato je bil oblikovan konkretni predlog na naši komisiji, da se k 14. členu tretji odstavek črta. To je tisti odstavek, ki opredeljuje, da se dobički, ki nastanejo pri odsvojitvi teh finančnih naložb obdavčujejo s stopnjo 40%. Predlagamo Državnemu svetu, da podpre naš konkretni predlog, da se v 14. členu ta tretji odstavek črta.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za obrazložitev kolega Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Samo to bi povedal, da to mnenje podpira tudi naša interesna skupina delodajalcev.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo predstavniki drugih interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Izvolite, kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Hvala lepa. Imam eno vprašanje. V čem je sedaj razlika, tu dobivamo zakon oziroma ta predlog na klop. Prej pri dohodnini in sedaj tudi tu. Ali je to potrebno? Ali ni potrebno? Samo to vprašanje bi postavil jaz kot proceduralno vprašanje.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Besedo ima kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Torej, mnenje Komisije za gospodarstvo podpiram. Mimo grede povedano, tudi na interesni skupini negospodarskih dejavnosti smo ta predlog podprli. Jaz soglašam za to, da bi v duhu mojega današnjega predloga za korigiranje pozicije Državnega sveta v odnosu do Državnega zbora mi naredili v tem predloženemu mnenju ne vsebinsko redakcijo, in sicer da ne bi govorili o konkretni pripombi, ampak bi rekli Državni svet je oblikoval naslednji amandma k 14. členu: tretji odstavek naj se črta. Namreč, zakon je v fazi nujnega postopka in praviloma je treba govoriti o amandmajih. In tudi jaz sem za to, če mi želimo neko spremembo v zakonih, ki so v postopku sprejemanja, dajmo vedno govoriti v obliki amandmaja. S tem bomo imeli bolj čiste odnose.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaše vprašanje, ki je sicer bolj načelne vprašanje. Gre za to, da Državni svet ni kvalificiran predlagatelj amandmajev, zato ni pomota, ampak je to skladno s sedaj veljavno zakonodajo. Sicer pa na osnovi vaše pripombe bo strokovna služba podala natančnejšo obrazložitev.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz se oproščam, jaz bi ideološko to povedal. Jaz ne vidim v ustavi in zakonu nobene prepreke, da smo mi predlagatelji. Samo Državni zbor ni obvezen v postopku to upoštevati. In jaz bi še vedno vztrajal na stališču, da če želimo neko spremembo k zakonu, ki je v procesu sprejemati, da to sporoča v obliki amandmaja. Druga zgodba je pa, kako se to sprejema v Državnem zboru. In mi se moramo zavzemati, da Državni zbor v skladu z ustavo to normalizira.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, se strinjam, samo vaša pripomba je načelne narave. Zato bi celo vas prosil, če jo oblikujete pisno, ampak jo seveda bomo potem obravnavali in v primeru, da bomo kakršnokoli možnost ugotovili, da se da vgraditi v delovanje Državnega sveta, bomo to tudi storili. Ta trenutek je seveda, ko take ustne pripombe kar tako ne moremo upoštevati.
V pojasnilo kolegu Koržetu; ta točka je bila kot razširitev, zato ste dobili predlog zakona na klop.

              JOŽE KORŽE: Ampak smo ga imeli že prej ne? Smo ga imeli že prej.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ali še enkrat ste ga dobili, to vas moti?

              JOŽE KOŽE: Smo ga dobili prej pred sejo na klop.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Bomo proučili to tehnično napako, katere posledica je, da ste dobili en dokument dvakrat v roke. Se opravičujem, bomo videli zakaj, ker lahko bi malo prihranili. Se opravičujem, kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Gospod predsednik, jaz se opravičujem. jaz želim upoštevati vašo napotilo, ampak jaz imam dejansko fizične ovire, ne morem sedajle skočiti k tehnični službi, da bi napisala. In v kolikor bi jaz predlagal vsebinsko spremembo, bi absolutno sprejemal vašo sugestijo. Ker pa je moj predlog zgolj redakcijske narave, torej vsebine absolutno v ničemer ne spreminja, bi vendarle prosil za toleranco, da bi vendarle mi govorili o amandmaju, in da damo to besedico "naj" notri, zaradi tega, da začnemo postavljati bolj načelni odnos do Državnega zbora. Se opravičujem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Jaz se vsebinsko z vami strinjam, samo ne morem sprejeti vaše sugestije. Lahko pa prekinjam sejo za 15 minut in bomo vaš predlog proučili, če vztrajate na tem. Ker kar takole, veste ustno se pogovarjati kako bo nekaj pisalo, ne moremo. Vem, da ste vi imeli tehtne razloge za ta predlog. Če želite, da se pri tem konkretnem predlogu že ta dikcija spremeni, je to resna zadeva, o kateri jaz ne želim kar tako ekskatedra odločati. Ravno tako pa ne, mislim da razumete, da to ni nujno zelo enostavna zadeva, ena besedica sem ter tja. Bomo prosili za strokovno analizo te vaše sugestije in bomo o njej odločali. V vsakem primeru pa mora biti potem amandma v pisni obliki. Na to sem opozoril prej in vam bomo pri tem pomagali, pri sestavi tega amandmaja. Torej če vztrajate, da se ta besedica spremeni, potem lahko to izpeljemo samo po tem postopku, če na njem vztrajate.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Lahko pojasnim. Torej s pragmatičnih razlogov prav sedajle ne bi vztrajal, ampak vztrajal bom pa v naslednjem primeru, ampak takrat se bom pripravil in želim podporo strokovne službe.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: V redu. Bomo to vašo sugestijo v vsakem primeru preučili in v kolikor se da, jo bomo tudi vgradili. Hvala lepa za razumevanje. Kolega Rus je želel še besedo.

              DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni navzoči. Jaz sem tukaj pri temu predlogu zakona sicer zadovoljen, da odkar sem letos prvič plačal šest oziroma mislim, da dvajset centov davka na šest evrov prihodkov od hišniškega stanovanja, sem z navdušenjem ugotovil, da Davčna uprava seveda zelo dosledno pregleduje moje dohodke oziroma izvedene finančne instrumente pa spustila. Mislim, da je to prvovrstni uspeh ministra Bajuka, za katerega me mika, da bi pozval k splošnemu aplavzu. To je res fantastična država, ki spominja na švicarski sir. Lukenj kolikor hočeš in tako jih zapiramo. Moram reči, da to meji na, kaj jaz vem, recimo da duhovito vodenje države. Skoraj podobna burleska, kot včeraj na Brdu. Komentiram, mimogrede, obnašanje sopotnice predsednika Vlade.       
Vsebinsko pa se zelo težko opredelim zaradi tega, ker mi manjka nekaj statističnih podatkov. Eden od teh je, mogoče bi lahko kar na mestu iz ministrstva, takoj na mestu servisirali. Podatek za odločanje je kaj pomeni teh 40%, kakšno populacijo pogodb to zadeva oziroma kakšen obseg terminskih poslov bi bil prizadet za 40% obdavčitvijo. Namreč jasno je, tukaj se s kolegom Binderjem strinjam, da vsi posli so na nek način špekulativni in tukaj delati razlike med bolj in manj špekulativnimi ni lahko. Vsi pa tudi beremo novice kaj se je zgodilo z Islandijo in tukaj jaz, ne vem koliko je bila Islandija inspiracija za teh 40%. Ampak vi veste, da ta hip poteka preiskava na Islandiji. Glede možnosti so trije .../Nerazumljivo./... islandski finančni sistem, ki zdaj beleži rekordno, 17, 20% inflacijo in vsi nordijci skušajo pomagati, vse nordijske centralne banke skušajo pomagati iz te zadrege in to je velika debata pri vlogi velikih skladov proti malim državam. Tako da dve vprašanji v resnici. Ker enostavno se zelo težko odločam. Moje odločanje je pa približno tako. Če gre tukaj za en manjši segment poslov, ki so izrazito kratkoročni, potem seveda sem jaz nevtralen glede teh 40%. Če je pa to 90% vsega posla, potem pa seveda moramo biti bistveno bolj previdni .../Nerazumljivo./... in se bom ali vzdržal ali pa iz previdnosti glasoval proti. Čeprav podpiram zapiranje lukenj. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Rus. Želi še kdo od svetnikov? Ja, naprej, ja, izvolite dr. Jan, potem pa dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Žal jaz ne bom podprl tega predloga sklepa. Pa ne zato, ker mislim, da je ta predlog sklepa neprimeren. Ampak predvsem zato, ker mislim, da je ta zakon neprimeren.

              Reagirati točno tako, kot v balkanskih časih. Odkrili smo napako, lahko je tudi kriminalno dejanje in nimamo zakonske podlage. Potem se jaz sprašujem, zakaj pa imamo Urad za preprečevanje korupcije? Zakaj imamo druge inštitucije, ki naj bi preprečevale take malverzacije in tako naprej. Kvečjemu bi podprl zakon, da ukinejo nek drugi urad, ne pa to. Je pa še ena načelna stvar, bogati imajo paradiž za davčne utaje, mi pa tako zaostrujemo, da hudiča se ne bo splačalo imeti denar v tej državi in ga vlagati in obračati. Že pri obdavčitvi brez obresti, ki jo je ta finančni minister "pogruntal". Najprej ima 6% izgube, ker so obresti bistveno nižja od inflacije, potem pa imaš še na tisto izgubo še davek. Tukaj prav pomeni, veste pa, kaj je pomenilo pod Jugoslavijo. Če bi bil tisti denar, ki je bil na Malti in na Cipru v Jugoslaviji bi ne prišlo do takega poloma kot je bil. Pa pustimo zdaj ali je bil kriv Marksizem ali .../Nerazumljivo./... ali Kardelj ali Tito. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Dr. Golob ima besedo.

              DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Jaz bi, preden se bom odločil, bi od gospe državne podsekretarke(?) rad malo podaljšan komentar. Namreč vi ste v razlago tega argumenta za ta zakon uporabili neke pojme, ki so v ekonomski kategoriji poznani, uradno ne, ampak v tistem neuradnem dogajanju pa so. To je olatilnost, dvakrat ste uporabili ta izraz v sicer kratkem ekspozeju. To pomeni, da nekaj izhlapi, da državi, katero pravzaprav Državni svet tukaj prvenstveno brani izhlapi nek denar. Če boste v tem primeru lahko malo bolj konkretni. Vendar mi vsi vemo, za kakšen denar gre. Tukaj gre za parkirnine, vendar tudi to je kategorija, ki je ne boste našli v ekonomskem učbeniku, našli jo boste pa v dnevnem življenju in za te parkirnine hoče ministrstvo, ki verjetno ve, da gre tukaj za kar precej kritičen primer, ki pa je nastal šele, v zadnjem pol leta je zelo aktualen, treba obdavčiti 40%. Mogoče bi, če bi mi res državo branili, pa bi videli, da je to nevarnost ali bo kapital zbežal ali bo tukaj ostal, mogoče ga je tudi še 40 premalo, ampak že ministrstvo samo je to tako predstavilo, da pravzaprav večina od nas, priznajmo, čisto točno ve, za kaj gre. Mi se bomo zelo težko tukaj odločali, prav ali kontra. Tisti, ki niso ekonomsko izobraženi ali pa, ki nimajo te problematike iz dnevnega ekonomskega življenja, tukaj težko vedo za kakšno bistvo gre. Posebej, če se nekako operira z izrazi, ki so poznani v takšnem praktičnem poslovnem svetu. Bi zelo rad, da gospa podsekretarka še enkrat razloži bistvo tega zakona in njegove nujnosti.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega, Golob.
Najprej...
Ja, še izvolite kolega Papič.

              BOJAN PAPIČ: Pozdravljeni spoštovani svetniki in svetnica.
Glejte, jaz mislim, da gre mogoče diskusija v napačni smeri. Mi smo se pač odločili za tržno gospodarstvo in tržno gospodarstvo za sabo pač prinaša predvsem neko rizičnost, se pravi neke določene nevarnosti, ki jih mora država na nek način kontrolirati in usmerjati. In jaz moram reči, da glavni spor je v tem, da konec koncev ti izvedeni finančni inštrumenti so nekaj splošno znanega in uporabljenega povsod v normalnih tržnih gospodarstvih in iz tega stališča smatram, da enostavno naša država tu ne more bistveno odstopati od ostalega razvitega sveta. In iz tega stališča, ko ti nekaj nenormalno visoko obdavčiš, z drugimi besedami na nek fin način to prepoveduješ, kar pa se mi absolutno ne zdi. Se pravi nad tem, prvič to ne predstavlja ne vem kakšnega obsega, drugič kot sem rekel mislim, da gre tu za neko enakomerno obdavčitev. Ker konec koncev, če se hočemo v tej državi rešiti vseh rizikov, potem je najboljše da gremo nazaj v centralno-plansko gospodarstvo kjer smo vse kontrolirali in kjer je bilo nekako, praktično nobena stvari ni ušla izpod nadzora. Tako, da moram odkrito reči, da mi to, ta in tudi vsi ti cilji oziroma tako kot so zapisali v obrazložitvi je enostavno stvar, izvedba oziroma sam zakon je v nasprotju s tem, kar so sami napisali v obrazložitvi, da se pač izenači. Jaz moram reči, da mislim, da je bilo res narobe, da je bilo prej to neobdavčeno in da dejansko potem uhaja en del vlaganj v neko neobdavčeno sfero, vendar moram reči, da tu ne gre samo za špekulacije, tu gre tudi za neko varovanje, tu gre za neke arbitraže in podobne stvari, ki pač varujejo tudi podjetja in tudi posameznike pred rizikom. Tako, da te izvedene finančne inštrumente ne moremo gledati samo kot čisto špekulacijo. Ker, konec koncev potem lahko tudi delničarstvo, borzo in vse skupaj v nekem segmentu gledamo kot čisto špekulacijo. Tako, da mislim, da bi tu mogli enostavno ta predlog; in moram reči, da smo na komisijo dosti o tem razpravljali; podpreti in moram reči, da tudi načelno podpiram idejo gospoda Šuštaršiča, saj on ima posebno točko oziroma predlog, ki je v zvezi s tem in sicer iz naslednjega razloga, da gre mogoče za neko pozitivno provokacijo Državnemu zboru, ker če sem prav razumel njegov predlog Državni zbor nas omejuje z nekim svojim poslovnikom, kar ni ne ustavna kategorija in tako naprej, in če nam ustava in zakoni ne prepovedujejo, da dajemo tudi amandmaje in da mogoče z neko pozitivno pobudo spremenimo ta odnos Državnega zbora do Državnega sveta se mi, če je to res samo pozitivna provokacija, tudi podpiram da to prekvalificiramo iz, ne vem, v amandma v kolikor ni nekih zakonskih ovir za to.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Papič. Želi še kdo od svetnikov besedo? Če ne bi prosil predstavnico ministrstva, če želi da poskusi odgovoriti na postavljena vprašanja, pomisleke. Izvolite.

              EDINA KLJUČANIN(?): Mogoče samo dve zadevi. Glede vprašanja o ocenah o obsegu špekulativnih transakcij. Ministrstvo nima natančnih podatkov o tem. Ocene so nekako, ko govorimo o špekulativnih, predvsem v kratkoročnih, te ki se zgodijo znotraj enega leta, da jih je trenutno kar precej. Iz tega tudi sledi in te imajo ravno največji učinek na volativnost kapitalskega trga. In ko govorimo o volativnosti mislimo o dviganju in padanju tečajev na Ljubljanski borzi. Že v poročilu Banke Slovenije, poročilu o finančni stabilnosti je ugotovljeno, da visoka rast tečajev prvih osmih mesecih lanskega leta med drugim posledica izdaje certifikatov na delnice slovenskih blue čipov, torej kvalitetne delnice, podobno so znižanje delniških tečajev o .../Nerazumljivo./ lanskega leta na začetku letošnjega leta še dodatno okrepile predčasne zapadlosti certifikatov izdanih na delnicah slovenskih blue čipov in prodaje delnic, ki so jih banke posredovale za zavarovanje svojih pozicij. S tem se poveča volativnost na slovenskem kapitalskem trgu. In ko govorimo o izvedenih finančnih inštrumentih so izpostavljeni najbolj certifikati. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem zaključujemo razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! 22 prisotnih. Glasujemo o predlogu sklepa. Mnenje k predlogu zakona o davku od dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot ste ga prejeli na klop. Prisotnih je 22.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (6 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TEMELJNIH RAZVOJNIH PROGRAMIH NA PODROČJU ZNANOSTI IN VISOKEGA ŠOLSTVA V LETIH 2010-2014. Z veseljem pozdravljam poslanca Rudolfa Mogeta in gospoda Marka Perdiha, vršilca dolžnosti generalnega direktorja iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti 4. junija in na klop. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu 46/8. Tudi predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 10. junija in na klop in ponovno prosim za eventualne amandmaje v pisni obliki. Prejeli ste poročilo matičnega odbora Državnega zbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj k predlogu zakona in sedaj sprašujem predlagatelja predloga zakona, če želijo besedo. Gospod poslanec Moge, izvolite.

              RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane svetnice, ne vem, če je katera med vami... in svetniki. Prav lep pozdrav.
Dovolite mi za začetek en kratek uvod. Slovenija je bila edina izmed tranzicijskih držav v preteklosti, ki je temu, da se znanju in izobraževanju nameni večjo pozornost, namenila posebne zakone, tako imenovane šolske tolarje in je na podlagi tudi teh tolarjev dosegla to, da iz leta 1991, ko smo šli v svojo državo do sedaj je takrat imela samo tri procente, 3,9% ljudi z visoko izobrazbo, ko jih je Nemčija imela preko 30, je to strukturo še in še in še popravila. Takrat, ko je v Državnem zboru bil predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju obrambe in smo hoteli kupiti za 100 milijard orožja, smo takrat nekateri poslanci razdelili to reč tako, da smo rekli, poleg orožja, ki nas ne bo branilo, dajmo še nekaj v svoj razvoj in smo 27 milijonov takrat odvojili denarja. Iz tega se je v Sloveniji, vse to ste verjetno iz vseh krajev, od koderkoli prihajate, videli, so se zgradile nove šole, čez 400 novih ali pa prenovljenih šol, računalniško se je .../Nerazumljivo./... skoraj vse šole so s tem opremljene, potem so se ljudje lahko na podlagi tega denarja učili tudi tujih jezikov, kar je bil velik manjko, potem so bile pa tudi take stvari, ki so na socialo vplivale, to so malice in učbenike. Mi smo bili edina izmed teh držav in mogoče tudi modrosti tega, da smo dodatno vlagali v znanje tudi to, da se držimo in da smo v napredku tako naprej, kot je bilo. Te stvari danes gledam v malo drugačni luči, predvsem zaradi tega, ker smo podpisali Lizbonsko strategijo, ki pravi, da smo na znanju temelječa družba. Potem smo podpisali tudi Bolonjsko deklaracijo, kjer smo se zavezali, da bomo do leta 2000 vse programe imeli na rangu, kot zahteva Bolonjska deklaracija. Star sistem je bil takšen, da smo imeli visoke strokovne šole in univerzitetne programe, zdaj smo pa te stvari spremenili v tristopenjski študij, poznate vsi, ki se končuje z magisterijem in kasneje z doktoratom. Potem smo Bergenski comunique podpisali tudi, zato da bo imel vsak dostop do tega izobraževanja. Vse to so akti, na katere vsaka stranka prisega, da jih ima tudi v svojem programu in da jih bomo uresničili.

Zdajšnja zakonodaja, spoštovane kolegice in kolegi pa tega ne nekako omogoča. Financiranje visokega šolstva je napisano v Ustavni in bi morali biti zakonsko urejeno. Vendar smo zaradi določenih specifik pač popustili in se financiranje visokega šolstva zdaj ureja ne z zakonom o visokem šolstvu, ampak z uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov članic univerz. To uredbo pa Vlada sprejema brez Državnega zbora, brez vsega, seveda z dogovorom s partnerji, z univerzami. Ampak ker ima Vlada sama proste roke pri tej uredbi je naredila to, ko je bila leta 2005, pred letom 2004 sprejeta, da ko so zagotavljali proračunska sredstva za visokošolsko izobraževanje, je bilo v stari dikciji napisano, da se zagotavljajo, da se povečujejo sredstva za 2,5% za študijsko dejavnost. Ker pa je potreba po šolah in po študiju tako zelo narasla, da imamo sedaj od 30.000 študentov, jih imamo zdaj 100.000. Univerz rastejo kot gobe po dežju. Samostojni visokošolski rastejo in se ... Kdor je iz Primorske dobro ve kaj se je na novo zgradilo, kdor je iz Ljubljane rano tako, kdor je iz Maribora tudi. Je pa šla Vlada in je to študijsko dejavnost iz uredbe izbrisala in na videz zgleda, ker je šlo dosti denarja za visoko šolstvo, da smo s tem denarjem ravnali tako, da je možen razcvet visokega šolstva v Republiki Sloveniji, kar je pa daleč od tega.
Mi smo še naprej nekako pričakovali od Vlade, da bo napravila, tako kot je napravilo Ministrstvo za obrambo, kjer je s svojim obrambnim tolarjem šlo naprej. Vidite, to je zakon o temeljnih razvojnih programih na področju slovenske vojske v letih 2008, 2015. Oni so s tem zakonom zagotovili dodatnih 710 milijonov evrov. Za toliko bomo zopet kupili orožja in verjetno lahko tu gre do vsote do stopetih milijonov evrov na leto, toliko bomo kupovali. Zaradi tega, ker je bil pa tak zakon tudi letos, mu ugasne luč veste, letos mu ugasne luč, zakon o temeljnih razvojnih .../Nerazumljivo./.. na področju šolstva, smo zato poslanci sami šli, ko smo Vlado večkrat pozivali, da bi tak zakon vložila, da naj, da smo sami izkoristili to zakonsko možnost in smo ta zakon vložili. Ta zakon, ki ga pa danes obravnavate je pa na področju visokega šolstva za razliko od tega, ki nosi 710 milijonov orožja, imel samo 65 milijonov evrov v štirih letih, da bi se dalo. Kajti nam se zdi, da bo razcvet Slovenije in tudi posledično kdor dela v gospodarstvu brez dobrih kadrov, da ne bo mogoče, če ne bomo vložili v to dejavnost dodatnih sredstev. Tako pa univerze jokajo in stokajo pod to težo in kar je posebej hudo. Posebej tehniške fakultete, ki še kako potrebujemo, so tudi na nas naslovile dopis v katerem pravijo, da dobijo zgolj še za plače. Cel denar, ki ga dobijo, recimo od enih pet milijonov evrov, okoli štiri milijone porabijo za plače, vse ostalo pa za študijske dejavnosti, za kritje materialnih stroškov in tako naprej.

Ta razvoj ne more iti v tej smeri naprej, zaradi tega nas je bilo več kot 20 poslancev prepričanih, ponudili smo pa ta zakon v podpis vsem poslancem Državnega zbora, vsak je lahko podpisal, da bi bilo dobro, da bi država zagotovila dodatna sredstva. Mi smo ta zakon vezali na leto 2010 samo zaradi tega, ker zakona nismo mogli vložiti od leta 2009 naprej, da bi se na tega naslanjal, ker je bil že sprejet proračun in ne moremo vložiti tak zakon, ki bi pač bil v nasprotju s proračunom, zato smo ga vložili pač od 2010 naprej. Ima pa take programe, za katere se nam zdi, da bi bili koristni za to državo kot tako, za vse prebivalke in prebivalce, ker če ne bomo v to vlagali tudi ne bomo prišli kam naprej. In sicer tiste štiri postavke so bile, če samo eno malo preletim, ostale ste si prebrali, da vas ne bi dolgočasil, je bila postavka Izvajanje študijskih programov v skladu z bolonjsko prenovo visokega šolstva. .../Nerazumljivo./ je že prenovljeno iz visokega šolstva. Vidim tu, da vas je par odličnih ljudi iz gospodarstva. Ali ste vi sedaj po izvedbi teh programov občutili kakšen večji naval praktičnega dela študentov? Dobivate boljše kadre? So vaši ljudje iz vaših obratov, ki so polni določenega znanja šli v visoko šolstvo in tam svoje izkušnje študentom delili? Jaz mislim, da ne. Visoko šolstvo nima toliko denarja, da bi lahko te stvari izvajalo. Zato je tudi eden izmed teh programov takšen, da omogoči programe praktičnega dela študentov, da bi se zopet iz prakse nekaj naučili in da bi tudi vključevali zunanje predavatelje, ki so še kako potrebni. Kajti, če bodo študentje pobirali znanost samo od svojih predavateljev, ki pa, oprostite izrazu, nekateri tudi živijo v slonokoščenem stolpu, pa ne vedo kaj se dela zunaj iz tega ne bo nič. Zato bi vas jaz, če sem vas dolgočasil in utrujal se oproščam, bi vas prosil spoštovani kolegi, da bi ta zakon podprli. Mislim, da nosi nekaj svetlobe zopet v ta prostor, kot so podobni zakoni nosili neko svetlobo v našo državo. In na njih smo bili lahko v tujini vedno ponosni, niso pa tako v nebo vpijoča sredstva, zaradi katerih bi doživeli kolaps, ampak je to zgolj gesta, temu je nakazano, da je treba na področju visokega šolstva zavihati rokave in z večjo vnemo iti v prenovo bolonje, kot je bilo pa do sedaj. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod poslanec Moge. Želi besedo predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo? Izvolite, dr. Marko Erdih.

DR. MARKO ERDIH: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani državni svetniki! Mnenje vlade je, da je potrebno dodatna sredstva urediti preko proračuna po rednih poteh in potem tudi razdeliti preko obstoječih mehanizmov. Naj pri tem omenim še to, da veliko večino programov, ki so bili omenjeni vlada že sedaj izvaja preko mehanizmov, ki so vgrajeni. Del teh mehanizmov, vsaj ko govorimo o sistemu visokega šolstva je vgrajen v uredbi o financiranju visokega šolstva. Zato menimo, da zato vlada tega zakona ne podpira in predlagamo, da ga ne podprete. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport podati poročilo komisije? Dr. Golob ima besedo.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, spoštovani gospod Moge! Spoštovani predstavniki direktorata! 

Državni svet podrobno spremlja napore gospoda Mogeta iz katerih izhaja dolgoletno delo in izkušnje v parlamentu in ta zakon, predlog zakona, predstavlja nekako neke vrste zaključek njegovih aktivnosti v dolgoletnem delu v parlamentu. Razumeti je ta predlog kot eno požlahtnitev financiranja, kot eno skrb za dodano vrednost aktivnosti na univerzah v smislu kvalitetnejših storitev, jačanja infrastrukture, lahko v nekem smislu slovenski maršalov plan za, minimaršalov plan za bogatenje univerzitetnih aktivnosti.
Priznati je treba gospodu Mogetu eno izredno občutljivost, da je v pravem trenutku zaznal, da je 5 minut pred 12 za takšno aktivnost, tudi denar je bil. Dr. Bajuk je prihranil 65 milijonov v proračunu in bi človek pričakoval, da bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prvo, ki bo tovrsten zakon ponudilo ali pa vsaj gospoda Mogeta podprlo pri aktivnostih, ki ta denar, ki se je prihranil v proračunu, oplemenitijo v delo na univerzah, ki naj res ne bi rasle, kot je gospod Moge omenil, kot gobe po dežju, ker te gobe bodo nekvalitetne in nagnite, če jih bo preveč a ne, ker jih ne bo imel kdo bogatiti. Bi bilo fino, da je par dobrih jurčkov ali lisičk ali marel, ne pa da je vsa mogoča šara v Sloveniji, ki sicer zagotavlja veliko univerzitetnih mest, ampak na katerem nivoju in na katerem programu. Na področju tehnike, prav zagotovo da ne. Ker te nove fakultete, ki se ustanavljajo je "tuti-fruti" iz čisto drugih področij. Če mislite, da bo to ustvarilo dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu se, spoštovani kolegi, zelo motite.
Nimajo zastonj zahodne države, predvsem Anglija in Nizozemska .../nerazumljivo./... rednega profesorja, ki je nosilec kvalitetnega dela na univerzi, imenuje kralj oziroma kraljica. Ker to zagotavlja resen režim, resno delo in nikakršne inflacije v univerzitetnih strukturah. To je se je sigurno izkazalo v zahodnih državah, ki imajo univerzo kot res eno svetišče znanja in garant razvoja, se imenuje redne profesorje na ta način, kot sem jaz prej povedal oziroma komentiral.
Tako, da mi podpiramo delo in napore gospoda Mogeta, malo se čudim, da ministrstvo ne pristopi k podpori tega in na odboru na katerem sem sodeloval je pa žal že na začetku kazalo kako bo konec. Tako, da 5 ur tam sedeti in čakati, da se bo tisto razmerje pozicijskih poslancev in opozicijskih potem izkazalo v 7 proti 6 oziroma v 6 proti 5, kar se je na tem odboru že ne vem kolikokrat zgodilo, samo pomeni, kot da je treba zapolniti čas za neko dogajanje. Res da je tudi nekaj vsebin tam vmes, včasih so poslanci tam še celo zelo inovativni, malo si podtikajo to in ono, ampak tistih par ur ni dolgočasnih, je pa neučinkovitih. Tako da žal je to, gospod Moge, delo, ki vam ga vsi priznamo, v smislu sedanjega parlamentarnega stanja Sizifovo. Tako da ne vem, če vam bo parlament tu ob vseh vaših naporih priskočil na pomoč.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Golob. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. V bistvu je neka čudna situacija, ki jo kaže obstoječa oblast in ki vzbuja največje dvome. Po eni strani nek resor ima zagotovljena sredstva za zelo jasne smernice razvoja za celo vrsto let naprej, in ta resor proizvaja vojake za tuje države, ki bodo šli v Afganistan, v interesu Amerike in tako naprej. Medtem ko tu nek drug resor, kjer pa je perspektiva in tako naprej in tudi potreba, pa tu ni potrebno. Torej, to je resda zelo čudna politika, ki se potem v parlamentarni proceduri še potrjuje in izkazuje. Ne upošteva se pa v teh debatah dveh krutih stvari oziroma treh pomembnih dejstev. Prvič, velikanski izpad dohodka na področju znanosti ob privatizaciji. Vsi vemo, da so vsa velika podjetja imela takrat svoje raziskovalne centre, velike tovarne, od Mebla, Cimosa, ki jih danes ni več in le tu pa tam se je kaj ohranilo tega. Ampak velikanski delež, ki je prihajal neposredno iz gospodarstva in se apliciral v gospodarstvo v tistem okolju ter se povezoval tudi z mednarodnim prostorom, je izginil. Tako kot je izginil denar za znanost na področju lokalne samouprave. Vsaka občina je imela raziskovalno skupnost. Tega ni več, to je primanjkljaj, ki ga ni bil nikoli nadomeščen, velike izgube.
Drug pomemben pojav, na katerega tudi nismo znali ustrezno reagirati, pa je strahovit porast interesentov oziroma študentov. Mi nismo sledili tistemu, kar se je dogajalo potem sredi 90. let, ko smo imeli približno 19% diplomantov, in se danes pa vpisani študenti krepko povečujejo. Tako da vsi kazalci, ki jih uporablja Evropska skupnost, število študentov na profesorja, prostor na profesorja, ure, predavatelji, obremenitve profesorjev, so krepko preko tistega, ker se je takrat naenkrat potrojilo. Ljubljanska univerza, ki je imela, recimo, leta 1972 12.000 študentov, če me spomin ne vara, jih ima danes, vemo koliko, 10 in 10 tisočev. Tretji pojav, ki je pa najbolj krut in ki bomo imeli posledice, pa je to, da se tem, ko ni pogojev za normalno znanstveno raziskovalno delo ponuja možnost, da gredo ti najboljši kadri v tujino. Tudi, če ne bo nihče dobil Nobelove nagrade, ampak ta država je vključila, investirala za to, da bo dobila enega inženirja ogromno sredstev in sicer ne samo zato, ker je 20 let, 25 let študiral, odvisno od podiplomskega študija, ampak tudi zato, ker da enega diplomiranega dobiš je ponavadi 4, 5 ljudi, ki sploh ne dokonča študija. Prvi osip je v osemletki, velikanski v srednji šoli, 60% je na univerzi, podiplomsko vemo, koliko jih konča, glede na vpisane. Zdaj, ko tega dobiš, končno je kvalificiran, en medicinski mikroskop imamo v celi Sloveniji. Laboratorij, bi lahko še govorili in tako naprej. Kdaj je dobila univerza v Ljubljani optični kabel? Danes jih imamo v vsakem mestu, ampak recimo tukaj je bil gromozanski problem, da bi ljubljanska univerza 95. leta dobila optični kabel. V takih razmerah, potem nekdo, ki je odgovoren in ki ima odgovornost, da vodi to državo, nasprotuje temu zakonu, temu predlogu. Mislim, da to je zelo kratkovidno in da bi bilo potrebno tak zakon gotovo da sprejeti in tudi uresničiti. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Jan. Besedo ima kolega Tone Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani podpredsednica in kolegi. Kolegi so se že čudili, zdaj se bom še jaz dve minuti.
Začudi namreč to, zakaj iz iste Vlade določeni resorji predlagajo sami te vrste zakone in jih potem vlada predlaga tudi za sprejem v Državnem zboru. V enem primeru se pa ministrstvo, kar je zelo presenetljivo brani takega zakona in ga zavrača. Potem se vprašaš, zakaj. Kaj bi lahko bil razlog? In po mojem mnenju, ne da bi hotel biti zlovešč ali pa "a priori" videti strahove tam, kjer jih ni. Vprašanje, kaj tak zakon omogoča. Omogoča neko višjo stopnjo razvidnosti oziroma transparentnosti, kaj naj bi se v nekem daljšem času na področju investicij nekih dolgoročnih programov, pa tako naprej financiralo, posebej podpiramo in omogoča možnost načrtovanja znotraj sfere, znotraj univerz in tako naprej. Če se ministrstvo tega brani, potem je logičen zaključek, ministrstvo tega ne želi. Ne želi, da bi stvar bila pregledna, da bi jo bilo mogoče na daljši rok načrtovati, zagotoviti sredstva za prav določene programe, in tako naprej. In zakaj se naj bi ministrstvo tega otepalo.

Zaradi tega, ker s tem pravzaprav naprej izgubi neke mehanizme obvladovanja, neke sorte oblast, tako neposredno. In to je seveda tudi razlog za podporo, ki jo jaz vidim, da je potrebna takemu zakonu. V preteklosti se je izkazalo to, kar je bilo povedano, kar je tudi gospod Moge sam povedal, da so taki zakoni, ki se praktično v nobenem primeru niso v celoti uresničili. To je najprej treba povedati. Da so bila sredstva, naj bo to za temeljne programe v kulturi, naj bo na kateremkoli področju, nikoli se to ni realiziralo v celoti iz različnih razlogov, ampak dali so pa rezultate, vendarle. In to rezultate, ki so merljivi, najbolj ravno na področju določenih investicij in tako naprej. In tu se mi zdi nek dodaten smisel takega zakona. Proračun, seveda, neka politika ima, lahko tudi verjamemo, da ima določene načrte in da računa na to, da bo tudi čez dve, tri leta zagotavljala v proračunu sredstva za nekaj. Ampak stvari se spreminjajo. Obstajajo dobre sezone, slabe sezone, politika se zamenja in tako naprej. Tisti, ki pa neko naložbo, to pa tudi po občinah dobro vemo, želi narediti ob teh pogoji, ki se počasi formalizirajo, seveda, mora kar nekaj čas porabiti tudi za pripravo investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije in tako naprej, preden sploh pride do tega, da bo nek projekt uvrščen, recimo, v načrt razvojnih programov, ki je že neka garancija. In tak zakon pravzaprav daje z nekimi programi konkretnimi daje tudi takim potencialnim investitorjem vendarle določeno mero garancije, se lahko lotijo priprave nekih, kot pravim, naložb za katere bodo porabili mogoče dve, tri leta, pa še nimajo proračunske garancije. Ta zakon pa pravzaprav pomeni neke sorte srednjeročni plan na tem področju. In zato se mi zdi, da zlasti v sferi kot so te družbene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo in tako naprej je lahko tak zakon zelo koristen, in se je že v preteklosti izkazal za koristnega in vsekakor mislim, da bi bilo dobro, da bi ga podprli.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Hvala lepa. Jaz bom razpravljal v drugo smer. Lahko rečem, da v šolstvu, visoko šolstvu, v srednje šolstvu v osnovno šolstvu se je ogromno sredstev že nekako prelilo v obdobju 18 let, tako da kadra v tem času nismo pravega izšolali. Gospod Moge bi ste primerjal šolo in orožje. Glede na to, da ste specialist za orožje je to čisto samoumevno, ampak mislim, da to ni čisto najboljša primerjava, ker tudi orožje potrebujemo za namene za katere se pač potrebuje.

              Moram reči, da v teh 18 letih gospodarstvo, glede na to, da sem jaz iz gospodarstva, da že delam 38 let v gospodarstvu, v zadnjem času, mogoče zadnje leto, dve, da se nekako kadri dobijo tehnični, glede na to, da ste rekli, da je pomanjkanje tehničnih kadrov. Res je. Vemo pa tudi, da se je v obdobju nazaj usmerjalo vse v gimnazije, potem pa v družboslovne smeri, tako da smo dobivali v glavnem sociologe, politologe in tako naprej s teh šol ali pa mogoče druge smeri družboslovja, ki so suficitarni. Tisto, kar je pa deficitarno, se pravi, tehnični poklici, je bilo pa bore malo ali pa zelo slabo. Lahko rečem, da je težko dobiti ali pa težko se je dobilo diplomiranega inženirja, strojnika, kemika, mogoče gradbinca malo lažje. Vse ostalo pa, tako kot je bilo rečeno, kot sem rekel, politologov, sociologov pa je kolikor hočeš na trgu. Tako da če koga vprašaš, kaj študira, ni dolgo tega, pa pravi, sociologijo, politologijo, mislim, v teh časih zdaj. Kje se pa ti ljudje lahko zaposlijo? Tule v Državnem zboru, Državnem svetu, da delijo te papirje s tako visokošolsko izobrazbo. Mislim, da drugje pa že težko. Poznam ljudi, ki so že deset let brez službe in je ne dobi politolog. Mogoče se bo zdaj tu zaposlil, če lahko to rečem. Ampak to je že druga stvar.
Jaz podpiram stvar, ki bo šla v tej smeri, da bomo dobili iz šol kadre, ki jih gospodarstvo rabi. Absolutno podpiram. Pa tudi za ceno ali pa, recimo, povečanje sredstev, kar pa je tudi prav, da se poveča sredstva. Vendar mislim, da se to mora v okviru Ministrstva za šolstvo in v okviru Vlade oziroma da gre to preko proračuna. To je osnova. Kar tako nekje vzeti 65, kolikor je tule, milijonov evrov, je tudi vprašanje. Tisti suficit, ki ga je ta Vlada ustvarila v lanskem letu oziroma pri poslovanju, zdaj vzeti kar, pa dati ad hoc, na hitro nekam, to ni prav. Moram pa povedati, da bi podprl, pa ne bom mogel, ne morem podpreti zato, ker so tudi tu med podpisniki ljudje, ki so dosti časa vodili Ministrstvo za šolstvo in šport, pa niso vzgojili ali se ni vzgojilo tega kadra toliko, da bi lahko danes gospodarstvo nekako mirno delalo naprej. Ne da ljudje na trgu pa jemljejo eden drugemu kader, s tem da mu plačo povišuje oziroma mu obljublja ne vem kaj. Če pa se malo dotaknem pa srednje šole oziroma teh strokovnih šol, potem vam pa povem, da tega kadra pa sploh ne dobiš, enega poštenega ključavničarja, enega poštenega, kaj vem, imaš mogoče, bom rekel pod narekovaji, pekov, kolikor hočeš. Ampak ni enega poštenega, da bi lahko v težki industriji vzdrževal, naj bo to električar, naj bo to ključavničar. Mogoče zdaj se neke šole, ki so nekako v tej smeri, videle, da morajo delati, so nekako uvedle program mehatronika, ki pa je zdaj v povojih in težko rečemo kaj bo iz tega nastalo. Upam, da bo en kader, ki ga bo gospodarstvo v bodoče lahko uporabilo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Kolega Cipot.

              RUDI CIPOT: Spoštovano predsedstvo, spoštovani svetniki, gospod Moge, predstavnik ministrstva.
Moj glas bo sigurno dan za ta zakon, ker sam ocenjujem, da bi morali v tem Državnem svetu svetniki, kot pravimo, da smo neke vrste vest Državnega zbora, večkrat razmišljati o tistem, kaj v tej družbi pravzaprav hočemo in kaj potem z izvedbenimi inštrumenti, to je predvsem zakoni regulirano. Če želimo postati družba na znanju, če želimo biti inovativni, potem je gotovo, da je ta zakon eden izmed svetlih predlogov, ki kaže v tej smeri, da je potrebno vsak prosti denar te družbe kanalizirati in usmeriti tja kjer je potrebno družbo dvigniti prav na teh področjih. Jaz vidim tudi nekaj drugega, ker prihajam iz lokalnega okolja, eno drugo dimenzijo tega zakona, da na ta način znanje, ki se je sedaj sicer po intelektualnem potencialu iz našega okolja preseljevalo v urbana središča, bo imelo večjo priložnost in možnost, da se disperzira v gospodarska okolja na periferiji. Že sam sem dal tudi pobudo gospodu Turku in Agenciji za razvoj in raziskovanja, da je potrebno poenostaviti postopke oblikovanja razvojnih enot v gospodarskih enotah. Pravzaprav je procedura oblikovanja teh razvojnih enot tako komplicirana in dostopna samo velikim gospodarskim subjektom, celo veliki gospodarski subjekti, kot smo slišali so te nekatere razvojne centre zanemarili in opustili, razvoja pa drugače ni, če ga znamo pretočiti iz šole nazaj v okolje. In vsaka družba ima sistem toliko močan in toliko učinkovit, kolikor je ta razkorak, ki je med znanjem ki je v šoli in znanjem, ki se aplikativno uporablja v gospodarskih družbah časovno krajši. Nemčija se hvali celo, da tu nekje med 5 in 7 let zaostaja. Morali bi se vprašati kolikšen je ta časovni razkorak v slovenski družbi.
Smatram, da je zakon moderno zasnovan, da je dobro koncipiran, da dejansko daje pomisleke v to smer, da je potrebno znanje preseliti tudi nazaj v ruralna okolja in ustvariti Slovenijo kot inovativno družbo.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
              Kolega Meh.

              BORUT MEH: Spoštovani. Včeraj je Združenje delodajalcev organiziralo konferenco na kateri je bil prisoten predsednik Evropske komisije, gospod Barosso, predsednik Vlade, gospod Janša pa tudi nekateri ugledni mednarodni strokovnjaki. Govorili smo o globalizaciji, razvoju Evrope in preprosto povedano ugotovili, da trenutno je največji manko te Evrope znanje pa izobražen kader. Bil je prisoten predsednik združenja nemških industrialcev, ki je povedal, da v Nemčiji manjka trenutno 150.000 inženirjev. To je problem pred katerim jaz mislim, tudi Slovenija ne more zatiskati oči. Ne moremo se strinjati, da se to področje urejuje z uredbo. Mislim, da stvar iz znanosti visokega šolstva ne more biti prepuščena aktualni politiki, da potrebujemo dejansko zakon. Moram kar pritegniti gospodu Mogetu. V gospodarstvu nismo zadovoljni s profili, ki jih dobivamo iz obstoječega sistema in to je tisto kar govori, da je treba imeti temeljne razvojne programe na tem področju. Da danes začnemo mlade usmerjati v profile, v znanja, ki jih bomo potrebovali v bodoče. Odločno sem proti temu, da delamo izobraževalne znanstvene institucije za to, da na novo zaposlimo učitelje znanstvenike. Delajmo jih za to, da bomo pospešili svoj razvoj. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Štrukelj.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovani svetniki, spoštovana svetnica, poslanec Moge, dr. Perdih. Torej sam bom enako podprl zakon. Dejstvo je, da imamo s takimi zakoni, tako kot je kolega Peršak rekel, dobre izkušnje, učinkujejo na spremembe v kakovosti posameznih področij in na nek način pomenijo prisilo v to, da se sredstva namenijo za področje, ki imajo, če govorimo o znanosti in visokem šolstvu, v naši državi dejansko probleme. Ne samo  pri tej zadnji Vladi, tudi pri prejšnji. Nikakor ni bilo mogoče dvigniti % za raziskovanje in za visoko šolstvo. Najbolje je to pokazal zdajšnji dekan Ekonomske fakultete in bivši minister za finance, prof. Mramor. Ta delež je v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami preprosto premajhen in tisti, ki ste prisluhnili zelo uspešnemu komisarju evropskemu, dr. Potočniku, je izrazito opozarjal na to zaostajanje v Sloveniji kar se tiče sredstev namenjenih za znanost in za visoko šolstvo.
Korelacija med uspešnostjo in vloženimi sredstvi. To področje je izjemno veliko. Ne gre samo za razvoj, ampak gre tudi že za preživetje. Kajti brez novih idej in razvoja, ki pa nastane natančno v tem bazenu, pač ne bomo mogli dobro slediti drugim evropskim državam. Tisto kar se je pokazalo tudi na šolstvu, kjer je po mojem prišlo do pomembnega premika prava zaradi podobnega zakona, ki je bil takrat, je to, da potem ko preneha tak zakon delovati, se tudi v deležu ohranijo sredstva v proračunu. Na nek način je to vzvod za to, da bomo vsaj nekaj povečali sredstva za visoko šolstvo ali pa znanost in tehnologijo. Kar nam ne uspe in postaja zelo kritično vprašanje naše prihodnosti. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima še kolega Jenčič.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa. Šolstvo oziroma natančneje visoko šolstvo je nedvomno eden od pomembnih nadaljnjih razvojnih projektov v naši državi. Kot eden takih najpomembnejših projektov menim, da ne sme biti odvisen ta projekt od dobre ali slabe volje vsakokratne aktualne vlade. Zato je nujno potrebno,da se financiranje, to pa zagotavlja neodvisnost šolstva uredi s posebnim predpisom, to se pravi zakonom. Zato bom podprl predlog. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Ozimič.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz sem prav gotovo eden tistih, ki podpiram izboljševanje pogojev in naložbe za vse vrste izobraževanja, kakorkoli. Ampak danes ta debata tukaj, spoštovani kolegi, me spravlja nekoliko v dvome v zvezi s tem zakonom okoli njegovega namena, iskrenosti in marsikakšno vprašanje se mi je odprlo o katerem sploh nisem razmišljal danes, ko sem šel sem na sejo. Veliko takih 100% trditev, ki so preveč enosmerne. Dejansko je šolski tolar omogočil velik korak na tem področju. Ampak niti z besedo ni bilo omenjeno, da je velik del tega koraka bil storjen na lokalni ravni preko občin in preko samoprispevkov, ki so to omogočili in da je ta šolski tolar pomenil, sedajle bom takole ocenil, manj kot 25% sredstev plasiranih v to področje iz državnega proračuna preko tega vira, manj, ampak 75% se kar nekako zamolči, kot da ni obstajalo in kot da nihče drug ni pri tem sodeloval.

Druga stvar, ki me pa še bolj spravlja v dvome, je pa pretirana skrb za ta zakon. Zdaj ta zakon bo rešil vse probleme in vse slabosti, ki so v tem trenutku, ampak te slabosti v tem trenutku v zvezi s pomanjkanjem in kvaliteto kadrov niso od včeraj in izpred treh ali petih let, ampak so plod nekega zgrešenega procesa v desetletjih na tem področju, od usmerjenega izobraževanja do, ne vem, neke usmerjenosti v preveč splošno izobraževanje. In šele v zadnjem letu se je pravzaprav obrnil trend zmanjševanja vpisov v gimnazije, ker se je tu postavila meja in omejitve, ki smo jim pred letom dni, ko so se te omejitve, ali letom in pol, ne spomnim se točno, nasprotovali, da omejujemo svobodno izbiro in ne vem kaj. Kljub temu, da so nekateri, kot gospod Korže, že pred časom ugotavljali, da pretirano vpisovanje v gimnazijske programe, in ta odstotek se že dviga tja proti 40 in nobeden ga niti ni omejeval, tudi zdaj je še sorazmerno visok, pa mislim, da se giblje tam okrog 35% populacije, ki je na razpolago. Tu nekje so številke, v teh kategorijah, ne bi na decimalke šel natančno, ker jih ne poznam, tudi zaradi tega, ampak v teh okvirih.
Naslednja stvar, ki je pa zopet nekako dvolična, kako to razpravljamo in na katerih stališčih smo, je pa petkov veto na zakon o visokem šolstvu. Tudi tisti je veliko stvari urejal in postavljal na svoje mesto, tudi že zdaj za konkretno situacijo, da ne bi bila tako anarhična, če se tako izrazim pod narekovaji, pa smo gladko postavili veto. In veliko vprašanj je bilo in tudi dosti cenene argumentacije proti ustanovitvi evrosredozemske univerze. Skozi medije, pa ne samo slovenske, tudi svetovne, je pa bil to glavni dogodek ponedeljka. Ne vem, ali smo mi res tako samozadostni in da nas nobena refleksija ne zbudi iz naše prepričanosti in neke take zelo premočrtne usmerjenosti k nekemu cilju, ki nam ga nekdo naslika kot najsvetlejšega, potem pa več nič okrog tega ne vidimo.
Ne vem, to sem nameraval podpreti, ampak se bom okrog tega danes vzdržal, ker nisem tako prepričan, da je cilj in vse to, kar je bilo tu povedano, samo ta in nič drugega okrog tega ne obstaja.

Strinjam, da je potrebno imeti tudi dolgoročne rešitve in neko vizijo, ampak v današnjem času, ko pravzaprav stvari zastarijo že, malo karikirano, to kar je danes aktualno že jutri povozi noviteta. Menim, da bi nekatere stvari le bile preveč toge in bi ščitile nekatere interese, ne vem kaj je pravi izraz, ki po mojem mnenju ne gredo v korak s časom, ki ga živimo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Reven ima besedo.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Da ne bi ostal persona .../Nerazumljivo./ postavljam dvoje vprašanj. Katere točke, ampak dejansko kateri elementi iz tega predloga zakona o temeljnih razvojnih programih zagotavljajo oziroma bodo zagotavljale kvaliteten kader oziroma kvalitetne študente. Prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa bo zvenelo politično. Ko je bila razprava v Državnem zboru o zakonu, ki ima vpliv na bodoče proračune, je bil kar naenkrat velik vihar, da se to ne sme delati, ker zajeda bodoči proračun. Moje vprašanje s tem se glasi: Ali ta zakon ne bo točno definiral oziorma rezerviral določenih sredstev bodočih proračunov? Ali imamo mi pravico kaj takšnega sprejeti? Prosim, če mi odgovorite na ta dva vprašanja. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Po koncu razprave svetnikov bom seveda dal možnost predlagatelju zakona, da odgovori na izražene pomisleke in vprašanja. Repliko ima kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Vesel sem, da vsi ugotavljamo, da kadra ni. Gospod Meh je rekel dobrega kadara ni, strokovnega kadra ni. Kot priznam v gospodarstvu nekje smo, pritrjujem, gospod Moge je rekel kadra ni. Visoko šolski kader se izobražuje pet let, ali štiri. Kdo je postavil takrat tiste zakone in vse te star? Danes ti isti ljudje nov zakon postavljajo tej vladi. Ni garancije, da bo tudi teh 65 milijonov produciral dobrih strokovnih in pravnih kadrov za gospodarstvo. Ni garancije.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Fajt.

              RAJKO FAJT: Predsednik hvala, podpredsednica. Torej vsekakor jaz sem verjetno eden tistih, ki absolutno podpira vsakršno vlaganje v izobraževanje in pa v šolski sistem. Moram reči, da tudi na odboru sem zakon, ki je predlagan podprl. Seveda se pa na nek način odpira vprašanje, torej vlaganje v programe na področju znanosti in pa visokega šolstva. Vendar tu ugotavljamo in s tem so nas spodbudili predvsem kolegi, ki prihajajo iz gospodarstva. Ali bo ta denar resnično šel v kadre pri katerih imamo deficit?
Vsi ugotavljamo, da imamo na področju družboslovja presežke. Težko so zaposljivi. Mi vemo, da se recimo na mesto, ne vem, kjer so zasedali s srednješolsko, danes prijavljajo s končanim magisterijem in tako dalje, zato ker enostavno so ti kadri težko zaposljivi. Jaz verjamem, da v letih, tam po letih devetdeset, se je gospodarstvo ukvarjali z velikimi težavami, s prehodom in samim seboj. Takrat, če se spomnite, je bilo torej na nek način v Sloveniji je prevladalo razmišljanje: "Odprimo na široko vrata gimnazijskim programom." V redu. Šli smo po zgledu, ne vem, Evrope in tako dalje. Vendar tisti, ki smo takrat delali v strokovnih šolah smo opozarjali, da se bo zgodil deficit. Veliko kadrov nam je takrat, ko so se zazibali temelji našega gospodarstva, vsaj iz našega konca so si iskali zaposlitev v tujini in tisti se, spoštovani kolegi, danes ne vračajo. Velika večina jih ostaja. Recimo v Gradcu, Dunaju in tako dalje. Govorim za naš konec. In ob predlagani zakonodaji mi samo morda še manjka, ne vem, dopolnilo komu bo namenjen ta denar. Se pravi, če res čutimo potrebo, da nam manjkajo kadri iz področja naravoslovja, tehnike, potem bi verjetno samo dali dopolnilo še, da se prvenstveno nameni, recimo, za pokrivanja deficitarnih poklicev. To je eno. Jaz verjamem, da tukaj gospodarstvo lahko poseže tudi brez dopolnila z ustrezno politiko štipendiranja. Se pravi, da dejansko razpiše štipendije za področja, ki so deficitarna pa morda bo to avtomatsko jeziček na tehtnici pretehtalo na drugo stran.
Področje naravoslovja in tehnike, seveda zanimanje za to se začne že v osnovni šoli in prav je, da se vlaga in da se vlaga torej v visoko šolstvo in tako dalje. Vendar ne pozabiti na poklicne in srednje. Tu je en vakuum oziroma ena praznina, ki se ravno kadri, ki se kasneje odločajo oblikujejo. Mi ki delamo v strokovnem šolstvu smo, oprostite izrazu, ampak včasih se počutili, kot da se prostituiramo po osnovnih šolah  in prepričevali te mlade, da se naj kljub vsemu odločajo za poklice, ki morda navzven ne zvenijo ravno tako popularno. In ne vem, če imate podatke, koliko je vpadlo zanimanje oziroma vpis na srednje poklicnem izobraževanju za prihodnje leto. To je ravno v kadrih, ki je kolega prej govoril, torej za poklicne šole, prepolovilo se je. Peto stopnjo oziroma področje tehnike še nekako pokrivamo, vendar tudi tukaj se je pojavil vpad. V strokovnih šolah smo si izmišljevali vse mogoče in eden od teh pogruntavščin je morda tudi poklic mehatronik, ki ga nekateri, bom rekel, jemljete malo z nasmehom, češ to neka mešanica. Ampak resnično, izkazalo se je, vsaj trenutni vpis kaže na to, da je vsaj za to področje se morda zopet zbudilo zanimanje. In verjamemo, da bodo to kadri, ki bodo, bom rekel zaposljivi in uporabni. Jaz še enkrat podpiram to zadevo. Sem za vlaganja, vendar pa se gospod Moge sprašujem, od kod številka ravno 65 milijonov. Nimam odgovora, ali je to preveč ali je to premalo ali je to optimalno? Verjetno ste imeli oziroma izhodišča na osnovi katerih ste prišli, vendar se to ni pojavilo samo zaradi tega, ker se nekje na eni proračunski postavki pojavil višek, 60 milijonov, ampak je verjetno neka osnova. Če bi jaz rekel, da to leta, za katera se ta zakon predvideva, moja ocena je, da je to premalo. Ampak pustil se bom prepričati, da je seveda to tudi dovolj. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Arčon ima besedo.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni še enkrat. Pozdravljen tudi poslanec Moge.
Jaz bom tako kot na komisiji ta zakon podprl. Mislim pa, da je problem tega zakona v tem, kdo je predlagatelj. Očitno je večji problem, kdo je predlagatelj kot to, kakšna je vsebina tega zakona. In ga nihče nima niti namena izboljšati, da bi bil še boljši. Odnos ministrstva do tega predloga zakona, ste ga lahko vsi slišali tukaj v dobrih 10, 15 sekundah, ki je bilo povedano, da je ta zakon slab. Nisem slišal vsebinskih razlogov, kje, kako, na kakšen način in očitno je boljše, da se razvoj visokega šolstva ureja preko uredbe, preko vlade, kot pa preko zakona, ki ga sprejme parlament. In da se tam ureja tiste programe oziroma tistih programov, ki so bližje nekateri opciji kot pa vsebini in potrebam, kar ste že nekateri tukaj povedali. Jaz se spomnim diskusije z izjemo kolega Štruklja, ko smo govorili o dijaški prehrani, kateri nisem osebno nasprotoval.

Vsi dobro vemo, da 38 milijonov evrov smo z našo podporo in s sprejemom zakona v parlamentu namenili za dijaško prehrano letno. In če to preračunate na štiri leta je to 152 milijonov evrov. Tu gre pač za nek izračun 65 milijonov evrov, ki je ali malo ali dosti, ne vem in se strinjam kar je gospod Fajt povedal, da bi bilo zanimivo slišati ali je to sploh dovolj, ampak 38 milijonov evrov in vsi vemo, da je ta zakon tako težko izvedljiv, dijaške prehrane govorim, in bomo čez leto dni, ko se bo izvajalo jasno videli koliko dijakov, ali je ta zakon uspel ali ne. Ampak, gre za 38 milijonov evrov, 152 milijonov za štiri leta. In jaz nisem slišal enih vsebinskih pripomb na ta predlog zakona. Če bi, pričakoval bi, da bi ta zakon še izboljšali, ne ga "a priori" zavrnili ali bi bili "a priori" za.
Ta zakon bom podprl in mislim, da ga je vredno podpreti.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima kolega Štrukelj.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Želel sem zgolj to diskusijo, ki je seveda zanimiva, ampak investiranje ali pa sredstva za znanost in visoko šolstvo niso zgolj sredstva, ki so vložena direktno v proizvodnjo dobrih kadrov. To je izjemno pomemben element, samo razvojni programi, ki jih proizvajajo raziskovalni inštituti in univerze so bistveno več kot to. In tu se mi zdi, da se je diskusija preveč poenostavila na sicer izjemno pomembno vprašanje, vendar ne na edino. Daleč ne od tega. Tu gre za to, da bi to področje, ki je tako rekoč nosilno, odločilno v razvoju dobilo neko spodbudo in da bi v slovenski družbi razumeli, da ji je treba nameniti več finančne pozornosti. Seveda, vedno kadar se kritizira kako iz naših šol, pa zdaj seveda ne govorimo ne o srednjih, ne o osnovnih ali karkoli drugega, prihajajo slabi kadri. Potem pa po drugi strani vedno rečemo kako imamo uspešno gospodarstvo. Spoštovani gospodje, to ne gre skupaj. Vi ste lahko gospodarsko uspešni zgolj če dobivate kadre, ki lahko to uspešnost v gospodarstvu zagotovijo. Ne gre, namreč vsak, ki potem v gospodarstvu dela pozabi, da je enkrat tudi iz neke šole prinesel in da mu je to omogočilo, da je lahko postal uspešen gospodarstvenik. Jaz tega razcepa, ki se vedno ponovno ponavlja preprosto ne razumem. Vedno rečemo, da imamo zelo dobre delavce, ti tudi niso padli iz Marsa, ampak so bili v šolah, da imamo zelo dobre gospodarstvenike in da smo v principu uspešna družba. Ampak iz šol pa vsi slabi prihajajo. Mislim, to je nekaj kar bo treba nekako premostiti, to nelogično povezavo.
Kar pa se tiče družboslovcev, pa naj omenim samo to. Jaz bi bil previden pri družboslovcih, navsezadnje imamo enega, ki je obramboslovec pa je predsednik Vlade in drugega, ki je  eden največjih tajkunov, recimo, direktorja Istrabenza je družboslovec.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Golob.

              DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Veseli me, da so svetniki pozicije zelo močno obogateli to debato in dejansko se je izkazalo, da je potrebno, da je to pred Državnim svetom, ker gre za eno stvar, ki je lahko usodna za celoten razvoj Slovenije.
Pa da najprej navežem na tista vprašanja, ki so jih nekateri postavili in so vezana na to, zakaj se je toliko manj študentov vpisovali na tehniko. V 90 letih smo mi izgubljali ogromno industrije. Mladi niso več videli toliko perspektive v tej smeri in so se usmerjali na druga področja. V 90. letih, ko je prišla takratna vladna garnitura se je čez noč zaprlo od, če na Primorskem rečemo Tok, v Medvodah Goričana, v Kidričevem celotna proizvodnja aluminijevega hidrata, v Hrastniku recimo razklop fosforjeve rude, pa še marsikje, kjer je bila ekološko problematična industrija. Naslednji val je bil lansko leto, ko so ekološko in ekonomskok problematične industrije, vsaj na mojem področju beležile zaprtje Ormoža, Tovarne sladkorja in celuloze v Krškem. Vmes je cela vrsta tovarn menjala lastnike, ni bilo več razvojnih sektorjev, cela vrsta tovarn je tudi prešla v bistveno bolj racionalno obratovanje in se je seveda začelo spraševati kaj sploh z razvojem delati, ali je donosno ali ne. Torej, dokler pa sploh lastniki niso bili jasni se je v bistvu vršila bitka za primarno lastništvo, ne pa za razvoj. Nekaj odgovorov si lahko poiščemo tudi tukaj. Tukaj je šlo verjetno za usmeritev ne samo števila, ampak tudi kvalitetnih študentov v druge poklice, ne pa v tehniko, ker se ni videlo prave perspektive. Znotraj tehnike, naravoslovja je pa tudi pomembna igra. Slovenija ima Inštitut Jožef Štefan in ogromen potencial na naravoslovni znanosti. Tam je 400 doktorjev, ki določa tudi igre slovenski znanosti, usmerja pravzaprav v fundamentalno znanost in ob državi, ki je v bistvu naravnana nakupovanje člankov, seveda, ostanemo na tem nivoju. Tisti, ki se s tehniko ukvarjajo je njihova osnovna naloga kako en produkt spraviti v proizvodnjo na trg, ga konkurenčno proizvajati, da je ekološko prijazen, to je pa čisto druga zgodba. Tu je igra z velikimi napori, z ekonomsko uspešnostjo v katero pa ne vgriznejo tako zelo radi ljudje.
Potem imamo Gospodarsko zbornico. Slovenija nima ekonomsko tako močnih subjektov, kot je recimo Nokia, ali pa tisti, ki dejansko lahko v posameznih državah usmerjajo vladno politiko raziskovalne sfere. Mi imamo recimo združeno to v Gospodarski zbornici, katero smo večkrat pozvali naj ona vodi politiko usmerjanja državnih sredstev v dodano vrednost. 

Vendar tega naš dragi predhodnik, gospod Čuk, ni poslušal niti izvajal. Mislim, da če bo zdajšnja zasedba Gospodarske zbornice temu bolj prisluhnila in uporabila svojo moč na usmerjanju državne znanosti v storitve in produkte z višjo dodano vrednostjo, bomo šli mogoče za korak naprej. Mi imamo velik potencial, vendar tistega vlečnega vzvoda, ki bi vlekel to znanost v produkcijo, pa ni. Kot nekega spečega kralja Matjaža v inštitutih in na univerzah, ki na področju tehnike in naravoslovja čaka gospodarstvo, da ga potegne za sabo. In seveda se nam je naredil ogromen družboslovni balon. Kaj bo iz tega, redko kdo ve. In ta svet rabi svoje univerze. Vidite, in ta svet se potem razmnožuje še po vseh podeželskih aktivih, kajti mesto na univerzi je kljub vsemu nekaj zelo prijetnega, če nimaš zelo velike vesti, da delaš, ti je to pač garantirana služba, težko te kdo iz službe vrže. Nihče ni nad tabo, nekateri pravijo, samo svetlo nebo. Torej, zavedati se je treba, kakšno igro se gremo tudi z ustanavljanjem univerz, in to raznih družboslovnih. Tam se vam nabere neka druščina, ki je jutri nihče ne more premakniti, producira pa kader, ki v bistvu ni ustvarjalec dodane vrednosti, ampak je jutri na čakalni listi, kje bo dobil službo. Tehnika je pa čisto v drugem primežu. Res je še na določenih področjih šlo z državnim intervencionizmom v gospodarske programe. To gospod Černigoj, ki je v konjunkturnem sistemu, dobro čuti. Mi smo se odločili za gradnjo avtocest, zato je tudi gospodarska rast zadaj. Samo tu je 10 milijard ali koliko milijard dolga! Mi bomo imeli lepo infrastrukturo na področju cest, ne vem pa, če bomo imeli ustrezno gospodarstvo, ki bo dovolj kvalitetno, da se bo vozilo po teh cestah in prevažalo produkte v svet. Dodane vrednosti, mislim, ni kaj precej, ker ogromen potencial znanosti dela čisto nekaj drugega kot tisto, kar bi bilo ustvarjanje dodane vrednosti. Hvala lepa.

 

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ne bom zelo formaliziral, ampak vas vseeno želim počasi opozoriti, da Poslovnik ima omejitve, tako da vas prihodnje razpravljavce prosim, da se držite in da ste čim krajši v svojih dodatnih izvajanjih. Kolega Meh ima besedo.

BORUT MEH: Hvala za besedo. Bom res kratek. Jaz bi samo malo repliciral gospodu Štruklju, ko je govoril o nekem, že spet paradoksu. To je sploh moderno dela v zadnjem času. Se pravi vse je dobro. Baje pa naj bi bilo rečeno, da kader, ki pride iz fakultet, ali pa ta mlad kader, da je slab. Jaz bom kar tako rekel. Enkrat si priznajmo, da rezultati gospodarski so dobri. Vendar če je nekaj dobro, zakaj ne bi bilo še boljše? In mislim, da nikoli ne smemo biti zadovoljni s tem in v tem smislu jaz mislim, da je treba tudi gledati to pobudo za ta zakon oziroma predlog za zakon, predlog za nove razvojne programe. Slabi bi bili tisti, ki vodijo državo pa tudi slabi v podjetjih, če ne bi imeli neke vizije, cilja, strategije kako to doseči in ta zakon gre ravno v to smer, da dejansko zavestno rečemo kaj želimo imeti v naslednjem obdobju do leta 2014 tako na področju znanja, kot na področju visokega šolstva in to in tukaj bom pa rekel, da res nismo zadovoljni s tem kar pride iz izobraževalnih institucij. Vendar je tudi res, da se ta primanjkljaj prakse da relativno hitro potem tudi nadoknaditi in če bodo šli in to je rekel gospod Moge, ti programi, v to smer tudi večje izmenjave z gospodarstvom, se pravi več učiteljev iz gospodarstva v teh inštitucijah in pa seveda tudi več prakse, jaz mislim, da je to prav gotovo stvar, ki jo moramo vsi podpreti pa ni treba se nič spraševati ali je potrebna ali ne. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima dr. Rus.

              DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Glede na to, da jaz prvič diskutiram, bom govoril tisto svojo uro, ki mi je odmerjena. To je bila šala. Hitro bom končal. Samo hočem pa povedati naslednje. Jaz bom ta predlog zakona podprl. Veliko dobrih razlogov je bilo navedenih. Nisem mislim pa diskutiral, zelo me je pa zaskrbela potem ta diskusija o upravičenosti teh sredstev, kam bodo ta sredstva šla in pa seveda pogojevanje teh sredstev, naravoslovje, družboslovje. Upravičenost teh sredstev kamorkoli gredo bodo samo luknje mašile. To vam moram  zagotoviti. Zaradi tega ker trikratno povečanje prometa na univerzi oziroma na visokošolskem študiju je prignalo stvari približno do tega, da so nam standardi izredno močno dol padli. Padli so pa zaradi tega, ker jim je razmerje med študentom in učiteljem nevzdržno.

Resna univerza, jaz ne bom tukaj navajal številk, ampak resne univerze imajo vsaj enkrat bolj ugodno sestavo, kar pomeni, da je še enkrat več profesorjev na sedanje število študentov in to je tisti osnovni mehanizem, zakaj rabiš ti več denarja in kako dobiš boljše kadre. Boljših kadrov ne dobiš tako, da boš jutri na Štefanu kloniral 1500 odličnih profesorjev, ki nas bodo vse pospravili v koš. Nas bodo pospravile v koš druge generacije, ki bodo konkurenčnejše in se bomo mi mogli počasi njim umakniti - čim prej tem boljše, ampak pot do teh novih generacij pa ni oglas v časopisu "Najamemo 1500 boljših od nas", ampak enostavno si jih moraš sam narediti, ker tisti, ki so toliko dobri, da so mobilni, se pač v Slovenijo ne usmerjajo in se v Sloveniji ne ustavljajo. Se pravi en razlog, eno zagotovilo zakaj bodo ta sredstva dobro porabljena, ker že danes imamo "out-put", ki pa ga v bistvu nismo še pripravljeni plačati po polni ceni. Če nič drugega ne naredimo, kar delamo, so ta sredstva že dobro porabljena. To je prva točka.
Druga točka je pogojevanje teh sredstev z naravoslovnim, družboslovnim... najprej bi komentiral srednje šolstvo. Poklicno izobraževanje v Nemčiji je Nemčijo pripeljalo do takšne točke, do najnižje točke po kvaliteti izobraževanja v skupini 40-ih držav OECD-ja. In oni so potem začeli postopno  ukinjati poklicno izobraževanje, ker so rekli - to je strukturna nezaposlenost. Jaz ga naučim za nekaj, potem ko izgubi delovno mesto moramo vse začeti znova. To je najdražji možen sistem, to je najmanj fleksibilen in možen sistem. Mi pa iščemo fleksibilnost, v industriji. Če danes v bistvu delaš na stroju, hočem da jutri delaš na računalniku in pojutrišnjem delaš z ljudmi, ker te hočem, ker te nočem pustiti za strojem celo življenje, ampak te hočem narediti tudi za vodjo in menedžerja in tako naprej. Ta rast na delovnem mestu je civilizacijsko in organizacijsko izredno pomembna stvar, ker to je eden od grozovito močnih motivatorjev. To pomeni, da ti ne moreš pri 18-ih letih nekomu na hrbet nalepiti "specialist, poklicna koda ta in ta", ampak vedno rabiš generalista. Zato se izredno uspešna država Švedska, majhna država, brez velikih, pomembnih naravnih resursov odločila, da bo popolnoma kaotizirala srednje šolstvo, ukinili so, ne poznajo koncepta poklicnega izobraževanja, še več, razformirali so koncept gimnazije in imaš umetniško gimnazijo in imaš filozofsko gimnazijo. Vse sorte. Ljudje so na univerzi potem popolnoma zbegani kaj dobijo noter, po pol leta je vse v redu. Ljudje pravijo - zakaj nam na univerzi ni padla raven. Enostavno zaradi tega, ker smo dali tem otrokom priložnost, da najdejo sami sebe in ko enkrat naredijo korak, pri 18 letu že vedo kaj hočejo. Namesto, da to delajo v 2., 3., 4. letniku fakultete, ko je država vrgla že ogromno energije. Ko sem se jaz z nekom ubadal, na koncu da mi v 4. letniku reče, da ga to ne zanima. To pa je recimo izgubljen je moj čas in državni resurs.
Druga zadeva, ki se mi zdi izredno pomembna med tehniko in naravoslovjem in družboslovjem je pa naslednja. Mi moramo počasi začeti razumeti tudi našo ustavo, ki govori o pravici do izobraževanja.

Tukaj nihče ni tega izpostavil. Moj osebni .../Nerazumljivo./ in jaz bom podprl predloge, ki govorijo o tem, ja, dajmo ljudem omogočiti, motivacija njihova, življenje je njihovo, jaz ga ne bom živel, oni ga bodo. Mene že zdavnaj več ne bo, ko bodo nekateri na vrhuncu svoje kariere in jaz naj jim danes povem ali naj delajo naravoslovje, ali družboslovje. Resnica je pa ta, in toliko v povzetek nekaterih poudarkov tudi drugih kolegov je pa ta, da veliko služb v sedanji službi ni atraktivnih. Zato ljudje ne gredo tja, so zanič, so nizko plačane, so težke, nekatere potekajo po pogojih, ki pač niso na ravni moderne industrijske dobe. In jaz hočem razbremeniti nečesa. Ta skrb kam bodo šli ljudje, ne usmerjajte jih v industriji, zaradi tega, ker mogoče je pa industrija 20 let, pa so oni mogoče 20 let pred nami. Ko študent pride k meni s seminarsko nalogo, debelo pogledam, ampak reče, mogoče si pa ti pred menoj, kar imaš tudi, mogoče imaš manj znanja, ampak imaš svojo intuicijo in svojo življenjsko izkustvo. Tukaj dajmo malo zaupati ljudem, ki se vpisujejo, da sledijo, oni so nosilci svojega /Nerazumljivo./ ki ni naš. Jaz se že štejem v srednjo generacijo in absolutno ji ne morem parirati in me včasih pripeljejo do velikih presenečenj kaj vrednotijo, kaj jim je všeč, kaj ne in kaj želijo iz sebe narediti, kakšne kariere vidijo pred seboj. Ne jih posiljevati tukaj notri, bodite pa brez skrbi. Tisto kar pa gospodu Mehu dam kot veliko odgovornost je pa to, mi smo si zadali za razvojni cilj 3%. 1% bo šlo v javno usposabljanje, 2% bodo šli v znanost, 2% bo pa industrija dala. Isto mora biti tudi pri izobraževanju. Industrija rabi učljive in fleksibilne ljudi. Ni večjega prekletstva kot to, da nekdo reče tega ne znam in se ne bom naučil. Toliko lažje je delati z ljudmi, ki nič ne znajo in so se sposobni tega naučiti v štirih tednih. To pa je koncept učljive organizacije, ki pri nas še ni toliko atraktiven in mogoče iz materialnih pogojev ta hip še ni v vsakem podjetju, ampak veliko malih podjetij je pa to že zdavnaj razumelo. veliko malih podjetij pa ogromno vlaga v to, da ljudje delajo vse sorte stvari. Veliko tehničnih oziroma veliko podjetij v modernih industrijah zaposluje točno politologe na tehničnih poslih.

Enostavno zaradi tega, ker vedo, da v bistvu posel ni samo tehnična rešitev, ampak je tudi stranka, je tudi obvladovanje povpraševanja in vodenje poslovnih procesov. Tako da zaupajte ljudem, dajmo jim pa omogočiti, da bo ja lahko vsak izbral svojo pot, da jim ne bomo mi, ki smo že malo starejši, določali, kam naj gredo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. S tem je izčrpana diskusija. Zdaj bi prosil predlagatelja zakona oziroma vprašal gospoda poslanca Mogeta, ali želi dati nekaj pojasnil oziroma odgovorov vsaj na temeljne dileme, ki so bile izražene v diskusiji.

              RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, iskrena hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Vidim, da ste pravi čuvarji interesov, za katere so vas ljudje iz posameznih skupin izvolili.
Povedal bi naslednje. Če bi Vlada skrbela tako kot Ministrstvo za obrambo oziroma resor za šolstvo, tako da na Ministrstvu za obrambo vedo do leta 2015, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali, kaj lahko planirajo, medtem ko pa na področju visokega šolstva, mogoče sem bil premalo ekspliciten, imate pa samo uredbo od leta 2004 do 2008, od tu pa nič naprej, razen nacionalnega programa. Če bi bila že zdaj podpisana uredba od 2009 do 2013, človek ne bi nič rekel in bi ne šel iskat, kaj v tej uredbi piše. Tako pa vse visokošolske organizacije, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni proces, niso koledarsko, ampak so sezonsko obremenjene. Vpisi trajajo zdaj na visokem šolstvu, rektor in dekani morajo gledati, koliko jih bodo vpisali, kakšne programe in kaj je za naslednje šolsko leto. Nimajo pa nobenega zakonskega okvira, na podlagi katerega bi se sklicevali, kaj bo s financiranjem od 1. januarja 2009 pa do oktobra 2009. In zaradi tega je tu nastala taka vrzel, na katero sem poskušal tudi z zakonom opozoriti, in sem s svojimi razpravami v Državnem zboru večkrat rekel, da je v nacionalnem interesu, da to stvar uredimo. Zato se mi ne zdi to, kar sem pač slišal od gospoda z Ministrstva za visoko šolstvo, da so v proračunu mehanizmi. To manjka, spoštovane gospe in gospodje.
Po drugi strani bi pa rad rekel vam, kolega, ki ste rekli, da je to delo Sizifovo, ki ga opravljam. Domov nesem v kuverti približno 3.700 evrov vsak mesec. Že to je veliko plačilo za tiste delavce, ki komaj živijo. In, če poslanci ne bomo gledali na to, kako se davkoplačevalski denar uporablja in ali je politika na tem področju dobra ali ne, potem tudi ne vem, čeprav je to delo Sizifa, ampak spoštovani kolega, spal bom pa mirno. Jaz vem, da sem hotel za to državo nekaj dobrega narediti in sem hotel, da ima ta država od tega dolgoročno nekaj koristi. Mislim, da ni delo Sizifovo, kakorkoli ste vi tukaj nekateri, ki ste podprli, drugi, ki ste imeli pomisleke povedali, vsa ta razprava, bodite brez skrbi ne bo šli v nič, dobro beremo magnetograme, se bo uporabljala sigurno, če ne prej, kot takrat, ko se bo nova uredba pisala med partnerji, to je med ministrstvom in med visokošolskimi zavodi. In jaz še enkrat, tukaj prenesite gospe ministrici, naj vendar za božjo voljo enkrat ta akt napravi, da bomo vedeli na kakšen način se bo .../Nerazumljivo./... resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva. Tam je lepo zapisano, to so nekateri tudi pravili, da hočemo doseči celo 60% mladine med 19 in 26 letom, da vključimo v terciarno izobraževanje in to se je zgodilo.
Gremo naprej, spoštovani kolega, vi ste mi rekli, da sem poznavalec orožja. To ni res. Bil sem v vojski samo topničar, niti desetar nisem bil, bil sem pač v nekaterih komisijah, ki so gledale, kako se davkoplačevalski denar .../Nerazumljivo./... ampak poglejte v pristopu, tudi sam nisem nasprotoval, ko smo 710 milijonov dali tistemu zakonu za orožje, varnost moramo imeti. Mogoče se bo zgodilo, tako kot se je zdaj, ko smo prejšnji dali, zdaj govorim, ko smo imeli še milijarde, 73 milijard denarja v orožja, nismo ga uporabili, hvala bogu. Ampak potem smo ga morali dati na odpad, pa ga nihče ni hotel vzeti, pa smo ga hoteli dati v Afganistan, pa ga zopet niso vzeli, da na ta način lahko določene stvari izgubiš(?), pri tem, kar smo pa naložili v šolski tolar, si je pa država zagotovo ogromno, ogromno pridobila, marsikomu, ker drugače ne bi mogel biti tega udeležen, pa tudi kvaliteta se je povečala in meni se zdi, da je bilo to za državo dobro. Toliko o topovih in maslu.

Kar se tiče tehniških poklicev ste vi kolega, zadnji govornik izredno dobro povedali. Poglejte, v Mariboru kjer sem predaval na tehniški fakulteti, sem imel v prvem letniku po 45 študentov. Toliko se jih je vpisalo na strojništvo. Ko je pa prišlo to, da smo šli na svoje, Maribor samo ostal, armija je odpovedala vse nabave, ki so to industrijo držale pokonci, se je tovarna avtomobilov zrušila, .../Nerazumljivo./... se je zrušila. Vse "fabrike", od .../Nerazumljivo./... pa tja dol so se zrušile. Ja kateri pameten bo pa šel potem študirati v te tehniške poklice? Takrat so pa šli tisti, ki so pravo dobro poznali in šli za pravnike nekam, so imeli pa fantastične plače in so šli gor in je bil to tak pač naval. Jaz mislim, da živimo v obdobju, to nam je več kot .../Nerazumljivo./..., da bo vsak moral v življenju, ti ki so zdaj začeli študijsko pot, najmanj enih pet poklicev zamenjati preden bo prišel in da ni samo izobraževanje za tisti poklic garancija, da bo to potem počel vse življenje.
Pa še nekaj bi rad tukaj zraven, spoštovani gospodje, povedal. Ko smo imeli še v Titovi Jugoslaviji šolstvo, tudi strokovno, so v glavnem polnile gradbene šole za nižje poklicne profile ljudje iz Bosne in Hercegovine. Vozili so se z avtobusi, da so poklice opravljali. Zdaj smo prišli na to področje, da tudi naši ljudje, čeprav pravijo, da so brezposelni, nočejo opravljati določenih del v gradbeništvu. Vam lahko povem, sedem ali osem avtobusov vsak ponedeljek zjutraj pripelje iz Slovaške in še od nekje. Po drugi strani pa zelo visoko izobražene kadre, če zdaj pogledate, čemur je to namenjeno pa ne prihajajo radi k nam. Ampak še huje je. Naše najbolj izobražene kadre pa to tudi zaradi tega, ker imamo, prvič, evropski denar, ker imamo evropske cene, imamo pa, pa oprostite izrazu, balkanske plače, če se primerjamo z Evropo. En pri nas inštalater, sem šel gledati, 500, 600 evrov, čez mejo v Lipnici je 1.400 evrov. Medicinska sestra pri nas 800, 900 evrov, tam čez 1.800 in še 900 evrov. In jaz občudujem to Vlado in občudujem te sindikate, da pri takih diskrepancah držijo ljudi in se z njimi znajo dogovarjati, da ta hud pritisk držijo, dokler ne bomo z lastno kreativnostjo prišli tako visoko, da bomo tudi plače imeli take kot je dostojno pač v tem obdobju imeti v Evropi kamor koli smo šli. No malo sem zašel.
Nekdo mi je rekel, torej prispevek občin, ste vi dejali. Zares je. Poglejte, gospod, občine so za izgradnjo osnovnošolskega prostora ogromno prispevale, tudi za izgradnjo telovadnic, ampak če šolskega tolarja ne bi bilo in če ga ne bi potrdili, tudi tistega dodatnega denarja, ki je bil, in v tem primeru bi v bistvu bila stagnacija, tako je pa treba nekatere župane prav pohvaliti v tem oziru, da oni niso delali za izgradnjo novih šol, ampak so živeli za to. In tudi cel kraj in krajani so naredili, tako da je bilo to nekaj podobnega. Videl sem pri otvoritvah takih šol, da so nekateri celo jokali tam. En krajan je celo parket poljubil, ko smo tam televadnico izgradili in tako naprej. Mislim, da je bilo to nekaj pozitivnega, neko pozitivno energijo so ti projekti prinesli.
Nekdo me je vprašal, če bo ta tolar rešil vse slabosti? Mislim, da ne. Stvari so sedaj, po mojem mnenju, slabe na tem segmentu, te uredbe nimamo za naprej, ene vizije nimamo, imamo nacionalni program visokega šolstva, ki ima standarde, ki ima projekte, ampak v tržnem gospodarstvu, če nimate vi finančne konstrukcije nekje dodelane, da se lahko nanje zanesete, ne morete planirati, je vse skupaj zastonj. In morali bi dati tem ljudem ki delajo na univerzah neko spodbudo tudi s tem, da jim rečemo, poglejte, namenili smo vam nekoliko denarja in pojdite s tem denarjem, dajte z dobro voljo, poskusite te stvari rešiti. Kot primer bi vam navedel, ko se sedaj delajo novi bolonjski programi v različnih občinah prihaja do raznih teh zahtev, da bi odprli nove programe, kot je v Krškem recimo energetika. Tam je občina in krajevne skupnosti so ogromno denarja dali, ker so dobili kot rento za to, da se je lahko to odprlo. Ko so hoteli v Mariboru odpreti umetniško akademijo ali nekaj podobnega ne gre, ker nikjer ni denarja. SE pravi, d delamo to prenovo eno izmed največjih na ta način, da imamo stari finančni okvir in iz tega ne more kaj dobrega ratati.
Potem je nekdo govoril o petkovem vetu za zakon o visokem šolstvu. Mislim, da se mi ni treba tega dotakniti, ampak lahko bi rekel tudi kot predsednik Odbora za visoko šolstvo, da bomo sedaj v petek imeli sejo odbora in bomo potem pač pripravili določene stvari za Državni zbor. Gre za to, ta evrosredozemska univerza se je brez tega zakona lahko ustanovila in se je ustanovila in sem jaz bil tudi zraven. Ampak ta zakon ni bil slab v ustanovitvi evrosredozemske univerze, po moji osebni oceni je ta zakon slab v tem, da nima dobre inštitucije, ki bi kvaliteto visokega šolstva nadzirala, nima agencije. Ta zakon je še vedno toliko .../Nerazumljivo./ sekretariat zraven ministrstva, tako da v bistvu nadzirajo sami sebe. To ni evropska rešitev. In zaradi te neevropske rešitve smo protestirali in smo dejali, da bi bilo dobro zakon v tej točki malo  drugače napisan.
Potem je bilo tukaj še nekaj vprašanj. Katere točke bodo zagotavljale kvaliteten kader.

Da, če ste brali, mislim, malo smo že vsi utrujeni, zato vam ne bi vsega bral, ampak več kot jasno je, programi praktičnega dela študentov morajo biti ovrednoteni in enkrat začeti delovati. Vključevanje zunanjih predlagateljev, to sem vam že povedal, posodobitev raziskovalne opreme, ker ljudje na univerzi delajo arhaično, nobene nove opreme ni. In s tako staro raziskovalno opremo študente tako usposobiti, da bodo prišli v firme, ki so solventne, ki so dobre, da bodo tam poskušali s tem svojim osvojenim znanjem, to je zdaj velik razkorak med tem. Mislim, da je tudi dobro, da štipendiramo naše študente v mednarodni izmenjavi v tujini, pa še več tega je. Sigurno bo, če gredo študentje tudi študirat ven, da jim pri tem pomagamo, ko se vrnejo, bodo prinesli kader neke nove kvalitete v ta del življenja.
In potem še zadnje vprašanje, ali je ta vsota denarja dovolj. Jaz vam rečem, da ni dovolj. Do te vsote smo prišli, ko smo se pogovarjali z nekaterimi univerzami. In so rekli, da naj bi bil to dodatek k resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva in k sredstvom, ki bodo kasneje preko univerze dobili. Meni se zdi, če zelo grobo rečem, da ta država ne namenja malo denarja za visoko šolstvo, tam okoli pol milijarde evrov, morate vedeti, tam nekje, z vsem skupaj, z znanostjo. In je to v bistvu drobiž v primerjavi s tem. Ko so imeli rektorji konferenco, so zahtevali milijardo. Kje bo pa gospodarstvo to milijardo vzelo in zakaj? Mislim, da je bila tista ocena pretirana. Mislim, da bi za začetek ta denar, ki je bil tu namenjen, bil, prvič, koristno porabljen, drugič bi pa bil tudi vzgojen na ustanovah, ki te stvari izvajajo. In imeli bi rektorji in dekani za seboj nek zakon, na katerega bi se lahko sklicevali in na podlagi katerega bi lahko te stvari razvijali.
In potem še, če s tem zakonom rezerviramo sredstva za bodoči proračun. Kolega Peršak je dobro povedal. Če tega zakona ni, potem, veste, kolikor jaz poznam, pa sem 18 let že kot poslanec v Državnem zboru, ministri, ki nimajo zakonov, da zagotovijo nekatera dodatna sredstva, pridejo nazadnje na vrsto. Vsi pa veste, da je denarja premalo, da se ta krog zožuje. To pomeni, da bo minister za obrambo, recimo, pa ne mi zopet, gospod, zameriti, ampak on ima toliko denarja, poglejte, da lahko za svoje vojake, je rekel, plačuje vrtce. On ima dovolj denarja, in ima zakon, na podlagi katerega bo ta denar dobil, in načrtuje. Ministrstvo za visoko šolstvo pa od konca tega leta nima nobenega takega zakona več, ker ta zakon o temeljnih razvojnih programih preneha veljati.

In je v bistvu to tudi simbolno dejanje nas - ali hočemo imeti tu nek napredek in s tem simbolnim dejanjem tudi vzpodbuditi Vlado in Državni zbor, da bi boljše delali ali ne.
Tako, da spoštovani gospodje... Nimate... spoštovani gospodje, jaz se vam za to kar ste razpravljali izredno lepo zahvaljujem. Vsem, ki boste zakon podprli tudi iskrena hvala v imenu predlagateljev, kdor pa pač ne bo podprl, to je vsaka legitimna, saj tudi sam kakorkoli glasujem in vam želim še lep preostanek dnevna.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod poslanec.
Preden preidemo na odločanje bi vas samo opozoril, da po končanem odločanju imamo še dve pomembni informaciji tako, da prosim ostanite na svojih delovnih mestih tudi ko bo to glasovanje končano. Prosim.
Torej, na glasovanje dajem predlog sklepa, in sicer mnenje k predlogu zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010-2014, kot ste ga prejeli na klop. Prehajamo na ugotavljanje prisotnih. Prisotnih je 28 svetnikov.
Kdo je za? (21 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Gospod Moge vam in vašim kolegom čestitam, želim veliko uspeha še naprej.
Zdaj pa še dve informaciji. Najprej v zvezi s koristno pobudo in idejo svetnika Šuštaršiča, ki ga je podprl gospod Papič pa jih ni več tukaj. Želel sem samo to povedati, da zadeve v zvezi z možnostjo napadanja posameznih členov zakona so koristne sugestije, niso pa nove sugestije. Torej, vodstvo Državnega sveta, jaz, sekretar, namestnik smo se že pred 6-imi meseci aktivno lotili konkretne obdelave te naloge. To razlagam zato, da ne bi izpadla celotna zadeva tako formalistično, smo dobili pobudo pa jo damo komisiji.

To je sicer res, bo šlo po tej poti, ampak želim vas opozoriti na poročilo o naših sestankih z vsemi poslanskimi skupinami. Med drugim je to poročilo dostopno tudi na spletni strani Državnega sveta, iz katerega boste lahko videli, da smo se konkretno o tej točki aktivno pogovarjali in pogajali z vsemi poslanskimi skupinami in dosegli tudi načelno soglasje o tem, da se jim zadeva zdi pametna. Vprašanje amandmajev, mnenja tukaj so različna, jaz recimo če vzamem mnenje dr. Bučarja s katerim sem se tudi posvetoval, on pravi, nikar se državni svetniki ne mešajte pregloboko v zakonodajni proces Državnega zbora. S tem prevzemate preveč odgovornosti prezgodaj, ampak razmišljamo tudi o tem aktivno. To je pomembno vprašanje. Vendar je med tem dr. Pečarič vodja naše službe za pravne in analitične zadeve tudi že pisno stališče oziroma stališče pripravil za gospoda Šuštaršiča, kjer citira to, kar sem jaz na hitro ustno povedal, da sedanja zakonodaja in Poslovnik Državnega zbora amandmiranja Državnemu svetu ne omogoča, razen v primerih ko je Državni svet predlagatelj zakona. Sicer je pač zadeva taka kot je. Je pa res, da ni vse v zakonih, ampak vi veste, spoštovani svetniki, da Poslovnik Državnega zbora ima višjo hierarhijo kot zakon, ker je sprejet z dvotretjinsko večino poslancev v Državnem zboru in to ureja  na tak način. In sedaj še tako taktično, način, da bi mi kar zahtevali od Državnega zbora, da nekaj sprejme bo naletel na visoko stopnjo užaljenosti poslancev, kajti ne dovolijo nikomur posegati v njihovo Ustavo ali sveto pismo, kakor hočete reči. Ampak je pod. Je v bistvu dogovor in lansiranje te ideje skozi poslanske skupine in na tem delamo. Radi bi pa seveda pred b rekli a. To pomeni, da bi najprej dosegli sprejem zakona o Državnem svetu oziroma spremembe zakona, potem pa gremo k realizaciji naslednjih korakov. Toliko vsebinsko pojasnilo. Gospod Šuštaršič bo pa to zadevo tudi pisno dobil.
Zdaj pa še drugi splet informacij. Naslednja seja bo v stilu gremo med ljudi. Bo v Novi Gorici 2. julija. Seja bo ob enajsti uri. Avtobus gre izpred parlamenta ob deveti uri in po zaključeni seji bo naš lokalni svetnik organiziral kosilo in sendviče in pogled .../Oglašanje iz klopi./... Dobro. O vseh ostalih podrobnostih se bomo slišali. Hvala lepa.

              (Seja je bila končana 11. junija 2008 ob 16.26 uri.)