Mnenje k predlogu za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

Državni svet podpira predlog ustavnih sprememb na področju lokalne samouprave, katerega osrednji namen je dokončanje reforme lokalne samouprave z izgradnjo drugega nivoja lokalne samouprave, ki bo hkrati omogočil vzpostavitev pogojev za decentralizacijo državne uprave. Ob tem državni svet poudarja, da naj nadaljnja obravnava predmetnega predloga sledi tako uveljavitvi evropskega načela subsidiarnosti in decentralizacije državne uprave kot avtonomiji lokalne samouprave.

Ustavna sprememba neposredno ne predvideva ustanovitev pokrajin, ampak le vzpostavlja možnost, da se to stori z zakonom o pokrajinah. Sedanja ustavna ureditev namreč onemogoča ustanovitev pokrajin kot politično upravnega teritorialnega sistema na ravni med državo in občinami. Pokrajina bo kot drugi nivo lokalne samouprave opravljala funkcije širše samoupravne lokalne skupnosti in posamezne naloge iz državne pristojnosti.

V zvezi s predlaganimi spremembami 121. člena ustave državni svet opozarja, da je neprimerno dajanje javnega pooblastila na podlagi zakona, saj to lahko povzroči težave v praksi, ko bi v nekem konkretnem primeru javno pooblastilo bilo dano s podzakonskim aktom, o zakonitosti izvajanja javnega pooblastila pa bi odločalo Ustavno sodišče RS. Državni svet zato predlaga, da bi lahko javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave podal le zakonodajalec z zakonom.

Državni svet opozarja na 140. člen, kjer je opredeljena možnost prenosa opravljanja posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Državni svet poudarja, da bi bilo primerneje, da bi se na občine prenesle naloge po njihovem predhodnem soglasju, kar je predvideval prejšnji vladni predlog ustavnih sprememb na področju lokalne samouprave (EPA 702-III).

Državni svet ugotavlja, da višja stopnja konsenza pomeni sprejemanje bolj preverjenih odločitev, vendar obstajajo pomisleki tako glede ene kot druge oblike potrebne večine za sprejemanje zakona, ki ureja ustanavljanje pokrajin. Po eni strani zahteva dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev sprejemanje kompromisnih rešitev in s tem popuščanje, kar lahko povzroči oblikovanje večjega števila pokrajin. Na drugi strani tudi odločanje z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev lahko privede do oblikovanja večjega števila pokrajin, ki zaradi manjše gospodarske moči ne bodo sposobne opravljati razvojne funkcije.

Državni svet podpira rešitev, da občine oziroma občinski sveti sodelujejo z mnenji pri ustanavljanju pokrajin, pri tem pa pričakuje, da bo zakonodajalec v čim večji meri upošteval njihova stališča. Glede na to, da se lahko v praksi zgodi, da bi pretežno število občin ozirom občinskih svetov nasprotovalo ustanovitvi pokrajini na njihovem območju, bi bilo smiselno preučiti možnost določitve potrebnega števila pozitivnih mnenj občin za ustanovitev pokrajine.

Ker ni jasno, kaj so lokalne zadeve širšega pomena, državni svet predlaga, da se to vprašanje uredi v ustavi tako, da bo le-ta določala, kaj so lokalne zadeve širšega pomena ali pa določila, da se le-to definira v zakonu ali statutu pokrajine.

Po mnenju državnega sveta morajo pokrajine kot vmesna stopnja lokalne samouprave temeljiti na ekonomskih kriterijih, zato morajo biti pogoji za ustanovitev pokrajin premišljeni. Na drugi strani je treba pri uvajanju pokrajin upoštevati tudi geografske, zgodovinske in sociološke povezanosti prebivalcev na posameznih območjih.

Da bi bile razprave o regionalizaciji Slovenije bolj uspešne, bi bilo treba vzporedno z reformo lokalne samouprave voditi tudi reformo javnih financ in pripraviti projekcijo in analizo finančnih virov za delovanje pokrajin. Ne glede na to, da je vprašanje financiranja pokrajin stvar zakona in ne ustave, državni svet opozarja, da bi bilo smiselno čim hitreje opredeliti ustrezen koncept financiranja pokrajin in finančne vire, ki se bodo prerazporedili na regionalni nivo, saj so od tega odvisne pristojnosti in pogoji za institucionalno vzpostavitev pokrajin v določenem prostoru in s tem razprave o številu pokrajin.

Državni svet predlaga, da naj se ob tokratni razpravi o spremembi ustave preveri, ali bi bilo treba spremeniti tudi nekatere druge ustavne določbe, da ne bi prihajalo do parcialnih sprememb Ustave Republike Slovenije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.