Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-G) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o sodniški službi (ZSS-G) - skrajšani postopek

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi je bil napisan zaradi izvajanja skupnega državnega projekta: odprava sodnih zaostankov - projekt Lukenda ter zagotovitev ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlog zakona naj bi odpravljal nekatere pomanjkljivosti veljavne ureditve (poenostavitev postopka kandidiranja za sodniško funkcijo, natančnejša razdelava kriterijev za izdelavo ocene sodniške službe, stimuliranje tekočega reševanja zadev, dopolnitev osebne evidence sodnikov) in po vzoru v zakonu že uveljavljenih institutov uvaja nove, že uveljavljenim institutom primerljive institute, ki bodo pripomogli k učinkovitejšemu izvrševanju sodne funkcije (institut medokrožnega sodnika, pravna podlaga za "reaktivizacijo" upokojenih sodnikov).

Državni svet podpira predlog zakona in s tem prizadevanja Vlade Republike Slovenije za doseganje vseh zgoraj omenjenih ciljev, razen "reaktivacije" že upokojenih sodnikov. V tej zvezi je državni svet sprejel naslednjo pripombo:

k 12. členu:

Državni svet odklanja možnost reaktivacije upokojenih sodnikov.

O b r a z l o ž i t e v

Predlagani zakon z namenom odprave sodnih zaostankov določa pravno podlago za "reaktivizacijo" upokojenih sodnikov, ki so pripravljeni opravljati sodniško funkcijo do dopolnjenega 70. leta starosti, pa so se pred tem časom upokojili. Po predlagani ureditvi lahko sodnik do izteka leta, v katerem dopolni 70 let starosti, nadaljuje z opravljanjem sodniške funkcije na sodišču enakega ali nižjega položaja, če sodeluje pri odpravi sodnih zaostankov. Opravljanje sodniške funkcije bo upokojenemu sodniku dovolil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika sodišča, pri katerem bo sodnik opravljal sodniško funkcijo. Tak sodnik bo opravljal sodniško funkcijo v obsegu, ki bo določen v dogovoru o obsegu in plačilu dela s predsednikom sodišča.

Predlagani zakon daje pravno podlago tudi za "reaktivizacijo" tistih upokojenih sodnikov, ki so pripravljeni opravljati naloge službenega nadzora ali izvrševati naloge sodne uprave. Te naloge bodo lahko v skladu s predlogom zakona opravljali upokojeni sodniki brez zgornje starostne omejitve, saj ne gre za izvrševanje funkcije sojenja. Namen te določbe je razbremeniti zadolžitve sodnikov, ki poleg funkcije sojenja opravljajo službeni nadzor ali naloge sodne uprave, saj to delo zahteva veliko dodatnega napora in tako dodatno obremenjuje sodnike.

Z aktiviranjem upokojenih sodnikov naj bi se ostalim sodnikom omogočilo njihovo prioritetno zadolžitev - sojenje, s čimer naj bi se prispevalo k zmanjševanju oziroma k odpravi sodnih zaostankov. Državni svet v zvezi s tem opozorja, da so bili ravno ti "upokojeni" sodniki tisti, ki so sodne zaostanke povzročili. Takšna smer razmišljanja je nevarna tudi za druga področja. Po takšnem razlogovanju bi lahko začeli reaktivirati ljudi tudi na drugih področjih (upokojene policiste, vojake, zdravnike), mlade generacije pa bi pustili na zavodih za zaposlovanje. Državni svet ne podpira takšnega načina reševanja sodnih zaostankov, ko so na voljo tudi drugi načini. Predvsem se pri tem pozablja na vso armado mladih pravnikov in s tem povezan kriterij delovne dobe. Pravnik z opravljenih državnim pravniškim izpitom po zakonu ne more postati sodnik pred dopolnjenim 30 letom starosti, praksa pa je takšna, da postanejo sodniki v povprečju pri 36 letih. To pomeni, da je na tem področju še veliko rezerve. S tem je povezana tudi dolgotrajnost čakanja na opravljanje pravniškega državnega izpita, v okviru katerega bi lahko pripravniki veliko postorili. Veliko večino dela predstavlja rutina, sodnih zaostankov pa je največ na prvih stopnjah, zato bi lahko brez stroškov za državni proračun veliko dela in rade volje postorili volonterski pripravniki, če bi le dočakali mesto za opravljanje pravniškega državnega izpita.

Poleg prednosti mlajše generacije, ki je polna energije, govori proti reaktivaciji upokojenih sodnikov njihova starost, kot čisto biološki razlog.

Kot pripomba pravne narave govori proti predlagani reaktivaciji pomanjkanje izbirnih kriterijev, postopka izbire in možnosti pravnega sredstva za neizbrane upokojene sodnike. Čeprav naj bi imel predsednik Vrhovnega sodišča diskrecijsko možnost izbire najprimernejšega upokojenega sodnika (in je pri tem vezan na predlog predsednika sodišča), je potrebno tudi diskrecijsko pravico uporabljati v okviru in mejah zakona, ki pa v tem primeru niso določene. V tem delu, bi lahko prišlo tudi do kršitve načela pravne države.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.