Mnenje k Dopolnjenemu predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (ReNPRP)

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (ReNPRP) - enofazni postopek   

Državni svet podpira Dopolnjen predlog resolucije.

Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 56. seji, dne 22. 9. 2010, podprla Predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije ter sprejela mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za promet, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog resolucije.

Iz poročila Odbora Državnega zbora za promet k Predlogu resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo z mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki k Predlogu resolucije ni podala konkretnih pripomb.  Matično delovno telo Državnega zbora je s sprejetimi amandmaji upošteval mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora.

Državni svet poudarja, da smo Slovenci pomorski narod in zato potrebujemo strateški dokument, ki bo zagotovil možnosti trajnostnega in celostnega razvoja pomorstva oziroma bo uspel uravnotežiti interese gospodarstva in varovanje morskega okolja ter pričakovanja lokalnega okolja.

Državni svet ugotavlja, da je Resolucija o Strategiji za Jadran (Ur. l. RS, št. 106/09) omenjena v 15. poglavju (Varovanje morskega okolja, ekologija) kot eden izmed dokumentov, ki urejajo posamezne vidike varovanja morja, ni pa naveden med dokumenti, ki so bili upoštevani pri pripravi nacionalnega programa.  

Čeprav se Državni svet zaveda, da je pomorstvo hitro se spreminjajoča gospodarska panoga, pa bi po njenem mnenju bilo primerno opredeliti časovno obdobje veljavnosti nacionalnega programa razvoja pomorstva.

Državni svet ob predvidenih proračunskih sredstvih za posamezne ukrepe pričakuje, da bodo ta sredstva, kljub sedanji gospodarski situaciji in varčevalnim ukrepom, zagotovljena, ker ukrepi v nasprotnem primeru ne bodo realizirani.

Resolucija v sklopu prostorskega načrtovanja oziroma urejanja obalnega prostora predstavlja postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni javni promet Koper. Državni svet ugotavlja, da se predvideva sprejem navedenega državnega prostorskega načrta še v letu 2010, vendar se datum njegovega sprejema odmika zaradi zahtev po dodatni dokumentaciji Italijanske republike, ki v skladu z Espoo konvencijo sodeluje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Državni svet pričakuje, da bo državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev koprskega pristanišča sprejet čim prej, saj bo načrtovano povečanje kapacitet pristaniške infrastrukture, npr. izgradnja tretjega pomola, prispevalo k povečanju zmogljivosti pretovora v koprskem pristanišču.

V povezavi z morebitno delitvijo Mestne občine Koper na dve občini, se Državnemu svetu postavlja vprašanje vpliva take delitve na načrtovano prostorsko širitev pristanišča in s tem nadaljnje razvojne usmeritve Luke Koper, d. d.   

Državni svet se strinja s predlagateljem resolucije, da bo Luka Koper v okviru pomorskih avtocest dobilo težo le ob primerni povezavi z evropsko prometno infrastrukturo, pri tem pa je ključnega pomena pravočasna izgradnja drugega železniškega tira Koper - Divača, ki je v povezavi z izgradnjo tretjega pomola tudi v interesu ladjarjev. Ob napovedani reviziji vseevropskih koridorjev Državni svet poudarja, da mora Slovenija storiti vse, da popravki V. koridorja ne bi posegli v začrtano železniško traso skozi Slovenijo in s tem negativno vplivali na uresničevanje strateških usmeritev Luke Koper in Slovenije kot pomorske države.

Ker gre v primeru pomorstva za veščine, je po mnenju Državnega sveta drugačen pristop na področju izobraževanja od uveljavljene ureditve ustrezen, poleg tega lahko predstavlja tak pristop pomemben dejavnik, da bo postal pomorski poklic privlačnejši. Mladi bi po dveh letih fakultetnega študija pridobili potrdilo po konvenciji STCW, ki je podlaga za pridobitev licence za zaposlitev na ladji. V povezavi z dejstvom, da pomorščaki po približno sedmih do desetih letih zapustijo ladje in so prepuščeni sami sebi, je dobro, da se pomorščaki, ki ne želijo več pluti, usmerjeno izobražujejo in usposobijo za delo v pomorskem gospodarstvu.

Državni svet tudi podpira skupen projekt Primorske gospodarske zbornice, Luke Koper, d.d. in Mestne občine Koper, ki načrtujejo izgradnjo mednarodnega pomorskega potniškega terminala v Kopru za promet velikih potniških ladij, saj ima lahko v povezavi z dobro logistično povezavo s turističnimi kraji po vsej Sloveniji velik vpliv na nadaljnji razvoj turizma kot pomembne slovenske gospodarske panoge. 

Grozdenje na področju ladijskih komponent in malih plovilih že deluje, medtem ko se želi ustvariti pogoje za pomorske grozde še na področju pomorskih veščin in znanja. Ob sedanji veliki razdrobljenosti delovnih mest na tem področju Državni svet pričakuje, da bo nacionalni program pripomogel k povezovanju inovativnih podjetij, ki izdelujejo proizvode za potrebe pomorstva, ter ustvarjanju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo. 

Zaradi lažjega sodelovanja Ministrstva za promet, v katerega delovno področje sodi Luka Koper, z ostalimi resorji, Državni svet podpira ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja nacionalnega programa.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega sveta je bil določen predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras.