Seja je bila v torek 2.12.2003.
Predsednik je pričel 14. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Ker je bila po sklicu 14. seje za 10. december 2003 sklicana 15. seja za odločitev o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma za v torek 4. decembra, se prvotno sklicana 14. seja državnega sveta preštevilči v 15. sejo, le ta pa v 14. sejo.
* * *
Opravičili so se:
- mag. Jožko Čuk
- Jožef Jeraj
- Marija Perkovič
* * *
Na sejo je bil vabljen:
- dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve,
- - -
Od vabljenih so se seje udeležili:
- dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve,
- dr. Bojan Bugarič, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
- dr. Alenka Prvinšek, sekretarka, Ministrstvo za notranje zadeve
* * *
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.
* * *
S sklicem dne 27.11.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- Odločanje o zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za potrditev zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246-02)
DNEVNI RED:
Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
- Odločanje o zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za potrditev zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246-02),
Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
- Odločanje o zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za potrditev zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246-02),
Državni zbor je zakon sprejel na 30. redni seji v sredo 29.oktobra 2003 in so ga državne svetnice in svetniki ga prejeli s pošiljko dne 30.10.2003.
Državni svet je na 12. seji, 5. novembra 2003 sprejel sklep, da Državni zbor o zakonu o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ponovno odloča.
Zakon je Državni zbor Republike Slovenije ponovno izglasoval na seji dne 25.11.2003.
Skladno z 43. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur.l. RS, 44/93 in 14/99) lahko vsak državni svetnik da pobudo za razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena ustave RS. Pobuda mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.
Zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma z Marjanom Maučecem kot prvopodpisanim, so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 27.11.2003.
Zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma je obravnavala Komisija za politični sitem. Poročilo so prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi javni poziv Državnemu svetu, ki ga je poslala Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Uvodne besede je spregovoril predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Obrazložitev je v imenu predlagateljev je podal prvopodpisani Marjan Maučec.
Stališča Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.
Kratko obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev zakona državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, dr. Bojan Bugarič.
Razpravljali so Marjan Maučec, Doro Hvalica, prof. dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, Branko Kodrič, Gregor Vovk Petrovski, Darko Fras, Milan Ozimič, prof.dr. Alojz Križman, mag. Stojan Binder, Jože Ilc, Marta Turk, Drago Bahun, Boris Janez Bregant, mag. Zlatko Jenko, Vincenc Otoničar, Robert Čeh.
Kratko obrazložitev je podal Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc.
Državni svetnik Doro Hvalica je podal predlog za razpravo in sklepanje o pobudi za ustavno presojo zakona o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246-02), na naslednji seji državnega sveta.
Proceduralno pripombo sta podala Darko Fras in dr. Zoltan Jan.
Zaradi proceduralnih zapletov, je predsednik odredil 10 minut odmora, za sestanek Mandatno Imunitetne komisije državnega sveta.
Ugotovitve Mandatno imunitetna komisija je podala njena predsednica Petra Kersnič in sicer, da se pobudo Dora Hvalice verificira in skladno s poslovnikom državnega sveta uvrsti na naslednjo sejo državnega sveta.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:
|
Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji, dne 2. decembra 2003, na podlagi 43. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel
s k l e p,
da na podlagi četrte alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije od Državnega zbora Republike Slovenije
z a h t e v a
razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za potrditev zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246/02, EPA 956-III), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije ponovno sprejel dne 25. 11. 2003.
Predmet naknadnega zakonodajnega referenduma je vprašanje volivcem:
"Ali ste za to, da se potrdi Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246/02, EPA 956-III), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije ponovno sprejel dne 25.11.2003?"
O b r a z l o ž i t e v :
Državni zbor je dne 29.10.2003 sprejel poseben Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28, s katero je Ministrstvu za notranje zadeve naloženo, da mora državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili dne 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje.
Državni svet Republike Slovenije je dne 5. 11. 2003 izglasoval odložilni veto na omenjeni zakon, Državni zbor Republike Slovenije pa je na 31. seji dne 25. 11. 2003 zakon sprejel v istem besedilu, s katerim se državni svet ni strinjal.
Pomanjkljivost Zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 vidimo v dejstvu, da ureja le del problematike. Trenutno je poleg tega zakona v zakonodajnem postopku tudi predlog zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III), ki ureja isto tematiko.
Mnenje Državnega sveta je, da bi moral to problematiko celovito urejati en zakon, v izogib možnim neskladjem.
Pomanjkljivost Zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 vidimo v dejstvu, da zakon ne predvideva finančnih posledic izvajanja tega zakona. Poslovnik Državnega zbora v 115. členu določa, da mora predlog zakona v uvodu vsebovati tudi oceno finančnih posledic. Predlog zakona, objavljen v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije št.71/03, predvideva v oceni finančnih posledic le stroške pregleda 23.000 spisov, ki ga bo moralo opraviti Ministrstvo za notranje zadeve. Predlagatelj zakona tudi ni predvidel materialnih stroškov izdajanja odločb, stroškov povečanega dela upravnih enot, predvsem pa ni predvidel posledic iz naslova zahtevanih odškodnin, za katere se že vlagajo tožbe. Predlagatelj je zapisal, da so možne indirektne posledice v primeru vlaganja odškodnin, pri čemer pa ni mogoče oceniti koliko oseb bi se za takšno možnost odločilo, prav tako pa ni mogoče predvideti, kakšna bo sodna praksa določanja višine odškodnine. Po navedbah ministra za notranje zadeve, je nekaj takih tožb že vloženih in tudi predsednik društva izbrisanih predvideva, da le redki od več sto članov društva ne bodo vložili odškodninske tožbe. Oceniti pa je potrebno še število drugih prizadetih oseb.
Res je, da trenutno ne moremo vedeti, koliko takšnih zahtevkov bo vloženih in kolikšne odškodnine bodo sodišča prisodila, vendar se je potrebno zavedati, da so zneski lahko precejšnji. V kolikor zakonodajalec ne postavi omejitve glede najvišjega možnega zneska vseh odškodnin skupaj v okviru tega zakona, se lahko zgodi, da bodo odškodnine presegle razumne in zakonodajno primerljive številke. Obljube nekaterih poslancev, da bodo v primeru, da se to zgodi, sprejele te omejitve naknadno, se nam zdijo sporne, dejanje pa bi pomenilo bistveno kršitev človekovih pravic.
Da je finančne posledice vendarle možno predvideti, nam kažejo izkušnje z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Ur. l. RS, št. 63/1995, 8/1996, 44/1996, 70/1997, 39/1998 odločba US: U-I-64/97-8, 43/1999, 51/1999 sklep US: U-I-327/96, 19/2000 odločba US: U-I-327/96, 28/2000, 64/2001, 32/2002 odločba US: U-I-221/01-9, 110/2002 (3/2003 - popr.), 18/2003) in Zakonom o popravi krivic (Ur.l. RS, št. 59/1996, 68/1998 odločba US: U-I-371/96, 61/1999 odločba US: U-I-114/98, 11/2001, 29/2001 odločba US: U-I-298/00-8, 87/2001, 47/2002 odločba US: U-I-27/02-10, 34/2003, 47/2003), v katerih je področje financ natančno urejeno in s kriteriji tudi limitirano.
Odločba ustavnega sodišča pravi, da so bili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili dne 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, izbrisani neupravičeno.
V kolikor oseba, ki ni imela urejenega statusa od 26. 2. 1992 pa do dne, ko si ga je uredila, zaradi tega razloga ni mogla uveljavljati pokojninskega zavarovanja ali kakšne druge pravice, ali pa ji je nastala kakšna druga škoda, je upravičena do vložitve odškodninske tožbe. Osebi ki je bila odvzeta neka pravica, in ji je posebni zakon ne daje za nazaj, je nastala iz tega naslova škoda, ki pa jo je potrebno poravnati, kar pa lahko stori država z odškodnino.
Osebe, na katere se sprejeti zakon nanaša, so že pridobile dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi določb Zakona o tujcih ali na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Te osebe so torej vložile vlogo za pridobitev tega statusa, s čerem so ji nastali nepotrebni stroški, katere jim je potrebno povrniti tudi z zamudnimi obrestmi.
Državni svet se strinja, da je odločbo Ustavnega sodišča potrebno izvršiti, vendar pa je mnenja, da je v zakonu potrebno določiti, da se mora pred izdajo odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 oziroma od dne izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje kot dopolnitev izdanega dovoljenja za stalno prebivanje za vsako osebo posebej preveriti dejansko stanje. Individualni pregled je potreben zato, da se izloči vse primere tujcev, ki so dovoljenje za stalno prebivanje že pridobili, niso pa bili na dan 23. 12. 1990 ter 25. 2. 1992 stalno prijavljeni v Republiki Sloveniji. Nobena od evidenc, vzpostavljenih na podlagi kateregakoli zakona o tujcih, podatka o datumu stalnega prebivališča na omenjeni datum namreč ne vsebuje.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.
|
Predlagan sklep ni bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 13 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Predsednik je zaključil 14. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter gostom, ki so se odzvali vabilu, zahvalil za sodelovanje in razpravo.
