Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva"

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) ter na podlagi posveta z naslovom "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva" sprejel naslednje

S K L E P E:

Državni svet Republike Slovenije je na pobudo državnega svetnika Petra Vriska, ki jo je podprla tudi Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 17. 11. 2009 v veliki dvorani Državnega sveta Republike Slovenije soorganiziral posvet na temo: Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva.

Cilj posveta je bil opozoriti na pomen zadružništva kot temelja slovenskega kmetijstva ter predstaviti stanje in možnosti za razvoj zadružništva v Sloveniji; s predstavitvijo pozitivnih izkušenj z zadružništvom v pokrajini Trentino v sosednji Italiji, ki ima podobne geografske značilnosti, vendar nekoliko drugačno organiziranost zadružništva v pokrajini ter pravne okvire za delovanje zadružništva v Italiji na nacionalni ravni ter regionalne in pokrajinske zakone.

Izmenjava izkušenj je bistvenega pomena za razvoj zadrug in njihovo ustrezno obravnavo v sistemskih rešitvah, še posebej pri premagovanju finančne in gospodarske krize, zato so izkušnje iz italijanske pokrajine Trentino lahko dobra osnova za razvoj potencialov in dograditvi zadružnega okolja v Sloveniji.

Posebnost zadružništva v pokrajini Trentino je, da zveza združuje kmetijske zadruge, kreditne, potrošniške ter delavske, storitvene, socialne in stanovanjske zadruge. Zadruge delujejo po zadružnih načelih: prostovoljnem pristopu, demokratičnem nadzoru, ekonomski participaciji članstva, samostojnosti in neodvisnosti, vzgoji, izobraževanju in informiranju, sodelovanju zadrug in obveznosti do krajevnih skupnosti. Najpomembnejši so zaupanje, solidarnost, poštenost in zadružna zavest, ki jo v pokrajini privzgajajo že otrokom v osnovni in srednji šoli. Zadruge na področju posameznih dejavnosti se povezujejo v konzorcije za uvajanje in usklajevanje skupnih dejavnosti, tako imenovane zadruge druge stopnje, zlasti z namenom skupnih nakupov, distribucije, marketinga, raziskav in inovacij. Zadruge uspešno izvajajo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi prostorske projekte, skrbijo za trajnostni socialno - ekonomski razvoj, gradijo partnerstva z drugimi območji in se dogovarjajo z univerzami in šolami. Pravno podlago za zadruge dajejo civilni zakonik in nekateri nacionalni zakoni. Zadruge so družbe s spremenljivim kapitalom v vzajemnostne namene. Zakonodaja predvideva obvezno namenitev dela zaslužka poslovnega leta v nedeljive rezerve in uvedbo podpornega članstva in vzajemnostnih skladov za pospeševanje in razvoj zadružništva.

Združenja skrbijo za promocijo in nadzor zadružnih ustanov ter izvajajo aktivnosti varovanja, svetovanja, pomoči in razvijanja zadružništva v korist članov. Za zadruge je obvezen dve- letni pregled, ki vključuje preverjanje demokratičnosti in vzajemnostnih načel, presojanje ekonomskega in finančnega stanja, preverjanja spoštovanja zadružnih načel in nudenje predlogov in nasvetov za izboljšanje upravljanja in ravni notranje demokracije. Pokrajina zadruge spodbuja z določenim deležem oprostitve davka na dobiček družb in olajšavami za regionalni davek na proizvodne dejavnosti. Vse zadruge morajo obvezno nameniti del svojega dobička v sklade, ki se uporabljajo za razvojne in inovacijske projekte znotraj zadružne organizacije.

Državni svet je sprejel naslednje zaključke:

1. Komisija ugotavlja, da  zadruge še vedno niso enakovredno  upoštevane v krogu možnih prejemnikov državnih pomoči, tudi po nekaterih zakonskih predpisih, kot sta  na primer:
   -     Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT, Ur. l. RS,  št. 44/2007): ureja pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje, do katere so upravičene samo gospodarske družbe v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji;
   -     Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur. l. RS, št. 102/2007): ureja dodeljevanje sredstev za izvajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja, do pomoči so upravičena podjetja, organizirana kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik.
   Komisija meni, da bi zadruge morale imeti načeloma enak položaj v vseh shemah državnih pomoči kot druge pravno organizacijske oblike podjetij. Izključevanje zadrug iz shem državnih pomoči nima stvarno utemeljenih razlogov in umetno zmanjšuje njihovo konkurenčno sposobnost v primerjavi z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki posamezniki.
2. Odprtost zadruge za vstop novih članov, demokratično upravljanje na podlagi enake glasovalne pravice članov, oblikovanje medgeneracijskega premoženja s trajno  zadružno namembnostjo ter  delitev dobička na  podlagi sodelovanja in omejeno ter  podrejeno na podlagi kapitala so značilnosti, ki poudarjajo pozitiven prispevek  zadrug pri vključevanju gospodarsko šibkejših posameznikov v tržno gospodarstvo, zmanjševanju socialnih in  regionalnih razlik, hitrejše razširjanje inovacij in prilagajanje proizvodnje tržnim potrebam. Omenjene funkcije, ki po svojih pozitivnih učinkih presegajo krog aktualnih članov in krepijo reševanje problemov na podlagi vzajemne samopomoči, bi bilo potrebno podpreti tudi s specifičnimi ukrepi. Komisija predlaga, naj se vprašanje enakovredne obravnave zadrug v shemah državnih pomoči, kolikor so zadruge izključene s posameznimi predpisi, in vprašanje specifičnih podpornih ukrepov, uredita v posebnem zakonu o podpornem okolju za zadruge.
3. Komisija se zavzema za uveljavitev načela, da imajo zadruge  pod enakimi vsebinskimi pogoji  dostop do opravljanja vseh dejavnosti kot gospodarske družbe. V primerih, ko zakonodajalec izključi zadrugo iz kroga subjektov za  opravljanje neke dejavnosti, bi moral po mnenju Komisije  imeti za takšno odločitev  tehtne razloge, posebej če ureditev Evropske unije ne postavlja glede pravnih oblik za opravljanje dejavnosti nobenih omejitev, po drugi strani pa domači zakon  dopušča opravljanje dejavnosti vsem gospodarskim družbam in celo samostojnim nosilcem dejavnosti kot posameznikom. Komisija meni,  da obstajajo  med posameznimi tipi gospodarskih družb lahko večje razlike kot pa med zadrugo in posamezno gospodarsko družbo. Stališče, da zadruge in zadružne zveze  lahko rešijo problem z ustanavljanjem hčerinskih družb (ali celo kar s svojim  preoblikovanjem v delniške družbe) v primeru, ko odločitev zakonodajalca za izključno izbiro gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, revizorja ali drugega posameznika kot nosilca dejavnosti   ni stvarno utemeljena, se zdi  sporna ne le  z vidika ustavnih pravic same zadruge kot pravne osebe, temveč predvsem  članov, ki so se povezali v zadrugo zaradi skupnega nastopanja na trgu v razmerah konkurence, ki bo z zakonom po načelu sorazmernosti omejena samo zaradi preverljive javne koristi. V takšnih primerih so lahko domače zadruge v slabšem položaju kot zadruge iz drugih držav članic EU.
4. Nekateri postopki za vračilo zadružnega premoženja še niso končani, kar močno ovira dejavnost zadružnih organizacij na posameznih območjih zaradi nerazčiščenih premoženjskih vprašanj. Komisija se zavzema, da se še odprti ti postopki čim preje zaključijo v skladu  z veljavnimi predpisi.
5. Zaradi spremljanja zadružnega organiziranja, poslovanja in družbene vloge zadrug bi kazalo  v sistemu javne statistike in drugih evidenc  zbirati, analizirati in objavljati podatke,  ki se za zadruge včasih sploh ne zbirajo ali pa se zbirajo skupaj za gospodarske družbe in zadruge ali pa po različnih oblikah zadrug (z omejeno odgovornostjo, brez odgovornosti itd.), tako da celotni delež  zadrug v posameznih dejavnostih ni razviden. Glede na osrednjo vlogo članstva bi bilo smiselno, da se zaradi ocena družbene vloge zadrug v javni statistiki oziroma javno vodenih evidencah zajamejo tudi podatki o številu članov zadrug.  Izpopolnjeni sistem statistike bi  povečal učinkovitost ukrepov na tem področju.
6. Komisija ugotavlja, da so ostale oblike zadružništva v slovenskem prostoru izven kmetijstva še v začetku razvoja, kar je glavni razlog, da je potrebno poglobiti sodelovanje s predstavniki zadružne zveze italijanske pokrajine Trentino. Zadružna oblika povezovanja je tista oblika povezovanja, kjer lahko država na najcenejši način zagotavlja socialno varnost velikemu številu ljudi. Ravno sedanja gospodarska in finančna kriza je priložnosti in izziv za mnoga gospodarstva, da se preko zadružne oblike organiziranosti razvijejo trdnejši odnosi v vsakem nacionalnem gospodarstvu.
7. Komisija opozarja na pomembni dejavnik nedeljivega zadružnega kapitala, kar je glavna razlika zadružništva nasproti ostalim gospodarskim družbam, saj posedujejo nerazdelni zadružni kapital, ki pomeni v večini delujočih zadrug pomembno postavko lastnega kapitala. Ta nedeljivi kapital predstavlja vrednost premoženja, ki se ne more deliti.
8. Komisija nadaljnje ugotavlja, da je izredno pomembna povezava zadrug kmetijskih proizvajalcev, živilske industrije in trgovine, zato je tak sistem potrebno ohraniti, podpreti pa ga je potrebno z bančnim sistemom, kar je z povezovanjem in združevanjem manjših bančnih enot pripeljalo do ustanovitve zadružne kmetijske banke in kasneje do Deželne banke Slovenije, kar kaže na zdravo zavest članstva zadružne zveze s ciljem ohraniti zadružni kapital.
9. Za zagotovitev negospodarske funkcije zadružništva je izredno pomembna multifunkcionalna vloga zadrug, saj le ta evropskemu kmetijstvu oziroma potrošnikom, lokalnim ekonomijam in pa evropski industriji zagotavlja varnost, stabilnost dobave, zdravo in kakovostno hrano, podkrepljeno z drugimi proizvodi in storitvami, Hkrati ima takšno delovanje tudi izjemno pozitiven vpliv na razvoj okolja, zlasti z vzpostavitvijo sonaravnega kmetijstva v EU in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
10. Komisija predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance, da detajlno preučita možnost o spremembi zakona o zadrugah tako, da zadružno revizijo ponovno opravlja Zadružna zveza Slovenije, saj je 18 let uspešno delovala v okviru Zadružne zveze Slovenije in je bila tudi veliko cenejša od ostalih revizijskih ustanov; podobno ureditev pa poznajo tudi v državah EU (Avstrija, Nemčija).
11. Na področju davčne zakonodaje je glede na to, da so zadruge vpete v delovanje tržnega gospodarstva, nekateri učinki njenega delovanja presegajo krog njenih članov, zato je davčne vidike zadružnega poslovanja zaradi svobode ustanavljanja posebne evropske zadruge kot evropske oblike zadružnega organiziranja, potrebno upoštevati posebne značilnosti zadrug. Za zadruge so značilne določene posebnosti, zaradi katerih zakonodaja priznava zadruge kot pravne osebe posebnega tipa, zato uporaba popolnoma istih predpisov za pravno različno stanje ne pomeni enakopravnosti, niti davčne nevtralnosti; zadruge bi morale biti oproščene davka iz dobička s strani države, zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da spremeni zakonodajo oz. da omogoči reinvesticije ali kako drugo dejavnost razvoja.
12. Ministrstvu za šolstvo in šport komisija predlaga, da v okviru konzorcija biotehničnih srednjih šol v šolske programe vključi več zadružnih vsebin, tako da bi mladim rodovom kmetov vcepili vrednote zadružništva ter jih učinkoviteje poučili o zadružnem načinu gospodarjenja. Za doseganje skupnih ciljev in s tem tudi ciljev članov zadrug je pomembno sodelovanje in zaupanje, poudarek pa mora biti predvsem na izobraževanju in kulturi zadružništva. Že v osnovni šoli se otroci učijo sodelovanja kooperacije v zadružništvu, v srednjih šolah pa se jih že sprašuje po izkušnjah; tako pristopajo v pokrajini Trentino.
13. Komisija nadaljnje meni, da so pogoji in vzroki za dobro razvit zadružni sistem zadružne banke in hranilnice kot eden od najpomembnejših stebrov vsakega zadružnega sistema; povezava zadružnih financ mora temeljiti na sodelovanju in zaupanju z neposrednimi strankami.
14. Komisija predlaga, da  za obeležitev mednarodnega leta zadrug 2012 predstavniki zadrug, njihovih zvez, druge civilne družbe in  pristojnih državnih organov sprejmejo program ukrepov, ki bodo izboljšali poznavanje zadrug in zavest o njihovem prispevku k gospodarskemu in družbenemu razvoju.
15. Zaradi tehtnih uvodnih predstavitev in prispevkov v razpravi  Komisija predlaga, da se izda zbornik s posveta.