Mnenje k Predlogu zakona o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP)

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP) - druga obravnava 

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet je bil seznanjen z vsebino Predloga zakona o prenosu pokojninskih pravic, ki v slovenski pravni red implementira zahteve zakonodaje Evropske unije. V skladu s Kadrovskimi predpisi je Republika Slovenija dolžna osebam, ki so v Republiki Sloveniji že dopolnile zavarovalno dobo v okviru pokojninskega zavarovanja ali pridobile druge pokojninske pravice in v primeru, ko se zaposlijo pri instituciji EU, zakonsko urediti možnost, da lahko prenesejo te pravice v pokojninski sistem Evropske unije. Poleg tega je treba zakonsko urediti tudi položaj tistih oseb, ki jim preneha delovno razmerje pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in se vrnejo v Republiko Slovenijo. Tem osebam se omogoča, da prenesejo pokojninske pravice iz sistema Evropske unije v pokojninski sistem Republike Slovenije.

S sprejetjem predlaganega zakona o prenosu pokojninskih pravic se bo tako zakonsko uredila pravica zaposlenih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU, ki imajo že neposredno na podlagi Kadrovskih predpisov pravico do prenosa pokojninskih pravic v sistem EU ter prenos sredstev iz sistema EU v pokojninski sistem Republike Slovenije ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

Osebe, ki se bodo zaposlile pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in bodo po Kadrovskih predpisih upravičene do prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, bodo lahko zahtevale, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese njihove pokojninske pravice v sistem EU. Kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic predstavlja valorizirana vsota prispevkov, plačanih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, do nastopa zaposlitve pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU ter sredstva na računu zavarovanca iz obveznega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Z Zakonom o prenosu pokojninskih pravic je tako natančno določen način izračuna zneska, ki predstavlja kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, prav tako je natančno določen tudi postopek pretvorbe zneska, prenesenega na zavod (aktuarske protivrednosti pokojninskih pravic) v pravice v slovenskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovalna doba in zavarovalna osnova). Ta način izračuna oziroma preračuna pokojninskih pravic bi se uporabil tudi pri sklepanju sporazumov o prenosu pokojninskih pravic z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, katerih zaposleni niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja v EU.

Ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU in vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, bodo osebe lahko na zavod prenesle aktuarsko protivrednost pokojninskih pravic, pridobljenih pri EU, ki jo bo zavodu izplačala institucija, organ, urad ali agencija EU, pri katerem je bil uslužbenec zaposlen.

 

Državni svet je bil seznanjen, da bodo za realizacijo predloga zakona potrebna finančna sredstva, ki bodo zagotovljena iz prihodkov od prispevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor pa bodo odhodki presegli prihodke, pa se bodo potrebna sredstva zagotovila iz državnega proračuna.

Kadrovski predpisi so v Republiki Sloveniji začeli neposredno veljati z vstopom Republike Slovenije v EU, vendar pa prenosi pokojninskih pravic zaradi pomanjkanja pravne podlage v konkretnih primerih še niso bili dejansko realizirani. V vmesnem obdobju, t.j. od leta 2004 do danes, sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prejela 42 zahtevkov posameznikov za informativni izračun pokojninskih pravic, ki se bodo prenesla ali iz nacionalnega sistema pokojninskega zavarovanja v EU ali iz pokojninskega sistema EU v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Od prejetega števila vlog je bilo 36 vlog takšnih, ki so se nanašale na iznos sredstev iz nacionalnega sistema pokojninskega zavarovanja, le 6 pa je bilo takih, da bi bile predmet morebitnega prenosa sredstev v nacionalni pokojninski sistem.

Okvirni izračuni so bili pripravljeni na podlagi do sedaj vloženih vlog zavarovancev in na podlagi podatkov o posameznih zavarovancih, s katerimi razpolaga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrebno je omeniti, da so zavarovanci v Republiki Sloveniji dopolnili pokojninsko dobo v dolžini od 10 mesecev do 24 let. Pri pripravi izračunov je bilo predpostavljeno, da bodo v prvem letu veljavnosti zakona pravico do prenosa pokojninskih pravic uveljavili vsi zavarovanci, ki so vložili vlogo za informativni izračun pokojninskih pravic v primeru prenosa iz nacionalnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pokojninski sistem EU. Izračuni so se opravili na podlagi predpostavk, ki so določene v tem zakonu. Na podlagi vlog, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakona, in opravljenih preračunov pokojninskih pravic, je postavljena ocena, da bo v prvem letu veljavnosti zakona iznesenih sredstev v maksimalni višini okoli 440.000 EUR. Glede na to, da Kadrovski predpisi omogočajo tudi vrnitev prenesene vrednosti, se predvideva, da bo del teh sredstev v prihodnosti tudi vrnjen.

Državni svet meni, da vsebina obravnavanega predloga zakona uvaja zavarovance drugačne kategorije in uveljavlja poseben nadsistem v okviru veljavnih sistemov pokojninskih zavarovanj evropskih držav, kjer sicer poteka priznavanje pokojnin na osnovi seštevka celotne zavarovalne dobe posamezne države in prav takšna praksa bi morala veljati za zavarovane osebe, ki delajo v okviru EU.

Državni svet soglaša s tem, da bi se vplačana sredstva lahko prenašala iz zavarovanj za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, nikakor pa se ne bi smela sredstva odlivati iz obveznega pokojninskega zavarovanja, v katerega vplačujejo vsi državljani, na katere se bo v končni fazi tudi preneslo breme plačevanja zavarovanj za pokojnine zaposlenih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU in mednarodnih organizacijah, katerih zaposleni niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja v EU. Državni svet si je ob tem zastavil tudi vprašanje, katere kategorije zaposlenih ščitijo danes veljavne pravne norme, ali delavce ali lastnike kapitala. Zaposlene v gospodarskem sektorju v zadnjih 20 letih namreč veljavne pravne norme ne ščitijo, saj so se v primerih stečajev podjetij znašli na zadnjem mestu, pred njimi se vedno poplača lastnike kapitala.

Državni svet nadalje ocenjuje, da se s takšnim pristopom reševanja pokojnin uslužbencev v organih EU ustvarja sloj privilegiranih birokratov, ki se razlikuje in odtujuje od državljanov posameznih držav članic EU, kar pa ni skladno z ustavami posameznih držav, ki opredeljujejo enakost pred zakonom ter pokojninskimi zakoni, ki še vedno slonijo na načelih solidarnosti in vzajemnosti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Dušan Semolič.