|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v ponedeljek, 1. 6. 2009.
Podpredsednica je pričela 9. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 17.24 in zaključila ob 19.26 uri. Opravičili so se:
Drugi odsotni:
Na sejo sta bila vabljena:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem dne 29. 5. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS-A) Po elektronski pošti in na klop so prejeli razlago Poslovnika Državnega sveta, ki jo je sprejela Mandatno-imunitetna komisija. Glede na to, da je Mandatno-imunitetna komisija ugotovila, da se na sejo Državnega sveta ne more uvrstiti istega ali podobnega predloga, o katerem je Državni svet že odločal in sprejel odločitev, je podpredsednica opozorila, da bo najprej dala na glasovanje
Prisotne je tudi opozorila, če bo Državni svet razlago Poslovnika Državnega sveta sprejel, bo to avtentična razlaga poslovnika, saj jo bo sprejel isti organ, ki sprejema Poslovnik Državnega sveta. V tem primeru glasovanje o razširitvi dnevnega reda ne bo mogoče. Če Državni svet razlage poslovnika ne bo sprejel, bodo prešli na glasovanje o razširitvi dnevnega reda, kakor ga je predlagala interesna skupina. Proceduralne pripombe so podali Milan Ozimič, Bogomir Vnučec, Anton Peršak, Alojz Kovšca, prof. dr. Jože Mencinger, Boris Šuštaršič, Branimir Štrukelj, Darko Fras, Mihael Jenčič, Lidija Jerkič. Podpredsednica je predlagala, da se glasuje o razlagi Poslovnika Državnega sveta. Predlagana razlaga poslovnika ni bila sprejeta (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 18 pa jih je bilo proti). Na predlog vodje Interesne skupine lokalnih interesov Milana Ozimiča je podpredsednica prekinila sejo za pet minut, da se v tem času sestane Interesna skupina lokalnih interesov. Podpredsednica je nadaljevala prekinjeno sejo, z ugotovitvijo, da je Interesna skupina lokalnih interesov umaknila svoj predlog, da se dnevni red razširi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS-A). Podpredsednica je predlagala naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).
1. točka dnevnega reda Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji v četrtek, 26. maja 2009, in so ga svetniki naslednji dan prejeli po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Milan Ozimič) so prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Milan Ozimič je podal obrazložitev. Predstavnik predlagatelja zakona dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je podal stališče komisije.
V razpravi so sodelovali prof. dr. Jože Mencinger, dr. Andrej Rus, Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič, Anton Peršak, Alojz Kovšca, Marijan Klemenc, Rastislav Jože Reven, Jernej Lampret, Mihael Jenčič, mag. Stojan Binder. Po razpravi je dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet odgovoril na dileme iz razprave.
Podpredsednica je predlagala v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 1. 6. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji 26. 5. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah. Obrazložitev: Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bila ob obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (EPA 362-V) mnenja, da je ključni razlog za predlagano uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje ugoditev zahtevam Evropske komisije, ki opozarja na diskriminatorno obravnavo drugih državljanov EU ali tujih rezidentov, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Zaradi domnevne diskriminatornosti je Evropska komisija prekinila ocenjevanje vloge za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada za avtocestni odsek Slivnica - Draženci. Ob tem je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tudi opozorila, da Slovenija nima zagotovila, da bo Evropska komisija sprostila finančna sredstva, ki so zaradi predsodnega postopka trenutno zadržana, če se uvedejo mesečne vinjete po načrtovani ceni med 30 in 35 evrov oziroma tedenske vinjete po načrtovani ceni 15 evrov. Da so pomisleki utemeljeni, dokazuje tudi izjava evropskega komisarja za promet Antonija Tajanija z dne 26. 5. 2009, ki je dejal, da sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, a ti predlogi ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije. Kot izhaja iz navedb Evropske komisije, v Bruslju še niso zadovoljni in še vedno menijo, da slovenski sistem diskriminira tujce. Problem je cena vinjet, ki po oceni Evropske komisije naj še ne bi bila sorazmerna. Po nekaterih navedbah naj bi namreč evropski komisar Tajani zahteval, da se cene tedenskih vinjet zniža s 15 na 10 ali celo 5 eurov. Evropski komisar za promet Antonio Tajani je Sloveniji sporočil, če rešitve s slovenske strani ne bo, bo treba nadaljevati postopke proti Sloveniji zaradi kršenja pravnega reda Evropske unije in postopek zaustavitve avtocestnega projekta. Ob tem Državni svet tudi opozarja na dejstvo, da je Evropska komisija 2. oktobra 2008 Vlado Republike Slovenije pozvala, naj predloži pripombe glede navedenega opomina v roku enega meseca od prejema uradnega opomina, vendar je Generalni direktorat za regionalno politiko Evropskih skupnosti še pred iztekom tega roka Slovenijo obvestil, da ne more izdati pozitivnega mnenja v zvezi z odobritvijo sredstev za projekt Slivnica - Draženci, dokler Slovenija ne bo predložila konkretnih informacij o natančnem časovnem načrtu za nov sistem cestninjenja. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da se bodo zaradi predlagane uvedbe mesečnih in tedenskih vinjet in načrtovane podražitve letnih vinjet prihodki z naslova cestninjenja zmanjšali, hkrati pa se bo povečala finančna obremenitev domačih uporabnikov cestninskih cest. Tako kot Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tudi Državni svet ocenjuje, da Slovenija ne bi smela popustiti pritiskom Bruslja, ampak bi morala pred spremembo vinjetnega sistema cestninjenja pravno bolj natančno oceniti domnevno diskriminatornost slovenskega vinjetnega cestninjenja. Poleg tega Državni svet meni, da predvideno povečanje cestnine za tovorna vozila, s katero naj bi se pokril načrtovan izpad prihodkov iz naslova vinjetnega cestninjenja osebnih vozil, in povečanje cen letnih vinjet lahko povzroči ponovno preusmerjanje prometa na lokalne in regionalne ceste, s tem pa se bo tudi zmanjšala varnost prometa. V zvezi s podaljšanjem rokov za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasij, če predvidena gradnja leži v območju državne ceste ali njenega varovalnega pasu oziroma v območju občinske ceste ali njenega varovalnega pasu, Državni svet ocenjuje, da bo ukrep podaljšanja rokov za izdajanje projektnih pogojev in soglasij povzročil podaljšanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, s čimer se odmikamo od vladnega programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir, na kar je v svojem mnenju opozarjalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Glede predlagane razmejitve obveznosti med različnimi investitorji gospodarske javne infrastrukture, ki sledi zahtevi Računskega sodišča, da se pri gradnji javnih cest omeji vključevanje drugih investicij in druge gospodarske javne infrastrukture v državne prostorske načrte, pa Državni svet ponovno opozarja, da tako uveljavljena rešitev ne sme veljati za investicije, ki so v teku, predvsem pa to ne sme preprečiti financiranja občinske gospodarske javne infrastrukture, ki je bila prekomerno obremenjena in poškodovana v okviru gradnje oziroma obnavljanja državne ceste. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Milan Ozimič. Predlagana zahteva ni bila sprejeta (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 20 jih je bilo proti).
2. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji v četrtek, 26. maja 2009, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Rastislav Jože Reven) so prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Rastislav Jože Reven je podal obrazložitev. Predstavnica predlagateljev zakona ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je podala obrazložitev. V razpravi so sodelovali Peter Požun, Vincenc Otoničar, Drago Ščernjavič, Marijan Klemenc. Po razpravi je Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve odgovorila na dileme iz razprave. Podpredsednica je predlagala v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:
Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 1. 6. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. redni seji 26. 5. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji. Obrazložitev: Cilj Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-G), ki je bil vložen v obravnavo in sprejem po nujnem postopku, je zagotavljanje varnosti države in v preprečitvi težko popravljivih posledic za delovanje države, ki bi nastale če ne bi bilo mogoče omiliti kadrovske problematike v policiji. Obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji po nujnem postopku ni omogočala poglobljene in širše razprave. Sprejem zakona po nujnem postopku narekujejo potrebe, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Vsebina Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji nesporno posega v področje, ki je za delovanje države izrednega pomena, zato bi morala biti ob predlaganih rešitvah opravljena širša javna razprava. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji je bil vložen 8. maja 2009 in vsebuje 35. členov, pri čemer vsebinsko široko ureja področje imenovanja generalnega direktorja policije in njegovih namestnikov. Določbe o imenovanju generalnega direktorja policije in njegovih namestnikov odstopa od obstoječega sistema, po katerem je generalni direktor vključen v sistem javnih uslužbencev. Menimo, da mora biti generalni direktor policije iz vrst policistov (policijskih svetnikov), ki poznajo delo policije in bodo s svojimi izkušnjami lahko tudi strokovno in neodvisno opravljali funkcijo in delo generalnega direktorja policije. Sprejeta rešitev, da bi bil generalni direktor policije tudi iz vrst obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva pomeni nesorazmeren poseg v policijo in imenovanje njenega generalnega direktorja. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji uvajajo tudi novo pooblastilo pregleda osebe in stvari, ki posega v področje osebnostne integritete in dostojanstva posameznika. Pooblastilo določa, da sme policist iz razlogov javne varnosti, z namenom zasega predmetov, opraviti pregled osebe in stvari, ki jih imata pri sebi, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom potrebno zaseči. Pooblastilo je umeščeno za 38. členom, ki določa da lahko policisti v primerih ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe opravijo varnostni pregled te osebe. Način izvajanja policijskih pooblastil na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o policiji predpiše minister na predlog generalnega direktorja. Pri tem se zastavlja vprašanje o sorazmernosti in dopustnosti posega v pravice posameznika, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora o svojem mnenju. Predlagano pooblastilo je v neskladju z načelom o sorazmernosti, ker gre za prekomeren poseg v osebno integriteto posameznika in je po vsebini tudi nedoločljiv. Državni svet opozarja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji širi policijska pooblastila, ki so z vidika ustavnega načela sorazmernosti po vsebini, kot je opredeljena, nesorazmerni in predstavljajo pretiran poseg v integriteto posameznika (in pravice do zasebne lastnine in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstva pravic zasebnosti in osebnih pravic). Podano je bilo zagotovilo, da se bo pooblastilo lahko izvajalo le v primeru, ko bo to zahtevala varnostna situacija in v primerih utemeljene verjetnosti, da ima oseba pri sebi ali s seboj predmete, ki jih je po zakonu potrebno odvzeti. Za izvajanje tega pooblastila se predvideva uvedba novega standarda, ki je po naši oceni preohlapen in nedoločljiv. Gre za poseg v občutljivo področje osebnostnih pravic, za katere je potrebna širša javna razprava in ne sprejem po nujnem postopku. Državni svet opozarja, da gre z določitvijo možnosti zasega predmetov, za katere zakon določa odvzem, brez tega, da bi to vezali na storjeno določeno kršitev, prekršek ali kaznivo dejanje, za nesorazmeren poseg v ustavno zavarovane pravice. Samo posedovanje teh predmetov po našem mnenju ne more biti podlaga za ukrepanje v delu pregleda osebe in stvari. Za izvajanje tega policijskega pooblastila morajo biti opredeljeni dodatni pogoji in merila, ki bi bili določljivi, tako da bi bila v največji možni meri izključena možnost zlorabe. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rastislav Jože Reven. Predlagana zahteva ni bila sprejeta (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 8 jih je glasovalo za, 19 jih je bilo proti).
- - - Podpredsednica je zaključila 9. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnikom ter vabljenim zahvalila za razpravo in sodelovanje.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
9. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |