Zapisnik 14. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 23. 12. 2009.

Predsednik je pričel 14. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 14. uri in zaključila ob 16.50. uri.

Opravičil se je:
-          mag. Stojan Binder

Ostali odsotni:
-          Toni Dragar,
-          Mihael Jenčič,
-          Branko Majes,
-          prof. dr. Jože Mencinger,
-          Milan Ozimič,
-          Peter Požun,
-          dr. Andrej Rus.

Na sejo so bili vabljeni:
-          dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 2. točki,
-          dr. Franc Križanič, minister za finance k 1. in 3. točki,
-          dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport k 1. točki,
-          mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 1. točki,
-          dr. Luj Šprohar, predsednik Sveta Vlade RS za invalide k 1. točki,
-          dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k 4. točki,
-          Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve k 5. točki,
-          mag. Milan Tarman, predsednik Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov k 5. točki.

Seje so se udeležili:
-          mag. Cveto Uršič, generalni direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, k 1. točki,
-          Roža Žust, sekretarka na Ministrstvu za finance, k 1. točki,
-          Marko Rajšter, generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport, k 1. točki,
-          mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, k 2. točki,
-          Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, k 2. točki,
-          dr. Franc Križanič, minister za finance, k 1. in 3. točki,
-          Mateja Vraničar, sekretarka na Ministrstvu za finance, k 1. in 3. točki,
-          Irena Erjavec, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na Ministrstvu za finance, k 1. in 3. točki,
-          Roman Lavtar, direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, k 4. točki,
-          dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor na Ministrstvu za notranje zadeve, k 5. točki,
-          Milan Tarman, direktor Urada za varovanje tajnih podatkov, k 5. točki.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 21. 12. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B)
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C)

22. 12. 2009 je skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Jože Korže) vložila predlog za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Alojz Kovšca) odložilni veto na Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih.

Predsednik je svetnike in vabljene obvestil, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje.

Glede na navedeno, je predsednik navzoče seznanil z naslednjim

DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B)
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C)
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-A)
5. Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih (ZTP-C)

1. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C)

Državni zbor je zakon sprejel na 12. seji v petek, 18. decembra 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Boris Šuštaršič) so prejeli 21. 12. 2009 s sklicem in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine delojemalcev ter stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Boris Šuštaršič je podal obrazložitev.
Predstavnik predlagateljev zakona dr. Franc Križanič, minister za finance je podal obrazložitev.

Predstavnik interesnih skupin Anton Peršak je podal stališče.

V razpravi so sodelovali prof. dr. Jože Mencinger, Boris Šuštaršič, Jernej Lampret, Boris Šuštaršič.

Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Franc Križanič, minister za finance.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C).

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, ki ga je Državni zbor na predlog Vlade sprejel kot novelacijo dosedanjega zakona o igrah na srečo, zajema zelo ozek krog sprememb in dopolnitev, čeprav sta edina dva prireditelja klasičnih iger na srečo, to je Loterija Slovenije in Športna loterija, posredovala precej več pobud, da se odpravijo pravne ovire, ki jim preprečujejo boljše gospodarjenje oziroma bolj učinkovito in obsežnejše oblikovanje sredstev za dobre namene iz državnih koncesij od iger na srečo. Zavrnitev tovrstnih amandmajev je obrazložena, da naj bi to urejala razvojna strategija, ki bi morala biti že davno sprejeta, pa je še danes ni. Je pa to sicer sporna trditev, ker se temeljna regulacija tega področja ureja z zakonom, ne pa z razvojno strategijo, ki bi pravzaprav morala biti šele podlaga za konsekventne spremembe zakona.

Zakon o igrah na srečo ni pomemben samo zaradi tega, ker določa, kako in pod kakšnimi pogoji država podeljuje koncesije za izvajanje posameznih iger na srečo na posamezne prireditelje, temveč tudi, ker zakon zavezuje prireditelje k oblikovanju določenih sredstev iz koncesij za dobre namene, ki se nakazujejo od obeh obstoječih prirediteljev klasičnih iger na srečo na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Športno fundacijo. Zakon dalje določa, da igralnice iz sredstev za dobre namene obema fundacijama nakazujejo le po 2,2 % od tovrstnih oblikovanih sredstev. Skoraj odveč je poudarjati, da je dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij izjemnega javnega pomena, še posebej v državi, v kateri mora društvena dejavnost marsikdaj nadomestiti funkcijo države, ki vsega tega ne zmore.

Iz navedenih razlogov je izjemno sporen oziroma za invalidske, humanitarne in športne organizacije škodljiv 3.a člen, ki povsem na novo določa prireditelje za spletne igre na srečo, katere lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. V tem 3.a členu ni določeno, kam se nakazujejo plačila od teh dodeljenih koncesij, kar je v nasprotju z ureditvijo v tem zakonu v vseh ostalih primerih, v katerih je za vsako igro na srečo natančno določeno, v katere namene se izplačujejo koncesijske dajatve. Področje prirejanja spletnih iger je torej v celoti prepuščeno prosti presoji ministra za finance, kar je sicer povsem nova izjema v strukturi zakona o igrah na srečo. S tem se realno omogoča, da vsak finančni minister v svojem mandatu lahko spreminja politiko do financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij iz koncesijskih dajatev od spletnih iger na srečo ter tako ni več zagotovljena dosedanja stabilnost javnega financiranja iz tega vira za invalidske, humanitarne in športne organizacije.

Utemeljitev veta izhaja tudi iz dejstva, da je iz praktičnih izkušenj tistih evropskih držav (npr. Finska), kjer so spletne igre na srečo že visoko uveljavljene na tržišču, razvidno, da te igre v bistvu posegajo predvsem v tisti del trga iger na srečo, ki ga pokrivajo prireditelji klasičnih iger na srečo. To pa posledično pomeni, da bosta slovenska prireditelja klasičnih iger na srečo uspela iztržiti bistveno manj koncesijskih dajatev za dobre namene, katere se nakazujejo v Fundacijo za financirajo invalidskih in humanitarnih organizacij in Športno fundacijo, medtem ko igralnice iz svojih koncesijskih obveznosti financirajo druge javne družbene potrebe, razen že navedenega zneska v višini 2,2 %. Tudi sicer imajo igralnice po trenutno novi pravni ureditvi za okoli 10 % boljše ekonomske pogoje za trženje od obeh klasičnih prirediteljev, zaradi česar se dejansko uvajajo različni gospodarski pogoji za različne pravne subjekte oziroma privilegirani pogoji za igralnice. Jasno je, da bodo posledično žrtve tega zmanjšanega in motenega financiranja neposredno prav invalidske, humanitarne in športne organizacije.

Zaradi navedenega je upravičeno, da bi člen 3.a zajemal še določilo, po katerem se plačila za dodeljeno koncesijo za prirejanje spletnih iger na srečo uporabljajo za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. V tem konkretnem smislu je potekala tudi osrednja vsebinska razprava na 19. seji Državnega sveta 21. 10. 2009, ko smo obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo in je bilo sprejeto mnenje Državnega sveta pisno posredovano Državnemu zboru, ki pa ga ni upošteval.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Šuštaršič. 

Predlagana zahteva je bila sprejeta (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti).

2. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B)

Državni zbor je zakon sprejel na 12. seji v petek, 18. decembra 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Cvetko Zupančič) so prejeli 21. 12. 2009 s sklicem in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Cvetko Zupančič je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagateljev zakona mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala obrazložitev.

Predstavnik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je predstavil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali Marijan Klemenc, Rastislav Jože Reven, Vincenc Otoničar, Jože Mihelčič, Anton Peršak.

Na dileme iz razprave sta odgovorila dr. Franc Križanič, minister za finance in mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B).

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije je na 12. redni seji 18. 12. 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B).

Na predlog Vlade Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon po skrajšanem postopku, saj bi naj bil cilj sprejema njegova uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter zagotovitev učinkovitejšega delovanja in načina upravljanja sklada tako, da bo imel v prihodnje še posebej pomembno vlogo pri izvajanju aktivne zemljiške politike. Vendar sprejeti zakon v več členih drastično posega v vsebino zakona, kar bi posledično lahko ogrozilo delovanje ali celo obstoj sklada.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Državni svet Republike Slovenije na svoji 20. redni seji 11. 11. 2009 predloga navedenega zakona niso podprli.

Državni svetniki so še posebej opozorili na nekatera dejstva, kot je nedodelan prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada na občine, načrtovani prenos nekaj gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad, znaten delež koncesnine, ki ga bo moral sklad v prihodnje prepustiti občinam ipd.

Posebej je nesprejemljiv predlog, da se odpravi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada, s čimer bo z odpravo javnega nadzora namreč mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Novela zakona ne pripomore k učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi, saj izrinja še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katerih lastnica je.

Zakon določa koncesijska razmerja, kar je prej spadalo pod določila uredbe. Potrebno je posebej omeniti, da so državni svetniki imeli veliko pripomb o nedorečenosti in nejasnosti v zvezi s prenosom nezazidanih stavbnih zemljišč na občine. V fazi sprejemanja zakona tako na matičnem odboru v Državnem zboru ni bilo bistvenih popravkov, razen umika ustreznega odstotka dajatev koncesnine občinam. To določilo se je nadomestilo v 10.a členu, kjer je zapisano "sedem odstotkov od letne realizacije za posekan in prodan les na kamionski cesti", ki se nameni občinam, kjer ležijo koncesijski gozdovi. Izračun pokaže, da gre za približno enake zneske, vendar za drugačen izračun.

Novela zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela, s tem pa tudi strokovno delo z manjšim obsegom vlaganja v gozdove in investicijsko vlaganje v gozdne ceste.

Državni svetniki ocenjujejo, da sprejeti Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne prinaša sprememb v smeri efektivnejšega, transparentnejšega in nasploh boljšega delovanja sklada, temveč v negotovost postavlja delovanje in celo obstoj sklada. Po tem zakonu se močno zmanjšujejo prihodki sklada, kar bo imelo za posledice, da bo sklad postal velik proračunski porabnik.

Največje državno premoženje je v kmetijskih in gozdnih površinah, katere združuje sklad; vsako zakonsko preoblikovanje sklada mora še vedno težiti v smeri in ciljem ter namenu ustanovitve sklada. Država bi morala kot dober gospodar skrbeti za to, da ji bo sklad v korist in ne v breme. Glede na vsa navedena dejstva državni svetniki zahtevajo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič. 

Predlagana zahteva je bila sprejeta (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti).

3. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C)

Državni zbor je zakon sprejel na 12. seji v petek, 18. decembra 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Bojan Kekec) so prejeli 21. 12. 2009 s sklicem in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Bojan Kekec je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Franc Križanič, minister za finance, je podal obrazložitev.

Predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Alojz Kovšca je podal stališče.

V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Bojan Papič, prof. dr. Jože Mencinger, Marijan Klemenc.

Na dileme iz razprave je odgovorila Mateja Vraničar, sekretarka na Ministrstvu za finance.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila.

Obrazložitev:

Po navedbah predlagatelja so temeljni cilji zakona:
-     posodobiti lestvico za odmero davka z upoštevanjem okoljskih meril (izpust CO2),
-     uveljaviti ukrepe, s katerimi se bo v največji možni meri preprečila možnost utaje davka,
-     celoviteje zajeti v obdavčitev večji del osebnih motornih vozil (tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem),
-     uveljaviti progresivnost obdavčitve s povečanjem davčne stopnje za motorna vozila z višjim škodljivim izpustom;
-     preprečiti dvojno obdavčitev (odprava obdavčitve rabljenih vozil in možnost vračila davka ob iznosu ali izvozu vozila iz Slovenije),          
-     jasneje zapisati določbe, ki so se ob izvajanju izkazale za nenatančne glede na namen zakona.

Vendar pa temeljni cilji zakona ne sledijo ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni. Pod krinko zelene davčne reforme, in skrbi za varstvo okolja se dodatno obremenjuje predvsem srednji sloj, ki kupuje srednji rang avtomobilov in motorjev. Bistvo tega zakona je, da se pobere več davkov od prodaje motornih vozil. Tega Vlada kot predlagatelj zakona niti ne skriva, saj je v oceni finančnih posledic zakona napisala, da v letu 2010 iz tega naslova pričakuje okoli 20 milijonov evrov več davčnih prihodkov. Ob tem je treba poudariti, da se ta zakon npr. tovornih vozil, ki so največji onesnaževalec na cestah, sploh ne dotika.

V času, ko države v Evropi in po svetu subvencionirajo nakup motornih vozil (večini se je ta ukrep že iztekel), da bi s spodbujanjem zasebne potrošnje omilile gospodarsko krizo, slovenska vlada le to dodatno obremenjuje, kar je povsem nerazumno. Še zlasti zato, ker so države, ki so take subvencije uvedle, zaradi povečanja prodaje te subvencije skozi davke ne samo dobile nazaj, ampak je bilo tega denarja celo več, kot pa je bilo subvencij. V Sloveniji pa Vlada, na podlagi podatkov prodaje motornih vozil iz leta 2007, ko je bila konjunktura, meni, da bo davčnih prihodkov s poviševanjem davkov več, kar je nerealna ocena, saj je ena od posledic višjih davkov običajno manjša prodaja, ki za seboj potegne še zmanjšanje zaposlenih v prodaji in storitvenih dejavnostih. Omeniti je potrebno tudi progresivnost lestvice, ki je po mnenju poznavalcev med najbolj progresivnimi in najvišjimi v Evropi.

S tem zakonom so še posebej prizadeti motoristi, katerim se davek na motorna vozila uvaja na novo. Obdavčitev za motoriste pa je še posebej krivična, saj ni v sorazmerju z njihovim negativnim vplivom na okolje v primerjavi z osebnimi avtomobili. Motorna kolesa v povprečju na leto opravijo okoli 3.500 km (avtomobili okoli 15.000), obdobje uporabe pa je pri motornih kolesih približno 6 mesecev na leto (pri avtomobilih pa celo leto). Zaradi teh razlik v trajanju in "količini" uporabe so motorna kolesa približno 8-krat manjši onesnaževalec okolja, kar bi bilo pri obdavčitvi potrebno upoštevati in temu primerno prilagoditi davčne stopnje, čemur pa ni tako.

Očitno je, da gre pri tem zakonu za polnitev državnega proračuna predvsem na račun srednjega sloja ljudi oziroma srednjega ranga avtomobilov ter po novem tudi vseh motoristov in da ta zakon ne sledi ciljem in smislu zelene davčne reforme.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Kekec. 

Predlagana zahteva je bila sprejeta (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 14 jih je bilo proti).

4. točka dnevnega reda: Zakon o o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-A)

Državni zbor je zakon sprejel na 12. seji v četrtek, 17. decembra 2009, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Jože Korže).

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine lokalnih interesov ter stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Jože Korže je podal obrazložitev.
Predstavnik predlagateljev zakona Roman Lavtar, direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je podal obrazložitev.

Predstavnik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je podal stališče.
Predstavnik Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je podal stališče.

V razpravi so sodelovali dr. Andrej Rus, Rastislav Jože Reven, Matej Arčon.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji, dne 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji, dne 17. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije:

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije je 17. decembra 2009 na 12. redni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-A), ki ga je v parlamentarno proceduro 25. septembra 2009 vložila Vlada Republike Slovenije. 

Predlagatelj je v obrazložitvi novele zakona navedel, da je Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije podlaga za ureditev razmerij in sodelovanje državnih organov in organov Mestne občine Ljubljana pri izvajanju nalog iz njihovih pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta države in urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev. Zakon temelji na dejstvu, da je glavno mesto Slovenije v skladu z ustavo (10. člen) eden od simbolov državnosti. Po vsebini je glavno mesto predvsem upravno središče države. Na območju glavnega mesta se pri izvrševanju svojih pristojnosti srečujejo državni organi in organi Mestne občine Ljubljana. V interesu države in mestne občine je zagotovitev usklajenega programiranja razvoja območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, tako državnih sektorskih programih in ustreznem prostorskem aktu, regionalnem programu, kot občinskih prostorskih in drugih razvojnih planih ter usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih in občinskih organov.

Ključna cilja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije sta:
-                omogočiti sofinanciranje z dogovorom opredeljenih razvojnih programov mestne občine iz državnega proračuna neposredno s pogodbo z Vlado, torej ne z javnim razpisom.
-                zagotoviti trajni vir financiranja nalog in programov, s katerimi v okviru svojih pristojnosti mesta zagotavlja širši javni interes. To je v višini 0,73% dohodnine vplačane v predpreteklem letu in za leto 2010, ko bo zakon začel veljati in se uporabljati znašajo ta sredstva skoraj 16 milijonov evrov.

Državni svetniki menimo, da je dodeljevanje sredstev Mestni občini Ljubljana brez javnega razpisa nesprejemljivo in v času gospodarske krize tudi skrajno negospodarno, saj ne zagotavlja transparentnosti poslovanja, sredstva namenjena za financiranje funkcij glavnega mesta pa morajo biti namensko porabljena. Opozarjamo tudi na dejstvo, da zakon poleg namenske rabe ne določa tudi nadzora nad namensko porabo dodeljenih sredstev Mestni občini Ljubljana, kakor tudi ne določa načina povrnitve sredstev v državni proračun v primeru, da raba proračunskih sredstev ne bi bila namenska.

Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je bil uveljavljen v letu 2004 in takrat je po vsebinski plati uredil razmerja med državo oziroma vlado in glavnim mestom Republike Slovenije. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami tega zakona pa se bistveno posega v financiranje posameznih nalog oziroma v način financiranja nalog tako, da se mimo veljavnih sistemskih okvirov in mimo razpisov Mestni občini Ljubljana namenja dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih projektov, za katere pa ni nobene finančne ocene. Finančne posledice uveljavitve sprememb tega zakona bodo na ta način odvisne od vsakokratnega dogovora med Vlado in Mestno občino Ljubljana in, žal, po našem mnenju, od dobre volje obeh partnerjev.

Državni svet prav tako meni, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije pomeni izpolnjevanje predvolilnih obljub vladne koalicije in da bodo sredstva, ki so dodeljena iz državnega proračuna, porabljena za projekte, od katerih bodo imeli koristi posamezniki in ne meščanke in meščani Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana je tako občina z najvišjim dolgom v Sloveniji, saj znaša dolg občine 95 milijonov evrov, dolg pravnih oseb pa še dodatnih 87,5 milijonov evrov. Skupno to znese 182,5 milijonov evrov, pri čemer gre le za glavnice posojil, v ta znesek pa niso vključene obresti. Dolg Mestne občine Ljubljana in njenih pravnih oseb tako znaša skoraj 40% dolga vseh slovenskih občin.

Navedeni zakon ne zagotavlja načel proračunskega financiranja, kar so namenskost uporabe, gospodarnost in transparentnost ter pomeni arbitrarnost brez kakršnihkoli meril in brez jasnih finančnih posledic. To pa po našem mnenju postavlja Mestno občino Ljubljana v privilegiran položaj glede na ostale občine, izven sistemskih ustavnopravnih okvirov.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jože Korže. 

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

5. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih (ZTP-C)

Državni zbor je zakon sprejel na 12. seji v petek, 18. decembra 2009, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Alojz Kovšca).

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.
Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine delojemalcev.

Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Alojz Kovšca je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor na Ministrstvu za notranje zadeve, je podal obrazložitev.

Predstavnik Komisije za državno uredite Jože Mihelčič je predstavil stališče komisije.

Razpravljal je Jože Mihelčič.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah Zakona o tajnih podatkih.

Obrazložitev:

V veljavnem sistemu Ministrstva za notranje zadeve obstajata dva organa, in sicer eden v upravnem delu ministrstva, drugi v Policiji. Vlada Republike Slovenije je s Predlogom zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih spremenila obstoječo ureditev. Temeljni cilj zakona je po navedbah Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona: racionalizacija in reorganizacija dela na področju izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve. Predlog zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih določa, da Ministrstvo za notranje zadeve prevzame od Policije pristojnosti glede izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov.

Vendar pa ta cilj z Zakonom o spremembah Zakona o tajnih podatkih ne sledi ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni. Pod krinko reorganizacije in racionalizacije služb v Ministrstvu za notranje zadeve se želi vzpostaviti političen nadzor v okviru izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Bistvo tega Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih je, da se prenese odločanje za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Ta sprememba prinaša veliko vsebinsko spremembo, ki kaže tudi na določeno nezaupanje do Policije, ki je neodvisen strokovni organ.

Potrebno je poudariti, da je delo s tajnimi podatki z vidika varnosti državljank in državljanov zelo pomembna zadeva in je pravilno, da s takimi zadevami upravljajo tisti, ki so popolnoma neodvisni in niso politično nikomur podrejeni. V tem primeru s Predlogom Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih pa bo z zbirko podatkov upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma konkretneje minister oziroma ministrica za notranje zadeve ter njen državni sekretar, ki sta oba politično imenovana. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o tajnih podatkih pomenijo, da bo nad tem delom izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki tudi nesporno obstajal politični nadzor, pri čemer se bo popolnoma izgubil neodvisen nadzor ter neodvisno delo, pri čemer se bo vse preneslo na organ, ki odloča in ravna izključno politično.

Prav tako je potrebno poudariti, da iz obrazložitve Predloga Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih in priložene primerjalno pravne ureditve tudi ni razvidna utemeljenost predlagane rešitve s prenosom odločanja za opravljanje preverjanja izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Rešitve, ki jih prinaša Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih (ZTP-C), EPA 691-V, predstavljajo precejšnjo vsebinsko spremembo, v okviru dajanja dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, in precejšen odstop od ureditve, ki jo poznajo države članice EU.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca. 

Predlagana zahteva je bila sprejeta (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 14. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.