Sklep, sprejet na podlagi razprave na posvetu "Razvojne dileme Luke Koper"

Sklepi državnega sveta  

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na podlagi razprave na posvetu "Razvojne dileme Luke Koper" sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet se zaveda soodvisnosti gospodarskih interesov in okoljevarstvenih zahtev ter nujnosti usklajene gospodarske, socialne in okoljske komponente razvoja kot pomembnih dejavnikov nadaljnjega razvoja Luke Koper in načrtovane gradnje tretjega pomola.

Državni svet podpira izgradnjo tretjega pomola Luke Koper in predvsem prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da z ustanovljeno medresorsko delovno skupino uredi pravna razmerja med Republiko Slovenijo, lokalno skupnostjo in Luko Koper, pripravi usmeritve, ki jih bo Republika Slovenija uveljavljala kot pretežna lastnica Luke Koper v zvezi z njenim poslovnim razvojem in izdela osnove za ekološko čimbolj sprejemljivo izvajanje osnovne dejavnosti Luke Koper, pri čemer naj bo upoštevano tudi varstvo prebivalcev in ohranjanje okolja ter skrb za turistične potenciale obalne regije.

Obrazložitev:

Državni svet meni, da pristanišče Koper predstavlja pomemben dejavnik rasti narodnega gospodarstva. Geografska vpetost v osrčje Evrope z razvito prometno infrastrukturo in navezavo na prekomorske prometne poti ter V. in X. vseevropski koridor ponuja Sloveniji gospodarske priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti, še posebno če se zavedamo primerjalnih prednosti pred sosednjimi državami, ki konkurenčnih morskih poti nimajo.

Sloveniji je uspelo zgraditi ustrezno prometno infrastrukturo in moderno pristanišče s potrebno poslovno infrastrukturo, tako da je koprsko pristanišče postalo vodilna tranzitna blagovna pot za mnoge evropske uporabnike v mednarodnem prekomorskem prometu. Da pa bi lahko postala Slovenija s svojim pristaniščem vodilna logistična in pristaniška smer za države srednje in vzhodne Evrope, so potrebna nadaljnja vlaganja v pristanišče, ki bi lahko le na ta način postalo tehnološko, infrastrukturno in organizacijsko najkvalitetnejše pristanišče v severnojadranskem prostoru. Ker gre za strateško razvojno odločitev, je nujen razmislek o vseh učinkih, ki bi jih nove investicije v koprsko pristanišče prinesle v narodno-gospodarski prostor Slovenije in o posledicah, s katerimi se bo morala soočiti lokalna skupnost.

Luka Koper namreč predstavlja na eni strani enega pomembnejših stebrov koprskega, regijskega in slovenskega gospodarstva, ki omogoča zaposlitev precejšnjemu številu ljudi in dosega pomembne dohodkovne tokove, hkrati pa njena dejavnost pomeni precejšno obremenitev za okolje. Dejavnost terminala razsutih tovorov na drugem pomolu, kjer se pretovarja železova ruda in premog, nedvomno vpliva na okolje. Zaradi obveznosti zmanjšanja dovoljenih emisij bo Luka Koper morala nadaljevati z izvajanjem obširnega programa ukrepov, ki bodo zagotovili čistejše in za okoliško prebivalstvo bolj zdrave bivalne razmere.

Presoja vplivov na okolje, ki jo je potrebno dopolniti skladno z novo zakonodajo, bo skupaj z zahtevami Krajevne skupnosti Ankaran pomembno vplivala na ekonomiko o izgradnji novega kontejnerskega terminala na tretjem pomolu.

Luka Koper bo morala proučiti možnosti za prestrukturiranje svojega pretovornega dela v tovore z višjo dodano vrednostjo ter optimalizirati izrabo luškega prostora. Nujno bo ovrednotiti sedanji prostorski razvoj Luke Koper in ugotoviti, ali pristanišče za nadaljnji razvoj nujno potrebuje tretji pomol, za vsak predviden poseg pa izdelati celovito presojo vplivov na okolje in ga načrtovati v mejah, ki ga ugotovitve še dovoljujejo.