Mnenje k Predlogu resolucije o Strategiji za Jadran (ReSJad) - enofazni postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu resolucije o Strategiji za Jadran (ReSJad) - enofazni postopek

Državni svet podpira predlog resolucije, predlagatelju resolucije in matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora pa predlaga, da preučita v nadaljevanju navedene pripombe Ministrstva za promet - Direktorata za pomorstvo in Ministrstva za zunanje zadeve - Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo.

Predlog resolucije o Strategiji za Jadran obsega smernice, katere naj bi Vlada upoštevala pri oblikovanju Strategije za Jadran, ki je bila napovedana na 9. zasedanju Mešane slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij, na kateri je sodelovalo šest jadranskih držav. S predlagano resolucijo se Vladi Republike Slovenije predlaga razglasitev Severnega Jadrana za zavarovano območje, pri čemer bi se ta status v sodelovanju z drugimi državami tega območja vključil v Strategijo za Jadran. 

Predlagana resolucije sledi sklepom Državnega sveta z dne 19. 9. 2007 in 11. 3. 2009, ki je ob obravnavi problematike načrtovane gradnje plinskih terminalov  v Tržaškem zalivu in v Kopru zavzel negativno stališče do navedenih projektov.

Vsebina 6. točke predloga resolucije sledi stališčem Državnega sveta, ki podpira vse dosedanje aktivnosti Vlade in pristojnega ministrstva, ki si v okviru Mešane slovensko- italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje. Ob tem pa Državni svet opozarja na predstavljeno mnenje Ministrstva za promet - Direktorata za pomorstvo, ki predlaga, da se beseda "zavarovano" nadomesti z besedama "posebej občutljivo". Na zavarovanih območjih, kjer se varuje določene habitatne prostore, je treba predpisati posebne omejitvene režime, ki večinoma izključujejo druge rabe prostora, tudi pomorsko plovbo, ki je predpisana z mednarodnimi konvencijami. Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva zaradi goste poseljenosti njegovih obal in relativno gostega obstoječega pomorskega prometa ni možno uveljaviti kot strogo zavarovano območje. Zaradi velike občutljivosti morskega in pripadajočega kopnega ekosistema se lahko uveljavi režim bolje varovanega območja, v katerem je treba omejevati prekomerno obremenjevanje okolja z nadzorom in omejevanjem kumulativnih obremenitev ter preprečevati umestitev določenih prenevarnih dejavnosti (npr. plinski terminal in jedrski objekti), ki bi predstavljali dodatno stalno obremenitev okolja in zaradi potencialno velike požarno eksplozivne nevarnosti ogrožali in omejevali skladen sonaraven razvoj strateško pomembnega Severnega Jadrana.  

Z vsebino 7. točke se predlaga jasna določba o nasprotovanju namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, pri čemer se Vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran zagovarja navedeno stališče.  Ob tem Državni svet opozarja na stališče Ministrstva za promet - Direktorata ta pomorstvo, ki predlaga dopolnitev 7. točke z naslednjim besedilom: "Zaradi sorazmerne omejenosti in zaprtosti občutljivega prostora ter hkrati zaradi strateško izredno pomembne geografske lege za razvoj okoljsko najsprejemljivejšega transporta v okviru celovitega evropskega transportnega omrežja (najkrajša intermodalna navezava pomorskih avtocest na V. in X. cestno-železniški TEN-T koridor)  se bo Republika Slovenija zavzemala, da bosta v pomorskem prometu Severnega Jadrana, še posebej pa v Tržaškem zalivu, imela prednost potniški promet in intermodalni transport kosovnih tovorov z zabojniki in drugimi okoljsko sprejemljivimi načini transporta, omejeval pa se bo transport velikih količin nevarnih tekočih in plinastih tovorov, ki se jih lahko varneje in bolj ekonomično transportira po ustreznih cevovodih."  Severni Jadran in še posebej Tržaški zaliv  se najgloblje  v Sredozemlju zajeda v evropsko celino, kar mu daje izjemno strateško prednost pri navezavi pomorskih avtocest na V. in X. cestno - železniški TEN-T koridor, ki povezujeta sredozemski prostor preko srednje Evrope na sever in jug.  Strateška lega severnega Jadrana ima tudi velik okoljski pomen, zato ga moramo zaradi njegove omejenosti in sorazmerne zaprtosti nameniti za še sprejemljiv obseg kosovnega transporta, ki se iz pristanišč v notranjost in obratno transportira lahko le s prevoznimi sredstvi na kolesih.  Povečevanje transporta in skladiščenje velikih količin nevarnih tekočin in plinastih tovorov za Tržaški zaliv zaradi velike obremenjenosti morskih in kopenskih transportnih poti ni primerno in ne more več predstavljati trajnostnega razvoja. 

Z vidika potrebnega sodelovanja vseh držav Jadrana pri pripravi Strategije za Jadran, tudi sosednje Italijanske republike, Državni svet opozarja na predlog Ministrstva za zunanje zadeve - Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo za črtanje drugega stavka 7. točke, ki po njihovem mnenju vnaprej vzpostavlja mehanizem enostranskega zavračanja predlaganih (gospodarskih in energetskih) iniciativ in bi si vnaprej zmanjšali možnosti za uspešno realizacijo pobude.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.