Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah

Državni svet Republike Slovenije je na 13. izredni seji, dne 27. 11. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 11. redni seji, dne 20. 11. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah:

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 11. seji dne 20.11.2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ-A).

Na predlog Vlade RS je Državni zbor RS sprejel ZGZ-A po skrajšanem postopku, ker gre za uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča U-I-120/08-25 (UL RS, št. 32/2009).

ZGZ (UL RS, št. 60/06) v 1. odst. 30. člena jasno določa, da so do delitve premoženja GZS upravičene izključno reprezentativne gospodarske zbornice, in ne pravni naslednik GZS, ki je po ZGZ le v funkciji skrbnika premoženja bivše GZS.

Kljub temu, da ZGZ–A v 4. členu (prehodne in končne določbe) razmejuje med deleži upravičenj reprezentativnih gospodarskih zbornic in deležem upravičenj pravnega naslednika GZS, tej razmejitvi ne sledi vsebina 6. odst. 29. člena, zato se lahko GZS pri delitvi premoženja še vedno izkazuje po eni strani kot pravni naslednik GZS in hkrati tudi kot reprezentativna gospodarska zbornica, kljub temu, da je vloga pravnega naslednika GZS z ustanovitvijo reprezentativnih zbornic in potekom roka, določenega za njihovo ustanovitev izčrpana oziroma realizirana. Pravni naslednik GZS je z datumom poteka roka za ustanovitev reprezentativnih gospodarskih zbornic izpolnil svojo nalogo in je njegova funkcija s tem končana. To bi moralo biti v ZGZ-A jasno določeno in razvidno. Funkcija pravnega nasledstva nima ničesar skupnega s funkcijo skrbnika premoženja bivše GZS iz 28. člena ZGZ, ki ostane do konca razdelitve premoženja bivše GZS.

V kolikor se razmejitev med pravnim naslednikom GZS in reprezentativnimi gospodarskimi zbornicami ne vzpostavi tudi v 6. odst. 29. člena zakona in se GZS pri delitvi premoženja postavi v vlogo pravnega naslednika GZS, namesto v vlogo reprezentativne gospodarske zbornice, skladno s pridobljeno Odločbo o priznanju reprezentativnosti, ki jo je izdalo Ministrstvo za gospodarstvo z dne 26.5.2008, se še naprej ohranja neenakopraven položaj med reprezentativnimi gospodarskimi zbornicami, in sicer:

• v obdobju pred 24.6.2006 pravnemu nasledniku GZS ostajajo deleži vseh tistih članov iz obdobja 10 let pred uveljavitvijo zakona, ki so prenehali opravljati pridobitno gospodarsko dejavnost;
• v obdobju od 24.6.2006 do 24.4.2008 pravnemu nasledniku GZS ostanejo deleži upravičenj tistih subjektov, ki so prenehali opravljati pridobitno gospodarsko dejavnost;
• v obdobju od 24.4.2008 do 8.6.2009 pravni naslednik GZS ohrani deleže upravičenj vseh članov, ki so v tem obdobju izstopili iz GZS (cca. 6.000), ter deleže upravičenj tistih članov, ki so v tem obdobju prenehali opravljati pridobitno gospodarsko dejavnost.

Ta neskladja torej zagotovo kažejo na to, da ZGZ-A ni odpravil neenakopravnega položaja med reprezentativnimi gospodarskimi zbornicami pri delitvi premoženja GZS, s čimer je še vedno kršen drugi odstavek 14. člena Ustave RS, in posredno ni uresničena odločba Ustavnega sodišča RS. Tej odločbi bo zadovoljeno le, če se premoženje bivše GZS deli med vse novoustanovljene reprezentativne gospodarske zbornice po enakem in istem kriteriju, ki ga zagotavlja zgolj delitev po deležih, ki so proporcionalni deležem upravičenj posamezne reprezentativne gospodarske zbornice.

Glede na navedeno je potrebno pri ponovnem odločanju o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ-A), s ciljem uresničitve odločbe Ustavnega sodišča RS, uveljaviti naslednjo spremembo:

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »V šestem odstavku 29. člena se drugi stavek črta.«

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Papič.