Sklep ob obravnavi pobude Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije v zvezi s problematiko obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, v zvezi s predvidenimi spremembami pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti in v zvezi z enakopravnostjo pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010 v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije v zvezi s problematiko obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, v zvezi s predvidenimi spremembami pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti in v zvezi z enakopravnostjo pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj in na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji

S K L E P

 Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zvezi z reševanjem problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Zavezanci, ki imajo kot lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč pripisane dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so iz Davčne uprave RS prejeli odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009. Davčno osnovo predstavljajo katastrski dohodek, potencialni tržni dohodki za proizvodnjo vina, pavšalni dohodki od čebeljih panjev ter povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi.

Zneski so v primerjavi s preteklimi leti izjemno visoki. Na hektar njive znaša 184,04 evra (3,6 kratnik lanskoletnega zneska), na hektar travnika pa 185,03 evra (1,7 kratnik lanskoletnega zneska, ki je tako celo bistveno višji od regionalnega plačila za travinje). Povprečni znesek subvencij se pripiše vsem zavezancem, pri katerih je kdorkoli od članov gospodinjstva v letu 2009 uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike, in sicer za vsa zemljišča po stanju v zemlji kem katastru, ne glede na to, da mnoga med njimi ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh .plačil niso uveljavljali in tudi ne prejeli.
Nerazumljivo je, da so zavezanci obdavčeni za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, čeprav mnoga zemljišča sploh ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh plačil niso uveljavljali in torej tudi ne prejeli.

Ob sprejetju Zakona o dohodnini je bil tak način obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike sprejet kot začasna rešitev, zato je 154. člen zapisan za »prehodna obdobje«. Obljuba o hkratni spremembi Zakona o dohodnini in sprejetju novega Zakona o ugatavijanju katastrskega dohodka (ZUKD) se ni uresničila. Čeprav je predlog novega ZUKD, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki KGZS, že pripravljen, minister za finance o njem še ni podal mnenja in ga še ni poslal v javno obravnavo.

Ob izjemno neugodnem dohodkovnem položaju kmetijstva v letu 2009, ko so dejansko doseženi dohodki pri večini katastrskih kultur in katastrskih razredov negativni, medtem ko že vrsto let višina katastrskega dohodka ni ažurirana, davčna osnova s pripisanimi povprečnimi zneski subvencij močno presega dejansko dosežene dohodke na hektar kmetijskih zemfjišč.

Glede na to, da je položaj kmetov vsak dan slabši in ob upoštevanju prej navedenih dejstev, predlagajo Vladi RS in Ministrstvu za finance, da:

• pristopita k sistemskemu reševanju problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, da »v paketu« sprejmeta zakone, ki to področje urejajo ter da ob tem plačila za ukrepe kmetijske politike ne obravnavata kot dohodkovna plačila, pač pa jim priznata funkcijo izravnalnih plačil za nadomestilo dohodka ob padcu cen kmetijskih pridelkov ob naraščajočih stroških kmetijske pridelave.


• za leto 2009 povprečnih zneskov subvencij ne vkijučijo v davčno osnovo iz osnovne   kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter naj čim prej pristopijo k sistemskemu reševanju problematike obdavčevanja kmetijske dejavnosti.

Stališče Ministrstva za finance pa je, da so se leta 2009 v primerjavi z letom prej občutno povečale subvencije in tako tudi povprečni pripisani znesek. Za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009 so upoštevali vsoto dejansko izplačanih obdavčljivih subvencij v letu 2008 in jo porazdelili na vsa kmetijska in gozdna zemljišča. Vzrok za povišanje povprečnih zneskov je v podatkih, saj je bilo v letu 2007, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov za leto 2008, brez OMD - izplačil dejansko izplačanih okoli 75,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij, v letu 2008, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009, pa preko 146,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij. Prav tako se je na leto 2007 v letu 2008 spremenilo razmerje med rastlinskimi in živinorejskimi subvencijami oziroma so med neposrednimi plačili z okoli 121,5 milijona evrov prevladovala enotna plačila, ki se porazdelijo na njive travinje proporcionalno. Zato so bile bistvene spremembe v višini povprečnih zneskov za njive in travinje.

V razpravi je bilo opozorjeno, da je obdavčevanje kmetov oziroma plačilo davka za nekaj, kar nikoli niso prejeli kršenje drugih zakonov, človekovih pravic in ustave. Povprečnina je nepravična in ustavno sporna, zato ne preseneča stališče Ministrstva za finance, ki ekonomske kategorije med dohodkom in prihodkom meša oziroma zamenjuje. Čim prej je potrebno spremeniti zakon, ki obravnava povprečnine in davek na subvencije ter izdelati kriterije za obdavčitev posameznih kmetij, ki so zelo specifične. Kmetu je potrebno zagotoviti status, ki mu pripada, vse deklarativne pobude pa gredo prav v nasprotno smer. Obdavčitev subvencij pomeni, kot da bi v gospodarstvu obdavčili socialne transferje. Priprava zakonodaje ne funkcionira, zato naj Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Davčna uprava Republike Slovenije razmislijo ali je obdavčitev sploh smiselna.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do problematike obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter glede na to, da bo takšna obdavčitev pustila globoke posledice v dohodku slovenskih kmetij predlaga, da se preuči možnost vložitve ustavne presoje na Zakon o dohodnini.

Državni svet apelira na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj vzpostavijo dialog z nevladnimi kmetijskimi organizacijami s ciljem obravnave in rešitvami predlogov.

 

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zvezi z reševanjem problematike predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti

Dohodkovni položaj  slovenskega kmeta se zelo poslabšuje in je njegova plačilna sposobnost nizka. Zavarovanci na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti predvidenih novih in dodatnih finančnih obremenitev za socialno varnost, kot jih predvideva Predlog zakona o pokojninskem ln invalidskem zavarovanju ZPIZ - 2, ne bodo zmogli.

V predlogu ZPIZ - 2 nekatere določbe grobo posegajo oziroma spreminjajo ureditev obstoječega sistema in kmetu popolnoma odrekajo njegovo večrazsežnostno vlogo, ki jo izvaja na podeželju. Enači ga s samostojnim podjetnikom, ki pa temelji zgolj na gospodarski funkciji. Na podlagi Predloga ZPIZ - 2 nam ni znano, da bi bila narejena presoja posledic predvidenih sprememb. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da kmečka populacija, ki sodi v kategorijo socialno šibkejše strukture, k spreminjanju zakonodaje s tega področja sploh ni bila pozvana oziroma vključena. Ocenjujejo, da je država dolžna poskrbeti za šibkejše skupine (izhaja iz Ustavne določbe o socialni državi) in da je dolina breme okoljske funkcije, ki jo vrši kmet na podeželju, prevzeti v svoje breme. To se lahko zagotavlja tudi na način, ki ga pozna sedanja ureditev, da država sama pokriva določene prispevke.

Na drugi strani se je treba zavedati, da povzročanje prekomernih finančnih obremenitev iz naslova socialne varnosti pomeni istočasno zmanjševanje števila kmečkih zavarovanj in posledično večje število socialnih upravičencev. Zato popolna ukinitev možnosti zavarovanja za ožji obseg za njih ni sprejemljiva. Velik problem pa že sedaj predstavlja dejstvo, da je marsikatero kmečko opravilo take vrste, da ga oseba po določeni starosti ni zmožna več varno opravljati, in so v kmetijstvu dela, ki so zdravju škodljiva. Iz tega naslova pa kmetje, ki so in so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne morejo uveljavljati zakonskih pravic (prej beneficirana delovna doba sedaj poklicna pokojnina).

Nesprejemljive so tudi določbe, ki grobo posegajo oziroma ukinjajo že priznane in pridobljene pravice in s tem povzročajo razlikovanje v družbi. Tak primer so priznavanje določenih statusnih obdobij za pridobitev pravice do pokojnine. Nerazumno pa je tudi višanje pogojev za starostno upokojitev iz razloga dviga življenjske dobe in neupoštevanja občutnega dviga starosti ob prvih zaposlitvah. Na ta način se slabi ravno tisto družbena skupino, ki ima največji potencial v invencijah in drznostih.

Ocenjujejo, da sedanji predlog zakona ni sprejemljiv način reševanja oziroma modernizacije obstoječega pokojninskega sistema, zato:

• zahtevajo, da pripravljavec Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem     zavarovanju (ZPIZ - 2) pripravi normativna izhodišča za ureditev pokojninskih in     invalidskih zavarovanj na osnovi kmetijske dejavnosti in pri tem upošteva         vserazsežnostno funkcijo, ki jo kmet vrši.

• ponovno tudi zahtevajo, da se KGZS kot pravna oseba javnega prava, ki varuje in zastopa interese kmetijstva in kmetov ter pospešuje gospodarno in okolju prijazno    kmetovanje, gozdarjenje in ribištvo, ki združuje preko 110.000 članov - fizične in   pravne osebe (delodajalcev) in več kot 800 zaposlenih (delojemalcev) vključi v Ekonomsko socialni svet.

V razpravi je prevladalo mnenje, da predvidene rešitve zmanjšujejo obseg pravic, kmetijskih zavarovancev v nasprotju z obveznostmi, ki pa se zvišujejo. Kmetijski  zavarovanci so maksimalno obremenjeni zato predlagajo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da upošteva in uporablja natančne podatke s katerimi razpolaga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, hkrati pa naj se vključi v dialog v vseh rešitvah, ki jih pripravlja posebna komisija pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do problematike predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti ter poziva Vlado Republike Slovenije, da Kmetijsko gozdarsko zbornico vključi v Ekonomsko socialni svet.  

 

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije glede reševanja problematike enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj

Vse večje je število kmetov, ki svoje kmetijske proizvodnje pri zavarovalnicah ne morejo zavarovati in so s strani zavarovalnic zavrnjeni kot »neželena stranka«, ali pa jim zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov ter živali pogojujejo z sklenitvijo premoženjskih zavarovanj pri isti zavarovalnici. Po trenutnih ocenah (predstavnikov Zavarovalnice Triglav in Zavarovalnice Maribor, na zadnjem sestanku delovne skupine za določitev sistema zavarovanja v kmetijstvu in ribištvu na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP) naj bi bilo takšnih kmetov v letošnjem letu približno 2000. Po Uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2010, so do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje upravičena vsa kmetijska gospodarstva kot fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov.

• Glede na zgoraj opisane razmere, je kmetom kršena temeljna pravica do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj, saj se sofinanciranje namenja le tistim kmetom, ki ustrezajo nenapisanim merilom posameznih zavarovalnic. KGZS dvomi v pravno veljavnost izvajanja uredbe, saj temelji na pravilih dodeljevanja državnih pomoči, ki med drugim skrbi za preprečevanje izkrivljanja konkurence na trgu z državno pomočjo.

• Državni svet poziva MKGP, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev za vse kmete, ki so že in še bodo izpadli iz sistema sofinanciranja kmetijskih zavarovanj v letošnjem letu;

• Državni svet poziva MKGP, da v najkrajšem času preveri pravno veljavnost aktualnega izvajanja uredbe in izvede ustrezne spremembe uredbe.

• Državni svet predlaga, da MKGP pozove zavarovalnice, da pripravijo sezname kmetov, ki jim letos ne bodo zavarovali kmetijske proizvodnje in jih o tem v najkrajšem možnem roku tudi pisno obvestijo.

• Državni svet poziva MKGP, da čim prej skliče sestanek s predsedniki uprav zavarovalnic (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Tilia in Adriatic Slovenica) ter z Ministrom za finance (MF), na katerem naj poiščejo rešitev za vse kmete, ki so letos izpadli iiz sistema kmetijskih zavarovanj.

• Državni svet poziva MKGP, MF ter Vlado RS, da ustanovi delovno skupino, v kateri bo vključen tudi predstavnik KGZS, ki bo pripravila predlog dolgoročno sistemsko vzdržne ureditve kmetijskih zavarovanj v obliki vzajemne zavarovalnice ali sozavarovalnega poola.

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je, da se bodo težave kmetov, ki jih bodo zavarovalnice zavrnile, reševale individualno; dogovarjajo se kako naprej, razmišljajo o oblikovanju paketov, na poslovno politiko zavarovalnic pa žal ne morejo vplivati.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko, gozdarske zbornice Slovenije do problematike enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj ter poziva vse zainteresirane, da nadaljuje z dialogom s ciljem najti najustreznejšo rešitev.