Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (ZSV-E) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (ZSV-E) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki ga je državnemu zboru predložila v obravnavo in sprejem Vlada Republike Slovenije, podpira.

Državni svet je bil seznanjen, da sta Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije podprla to novelo zakona in se strinjata z rešitvami glede financiranja družinskega pomočnika. Prav tako je bil seznanjen, da bodo konkretne pripombe Socialne zbornice Slovenije in Skupnosti varstveno delovnih centrov upoštevane pri pripravi novega predloga zakona o socialnem varstvu v začetku naslednjega leta.

Državni svet predlaga, da naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pred obravnavo na matičnem odboru državnega zbora še enkrat preuči predlog zakona in ugotovi, ali se s predlaganimi spremembami financiranja družinskega pomočnika, najtežje prizadetim in invalidnim osebam, ki imajo status invalida o zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ne bo poslabšal socialni položaj. Pravica do izbire družinskega pomočnika je bila namreč uvedena z namenom, da se odpravi neenakopraven položaj pri zagotavljanju varstva težko duševno ali telesno prizadetih otrok po sprejetih spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, saj je bila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek vezana le na varstvo otroka, torej do njegovega 18. leta starosti.

Z novelo zakona o socialnem varstvu leta 2004 je bilo invalidni osebi, kateri so nego in varstvo kot otroku zagotavljali starši, omogočeno, da ji starši tudi po polnoletnosti nudijo pomoč ali pa, da ji to pomoč nudi druga bližnja oseba, ki jo izbere sama (družinski član). Zakon torej uveljavlja načelo, da se položaj invalidne osebe, za katero so do 18. leta skrbeli starši, po polnoletnosti ne poslabša in da z izbiro osebe, ki ji bo nudila pomoč, lahko ostane doma.

Z uvedbo prispevka k plačilu stroškov družinskega pomočnika je po mnenju komisije potrebno preveriti, če bo z uveljavitvijo sprememb zakona invalidni osebi po 18. letu zagotovljena socialna varnost, saj nadomestilo za invalidnost znaša 61.885 SIT, starši pa niso zavezanci za preživljanje odraslih invalidnih oseb.

Državni svet poziva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da preveri, koliko drugih upravičencev do družinskega pomočnika, ki niso invalidi po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, prejema dodatek za tujo nego in pomoč, kar je pomembno za izračun obveznosti občin.

Državni svet podpira širitev obsega začasnega institucionalnega varstva v bolnišnicah, ki imajo za to na razpolago ustrezne kapacitete, zastavlja pa se vprašanje, kdo bo določal cene storitev institucionalnega varstva v okviru zdravstvenih zavodov. Po dosedanjih informacijah so cene oskrbe že sedaj višje kot v domovih za starejše občane, zato se postavlja vprašanje, ali je to usklajeno z občinami, ki bodo zagotavljale sredstva v primerih priznane oprostitve k ceni socialno varstvene storitve.

V zvezi s 30. členom novele (69. člen zakona) državni svet predlaga, da predlagatelj ponovno preveri nabor strokovnih delavcev, ki lahko opravljajo posamezne storitve na področju socialnega varstva. Komisija načelno podpira predlog Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije za vključitev profila delovnega terapevta.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marija Perkovič.