Odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede nadzora nad porabo subvencij različnim izvajalcem programov s področja kulture

Datum: 7. 7. 2008
Prejeto: 11. 7. 2008

Zveza: Vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka (Državni svet. 8. seja z dne 11. 6. 2008)

Iz vsebinske obrazložitve k vprašanju državnega svetnika Antona Peršaka izhaja, da njegovo vprašanje konkretno zadeva področje knjige oz. položaj "avtorjev književnih del in prevajalcev", kar bo tudi predmet obrazložitve v nadaljevanju. Kakor navaja g. Peršak, bi moralo MzK preverjati porabo sredstev v skladu z namembnostjo subvencije "ne samo na podlagi poročil ki jih oddajajo izvajalci programov, temveč na podlagi bolj verodostojnih podatkov in listin (npr. računov., kopij plačilnih nalogov ipd.), česar pa domnevno ne počne."

Ministrstvo za kulturo pri podeljevanju subvencij različnim izvajalcem programov in projektov s področja knjige že v pogojih posamičnih pozivov in razpisov in nato v sklenjenih pogodbah o sofinanciranju opredeljuje namembnost subvencije kakor tudi določa zahtevane dokumente oz. dokazila, ki jih mora predložiti prejemnik subvencije. V vseh pozivih in razpisih na področju izdajanja knjig in revij od leta 2007 naprej ter v na tej osnovi sklenjenih pogodbah z izvajalci je MzK v prid avtorjem in prevajalcem natančno opredelilo znesek najnižjega avtorskega honorarja za posamezna področja (posebej za izvirno leposlovje in humanistiko ter posebej za prevodno leposlovje in humanistiko).

Glede na različne razpise za financiranje kulturnih programov in projektov na področju knjige ter različne subjekte - prejemnike subvencij - se pogodbe razlikujejo po specifiki zahtevanih dokazil. ki praviloma vključujejo kopije avtorskih pogodb oz. račune za druge storitve. "Praviloma"zato, ker v primeru t.i. programskih pogodb pogodbenik odda vso dokumentacijo le v primeru, ko ga MzK posebej pozove, pri pogodbah za delovne štipendije književnim ustvarjalcem ali za prevajalce v tuje jezike pa ta člen ni smiseln.
Dokazila so sicer sestavni del t. i. zahtevka za izplačilo, na osnovi katerega lahko prejemnik subvencije sploh črpa odobrena sredstva; pa tudi končnega vsebinskega in finančnega poročila, ki ga je izvajalec dolžan pisno predložiti ob zaključku projekta/programa. Strokovna služba MZK porabo sredstev preverja tako glede zahtevkov za izplačila kakor tudi na osnovi oddanih (delnih in končnih) finančnih in vsebinskih poročil. Predvsem mora natančno pregledati vsak posamični zahtevek za izplačilo in predloženo dokumentacijo, kajti nalog za izplačilo subvencije je mogoče izvesti šele na osnovi popolne dokumentacije in skladnosti z osnovno pogodbo. V praksi strokovna služba večkrat pozove izvajalca k dodatnim pojasnili) ali predložitvi dodatne dokumentacije.

Skladno z določili vseh pogodb mora "na izrecno zahtevo izvajalec v roku, ki ga
določi financer, posredovati vso dokumentacijo (finančno. pravno. vsebinsko-programsko), pa tudi sicer je dolžan sodelovati s financerjem in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in dokazilih." To je praksa v primerih. ko ministrstvo za kulturo bodisi na osnovi nepopolne dokumentacije izvajalca bodisi v (redkih) primerih posameznih pritožb kulturnih ustvarjalcev zahteva kompletno računovodsko dokumentacijo, vključno s kopijami plačilnih nalogov, ipd.

Kot navaja v obrazložitvi svojega vprašanja Anton Peršak "avtorji književnih del in prevajalci, katerih založniki so uspeli pridobiti subvencije MZK /.../, menijo in se pritožujejo, da založniki pogosto porabijo ta sredstva za kak drug namen in ne za plačilo avtorjev oziroma prevajalcev, za kar naj bi ta sredstva praviloma bila namenjena", omenja pa tudi "dvojne pogodbe". Ministrstvo pričakuje, da bodo avtorji in prevajalci o kršitvah pogodbenih določil kakor tudi o obstoju fiktivnih pogodb seznanili ustrezno strokovno službo oz. sektor ministrstva za kulturo. V praksi je tovrstnih pritožb zanemarljivo malo, zato menimo, da je preverjanje s strani MzK zadovoljivo in ustrezno. Seveda pa imajo avtorji možnost prijave na druge ustrezne organe v R Sloveniji, ki so pristojni za takšna dejanja in lahko preverijo zakonitost dejanj, ki jih navaja Peršak.

Dodamo naj, da ne drži posplošena trditev, da so "sredstva praviloma namenjena za plačilo avtorjev oz. prevajalcev", kot navaja Peršak. V vseh razpisih, namenjenih področju knjige oz. izdajanju knjig in revij, je subvencija namenjena avtorskim honorarjem. stroškom postavitve in tiska, stroškom ilustracij in opreme, lekture in korekture idr. stroškom v zvezi z izdajanjem knjig in drugih publikacij.

G. Peršak sklene obrazložitev svojega vprašanja MzK z ugotovitvijo, da se "avtorski honorarji nenehoma zmanjšujejo in predstavljajo vse bolj zanemarljivi delež stroškov izdajanja knjig in drugih edicij." To je ugotovitev, ki velja na prostem trgu, nikakor pa ne za subvencioniranje knjižne in revijalne produkcije na MzK, kjer je primer ravno obraten. Vse večji delež stroškov izdajanja subvencioniranih knjig in revij predstavljajo ravno avtorski honorarji, ministrstvo pa je v zadnjih letih občutno prispevalo k izboljšanju položaja književnih ustvarjalcev (ne le z vidika v pogodbah določenih najnižjih zneskov, ampak z vrsto ukrepov kulturne politike od knjižničnega nadomestila do delovnih štipendij, če omenimo le dva najodmevnejša ukrepa).

Ministrstvo za kulturo
dr. Vasko Simoniti, l.r.
minister