Zapisnik 32. seje Državnega sveta Republike Slovenije

32. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 8. 12. 2010 v Pretorski palači v Kopru.

Predsednik je pozdravil prisotne in se zahvalil gospodu Borisu Popoviču, županu Mestne občine Koper ter sodelavcem, ki so omogočili izvedbo seje na slovenski obali.

Uvodne pozdravne besede je podal gospod Boris Popovič, župan Mestne občine Koper.

Predsednik je na kratko predstavil uporabo glasovalnih naprav.

Predsednik je pričel 32. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 12. in zaključila ob 14.25.

Opravičil se je:

• Mag. Dušan Črnigoj
• Toni Dragar
• Dr. Janvit Golob
• Borut Meh
• Prof.dr. Jože Mencinger
• Bojan Papič
• Dr. Andrej Rus
• Drago Ščernjavič
• Peter Vrisk

Na sejo so bili vabljeni:

• Dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (k 3. točki dnevnega reda),
• Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve (k 4. točki dnevnega reda),
• Janko Goršek, Generalni direktor policije (k 4. točki dnevnega reda),
• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo (k 5. točki dnevnega reda),
• Anton Anderlič, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije (k 6. točki dnevnega reda),
• Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (k 6. točki dnevnega reda).

Seje so se udeležili:

• dr. Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (k 3. točki),
• Igor Strnišnik, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (k 3. točki),
• Nada Bogataj Kržan, vodja kabintea v službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (k 3. točki),
• Branko Celar, svetovalec na Ministrstvu za notranje zadeve (k 4. točki),
• Matjaž Šinkovec, namestnik generalnega direktorja na Policiji,  (k 4. točki),
• Tina Teržan, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo (k 5. točki),
• Vanda Remškar Pirc, vodja službe za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo (k 5. točki).

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 2. 12. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 31. redne ter 25. in 26. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - prva obravnava (ZSRR-2), EPA 1367-V
   
4. Obravnava problematike načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško
5. Predlog zakona o prostovoljstvu (ZProst)- druga obravnava, EPA 1371-V
   
6. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-B) - druga obravnava, EPA 1342-V
   
7. Obravnava zaključkov posveta "Zagovorništvo starejših" 
8. Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta 
9. Predlog sklepa o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika državnega sveta 

Glede na to, da ni bilo predloga za umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 31. redne ter 25. in 26. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - prva obravnava (ZSRR-2), EPA 1367-V
   
4. Obravnava problematike načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško
5. Predlog zakona o prostovoljstvu (ZProst)- druga obravnava, EPA 1371-V
   
6. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-B) - druga obravnava, EPA 1342-V
   
7. Obravnava zaključkov posveta "Zagovorništvo starejših" 
8. Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta 
9. Predlog sklepa o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika državnega sveta 

Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za,  nihče pa ni bil proti).

 

1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 31. redne ter 25. in 26. izredne seje Državnega sveta

 Osnutek zapisnika 31. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 31. seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Osnutek zapisnika 25. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 25. izredne seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Osnutek zapisnika 26. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 12. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 26. izredne seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z omejitvijo hitrosti na cestninskih postajah. Prav tako so  svetniki po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop prejeli predlog sklepa Državnega sveta.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z omejitvijo hitrosti na cestninskih postajah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za promet in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.

Vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasita:

1. Zakaj DARS ne odstrani omejitve hitrosti na avtocestnih cestninskih postajah, in sicer v prehodih, namenjenih za vozila z vinjeto?
2. Koliko nesreč tik pred in po cestninski postaji se je zgodilo zaradi hitrosti nad 40 km/h v zadnjih 5 letih?

Obrazložitev:

Pred pretočnimi cestninskimi postajami (ne na izhodih iz avtoceste) so pred prehodi za vozila z vinjeto še vedno talne oznake za omejitev hitrosti na 40 km/h, čeprav tako konstrukcija prehoda kot preglednost pred in po prehodu omogoča povsem varno vožnjo tudi s hitrostjo do 80 km/h.

Vožnja s 40 km/h povzroča zastoje pred cestninsko postajo in izničuje namen vinjet, katerih namen je bil ravno povečanje pretočnosti skozi ta ozka grla.

Še prej, ko so bili prehodi za osebna vozila z ABC kartico in je prehod odpirala avtomatska zapornica, je bilo možno povsem varno peljati skozi pretočne prehode tudi s hitrostjo 60 km/h in pri tem se je zapornica pravočasno odprla in bila je še časovna rezerva.

Informacije, da bodo nameščeni avtomatski radarji, ki bodo merili hitrost skozi postaje, kažejo na to, da je namen Ministrstva za promet, da zadrži omejitev 40 km/h in dodatno namesti radarje samo in izključno za polnjenje državnega proračuna, kajti tak ukrep nima prav nobene zveze z varnostjo v cestnem prometu. Pred cestninskimi postajami bodo nastajale samo nepotrebne kolone in večala se bo možnost naleta.

Predlagam zvišanje hitrosti skozi prehode za vozila z vinjeto na 80 km/h.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi s septembrskimi poplavami. Prav tako so  svetniki po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop prejeli predlog sklepa Državnega sveta.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi s septembrskimi poplavami, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasijo:

1. Kako je s pomočjo prizadetim v septembrskih poplavah v Republiki Sloveniji?
2. Zakaj Ministrstvo za okolje in prostor ni prednostno reševalo Občine Dobrepolje, ki je utrpela najhujšo škodo in mnoge občanke in občani ne morejo več živeti v uničenih hišah - stanovanjih?
3. Kakšen je načrt Ministrstva za okolje in prostor za preprečevanje poplav zaradi neurejenih vodotokov?

Obrazložitev:

Razumljivo je, da Ministrstvo za okolje in prostor ne more takoj ukrepati na vseh področjih v Sloveniji, ki so jih  prizadele septembrske poplave, ker je treba zbrati in obdelati vse podatke in pripraviti časovni in finančni plan, vendar je nerazumljivo in neodgovorno, da Ministrstvo za okolje in prostor ni prednostno reševalo tistih krajev, kjer je bila ujma najhujša.

Po prikazu na TV je bila najbolj prizadeta Občina Dobrepolje, kjer je bilo poplavljenih 120 stanovanjskih objektov – večinoma do bivalne višine. Komisija je ocenila škodo samo na objektih v višini 619.842,33 EUR. Če temu znesku prištejemo še škodo na notranji opremi v povprečju 10.000 EUR/gospodinjstvo, znaša škoda okoli 1,2 mio EUR. Na kmetijskih površinah je bilo škode za okoli 33.000 EUR. Industrijski obrati so bili prizadeti za okoli 310.000 EUR. Ocena škode na infrastrukturi je 173.000 EUR. Torej skupna škoda znaša več kot 2 mio EUR.

V primeru Občine Dobrepolje bi morali imeti prebivalci, katerim je poplava uničila stanovanje, absolutno prednost in prejeti takojšno pomoč!

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanje v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

- - -

Po elektronski pošti 15. 11. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah.

- - -

Po elektronski pošti 15. 11. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z omejevanjem novinarskega dela v hrvaškem Saboru.

- - -

Po elektronski pošti 17. 11. 2010 in na klop so svetniki prejeli dopolnjen odgovor Ministrstva za finance na vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo.

 

3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - prva obravnava  (ZSRR-2), EPA 1367-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 9. 11. 2010 in so ga svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 3. 12. 2010 in na klop. Pripombe Združenja občin Slovenije in pripombe Skupnost občin Slovenije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 3. 12. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona Dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal obrazložitev.

Podpredesednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali: Anton Peršak, Jernej Verbič, Rudi Cipot, Anton Peršak (replika).

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) - prva obravnava

Državni svet podpira Predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, ob tem pa pričakuje, da se bodo v nadaljnji fazi sprejemanja zakona upoštevali njegovi pomisleki in opozorila obeh reprezentativnih združenj občin.

Državni svet uvodoma ugotavlja, da predlagatelj zakona pri pripravi zakona ni v zadostni meri upošteval občin in obeh reprezentativnih združenj, ki predloga zakona v predlagani vsebini ne podpirata.  

Državni svet ocenjuje, da so sistemske spremembe na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja nujno potrebne, saj veljavni zakon ne prinaša pričakovanih rezultatov. Državni svet pozdravlja predlagane ukrepe endogene regionalne politike, še posebej prenos preizkušenega in fleksibilnega mehanizma iz interventnega zakona za Pomursko regijo (npr. dodatni začasni ukrep razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, spodbude za zaposlovanje v območjih z visoko brezposelnostjo), prenos državnega premoženja na občine v razvojne namene, ukrepe za obmejna problemska območja.

Predlagatelj zakona v uvodni obrazložitvi navaja, da bodo v obdobju do ustanovitve pokrajin in njihovega celovitega delovanja razvojne regije osnovna raven spodbujanja regionalnega razvoja, vendar Predlog zakona ne omenja pokrajin tako kot veljavni Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki v prehodnih določbah določa, da po uveljavitvi zakona o pokrajinah funkcijo razvojnih regij prevzamejo pokrajine. Državni svet ponovno opozarja na nujnost ustanovitve pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, ki so naravni nosilec dejavnosti skladnega regionalnega razvoja in brez katerih ne bomo naredili razvojnega preboja in tudi želene decentralizacije in dekoncentracije oblastnih funkcij. Regionalizacija je potrebna tudi zato, ker zaradi nesoglasij med občinami znotraj razvojnih regij ostajajo evropska kohezijska sredstva neizkoriščena (npr. problem regijskih odlagališč).  Državni svet pričakuje, da sprejem tega zakona ne bo upočasnil procesa ustanavljanja pokrajin.

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko na podlagi finančne in funkcionalne analize občin ugotavlja, da je Zakon o financiranju občin potreben sprememb, prav tako njegovo izvajanje. Državni svet pričakuje, da bo do predložitve teh sprememb prišlo čim prej, saj se občinam zmanjšujejo prihodki, predvsem pa se na občine prenašajo naloge brez zagotavljanja dodatnih sredstev.

Državni svet se pridružuje opozorilom Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije glede sestave sveta regije kot najvišjega organa odločanja na regijski ravni. Predlagatelj zakona ocenjuje, da imajo občine v svetu regij odločilno vlogo, saj akt o ustanovitvi sveta regij sprejme 60 % občinskih svetov občin z večino prebivalstva regije, poleg tega so odločitve sveta regije veljavne le, če se sprejemajo ob navzočnosti večine članov iz vrst občin. Državni svet se s tem ne strinja in ocenjuje, da se s predlogom, po katerem je v svetu regije le 40 % članov predstavnikov občin, zmanjšuje vloga občina, ki pa so poleg države nosilke regionalnega razvoja in zagotavljajo vir financiranja razvojnih nalog. Poleg tega bo ob tej rešitvi manjšim občinam težje zagotoviti svojega predstavnika v svetu regij.  Rešitve glede sestave razvojnega sveta regije je treba ponovno pretehtati in sprejeti tako rešitev, da bodo občine imele večji vpliv in težo (npr. s povečanjem deleža članov predstavnikov občin; z rešitvijo, da imajo vse občine v razvojnem svetu regije svojega predstavnika, omeji pa se teža njihovih glasov). Državni svet tudi predlaga, da se preuči predlog obeh reprezentativnih združenj, da z operativnega vidika v razvojnem svetu regije sodelujejo župani in ne občinski svetniki.

Ob ugotovitvi, da se v primerjavi z veljavno ureditvijo zmanjšuje vloga županov, Državni svet opozarja, da predstavlja ključni problem položaja županov 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jim prepoveduje članstvo oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe.  Župani imajo ob čedalje večjih odgovornostih manjšo vlogo pri odločanju, kar nakazuje tudi predlog za sestavo sveta regij v 11. členu Predloga zakona.  

Državni svet ugotavlja, da se bodo na javni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje splošnih razvojnih nalog lahko javili le subjekti, ki bodo izpolnjevali zakonsko določene pogoje, zakon pa dopušča tudi možnost odvzema pooblastila. Zakon med drugim določa, da morajo regionalne razvojne agencije izpolnjevati pogoj, da imajo razpršene ustanoviteljske deleže občin, saj opravljajo razvojne naloge na širšem območju od ene občine oziroma v interesu cele razvojne regije. Državni svet daje v preučitev predlog, da bi pooblastilo podajali sveti regij ob soglasju Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, saj ocenjuje, da se s predlagano rešitvijo podeljevanja pooblastil subjektom spodbujanja razvoja na regionalni ravni v 20. členu Predloga zakona še povečuje vloga države na področju regionalnega razvoja.

Čeprav Državni svet nima pripomb na dogovor za razvoj regije, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program regije, opozarja na način njegovega sklepanja med državo in razvojno regijo za obdobje štirih let, saj se bo morala regija usklajevati glede projektov z vsakokratno vlado, ki v imenu države sprejema dogovore za razvoj regij s sveti regij, prav tako se obdobje, za katero se bo sklepal dogovor, ne bo ujemalo z obdobjem finančne perspektive evropske kohezijske in strukturne politike (2007 - 2013).  

Državni svet opozarja, da niso problematične samo razvojne razlike med regijami, kar je tudi eden od temeljnih razlogov za pripravo novega zakona, ampak tudi razlike znotraj razvojnih regij. Območja kot je npr. Bela krajina, kjer po vseh kazalcih razvitosti krepko zaostaja za razvojem v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija, pričakujejo, da bo zakon izboljšal sedanjo situacijo in v okviru predvidenih ukrepov (območno razvojno partnerstvo) tem območjem omogočil razvoj.

Posamezna območja v Sloveniji, ki so slabše razvita, sovpadajo z obmejnimi območji, kar predstavlja problem tako z demografskega vidika kot gravitacijskega vidika k sosednjim državam. Državni svet še posebej izpostavlja demografski vidik, ki je ob razvojnem deficitu eden največjih problemov Slovenije in ki ima lahko daljnosežne posledice in je v tesni povezavi s politiko in varnostnim vidikom države. Državni svet pozitivno ocenjuje predlog, da so obmejna problemska območja prednostna območja vseh razvojnih politik, vendar zaradi preprečitve regijskega centralizma ocenjuje, da bi moral zakon temu vprašanju nameniti več pozornosti. 

Problem predstavljajo tudi manj razvite občine v razviti Osrednjeslovenski regiji (npr. Ivančna Gorica), ki so zaradi vpetosti v razvito razvojno regijo manj razvita kot nerazvite regije (npr. nimajo dostopa do pitne vode). Državni svet ocenjuje, da je dostop do javne infrastrukture ne samo lokalnega, ampak tudi regionalnega pomena.

V zvezi z rešitvijo v 27. členu, ki govori o spodbudah za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, bi kazalo razmisliti, da bi bili delodajalci upravičeni do spodbud, če bi zaposlili delavce za krajše obdobje od dveh let, npr. za eno leto. Državni svet je bil seznanjen z mnenjem predlagatelja, da spodbude za zaposlovanje ne bodo ustvarile visokih tehnoloških delovnih mest.

Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

4. točka dnevnega reda: Obravnava problematike načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško

Pobudo državnih svetnikov Marijana Klemenca, Jerneja Verbiča in Jožeta Slivška so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010 in na klop. Prav tako so prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010 in na klop Skupno izjavo Območnega policijskega sindikata Slovenj Gradec, Sindikata policistov Slovenije, Policijskega veteranskeag društva Sever za Koroško, IPA Regionalnega kluba za Koroško in Društva upokojenih delavcev, ter sklepe ki so jih na skupni izredni seji sprejeli občinski sveti občin Krško, Sevnica, Brežice in Kostanjevica na Krki.

Pobudo so obravnavale Komisija za državno ureditev, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov. Skupno poročilo komisij in interesne skupine so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010 in na klop. 

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 3. 12. 2010 in na klop.

Predlagatelji pobude Marijan Klemenc, Jernej Verbič in Jože Slivšek so podali obrazložitev.

Stališče Policije je podal Matjaž Šinkovec namestnik generalnega direktorja na Policiji.

Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije.

Vodja interesne skupine lokalnih intersov Milan Ozimič je pojasnil stališče interesne skupine.

V razpravi so sodelovali: Vincenc Otoničar, Branimir Štrukelj, Rastislav Jože Reven, Mihael Jenčič.

Na dileme iz razprav je odgovoril Matjaž Šinkovec namestnik generalnega direktorja na Policiji.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog sklepa:

Predlog sklepa je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o prostovoljstvu (ZProst)- druga obravnava, EPA 1371-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 3. 11. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010 in na klop.Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 3. 12. 2010 in na klop.

Predstavnici na Ministrstvu za javno upravo Tina Teržan, državna sekretarka in Vanda Remškar Pirc, vodja službe za nevladne organizacije sta podali obrazložitev.

Podpredesednik Komisije za državno ureditev Jože Mihelčič je pojasnil stališče komisije.

V razpravi sta sodelovala: dr. Zoltan Jan in Boris Šuštaršič.

Na dileme iz razprave je odgovorila Tina Teržan, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o prostovoljstvu (ZProst) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.
Državni svet poudarja, da je prostovoljstvo eden temeljnih kamnov civilne družbe, saj oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi. V dobi globalizacije in nenehnih sprememb, postaja svet vse bolj zapleten in dogajanja v njem vse bolj soodvisna. Prostovoljstvo daje priložnost za podpiranje in krepitev človeških vrednot, skupnosti, skrbi in pomoči. Daje možnost za uveljavitev pravic in odgovornosti ter uresničitev človeških potencialov in možnosti za premostitev razlik, ki nas ločujejo, da lahko živimo skupaj v zdravih, zadovoljnih skupnostih in iščemo inovativne rešitve za skupne probleme.

Predlog zakona sledi dolgoletnim prizadevanjem številnih prostovoljcev, civilne družbe, društvenim organizacijam, priporočilu Varuha človekovih pravic in prizadevanj Državnega sveta v znak podpore in spodbude za skupno sooblikovanje predloga zakona o prostovoljstvu.

Ob obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bilo izraženo posebno priznanje gasilcem in reševalcem ter vsem ostalim prostovoljnim delavcem, ki z izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravljajo humano delo za državljane. V tem smislu je bila dana podpora prizadevanju za ureditev prostovoljnega dela v okviru Zakona o prostovoljstvu.

Zakonsko urejanje prostovoljnega dela ni potrebno le zgolj zaradi reguliranja odnosov vseh vključenih akterjev, temveč predvsem zaradi priznanja pomembnosti tega področja za družbo ter vzpostavitev stimulativnega okolja za njegov hitrejši razvoj. V tem smislu Državni svet ugotavlja in poudarja, da so v postopku priprave predloga zakona sodelovale NVO, društva  (npr. Slovenske filantropije, Združenja za  promocijo prostovoljstva, Planinske zveze Slovenije, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) in drugi akterji ter skupaj sooblikovali predlog.

V obdobju krize in številnih problemov, ko družbena klima ni najbolje naklonjena prostovoljnemu delu bi bilo potrebno okrepiti spodbujanje prostovoljstva. Okrepiti bi kazalo pozornost projektom namenjenim mladim in prostovoljstvu. Za spodbujanje prostovoljstva je zato potrebno zagotoviti stalno promocijo in akcije v smeri ozaveščanja ljudi.

Državni svet poudarja, da je potrebno prostovoljcem izkazati priznanje za nesebično pomoč ljudem. Pomembno je, da se na najvišji ravni vzpostaviti mehanizem moralne podpore prostovoljnemu delu. V zvezi s podelitvijo finančne nagrade je bil izražen pomislek o morebitnem razdvajanju saj nakazuje nasprotje s temeljno idejo prostovoljstva. Ob tem je bila kot dobra praksa izpostavljeno večletno sodelovanje Državnega sveta, Zveze društvenih organizacij Slovenije in civilne družbe ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva in organizaciji svečanosti ob podelitvi vsakoletnih priznanj Državnega sveta.

Glede na utečene aktivnosti, ob vsakoletni pripravi svečanosti ob Mednarodnem dnevu prostovoljcev in podelitvi priznanj Državnega sveta bi morda kazalo smiselno upoštevati Državni svet Republike Slovenije (določbah 42. člena do 47. člena predloga zakona: državna priznanja, podelitev Nagrade in Priznanja, sredstva.)

V zvezi z vpisnikom prostovoljskih organizacij in priglasitev v vpisnik (38. in 39. člen predloga) je bilo glede na pravno prakso v lokalnih skupnostih izražena bojazen o morebitnih zlorabah poskusov pridobivanja statusa in poudarjena potreba po objektivnih kriterijih za vpis in pridobivanje statusa prostovoljca.

Zagotavljanje nadomestila za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po dejanskih stroških, vendar na letni ravni ne smejo presegat 15% višine bruto povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta (četrti odstavek 31. člena predloga) mora biti pregledno. Povračilo stroškov ni obdavčeno.

     * * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

 

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-B) - druga obravnava, EPA 1342-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 21. 10. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev in Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročili komisij so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 12. 2010 in na klop. Poročilo Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje skupaj z Dopolnjenim Predlogom Zakona so prejeli po elektronski pošti 7.12.2010. Predlog mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona so svetniki prejeli po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop.

Predesednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar je pojasnil stališče komisije.

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

 

M n e n j e

k Dopolnjenemu predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-B) - druga obravnava

 Državni svet ne podpira Dopolnjenega predloga zakona.

Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem, s katerim se predlaga ureditev postopka sodelovanja med Vlado in Državnim zborom za primere, ko bi Državni zbor sprejel sklep o kršitvi načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij Evropske unije, sta obravnavali Komisija Državnega sveta za državno ureditev na 78. seji 16. 11. 2010 in  Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve na 33. seji 26. 11. 2010. Komisiji Državnega sveta nista podprli Predloga zakona.

Komisiji Državnega sveta sta mnenje posredovali Odboru Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je Predlog zakona obravnaval na 25. seji 30. 11. 2010 in na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  

Državni svet ugotavlja, da amandma poslanskih skupin Socialnih demokratov, ZARES, DeSUS, Liberalne demokracije Slovenije in nepovezanih poslancev, ki ga je sprejelo matično delovno telo Državnega zbora k 1. členu Predloga zakona, ureja postopek za primer, ko Državni zbor sprejme sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, nalog za vložitev tožbe in usmeritvena navodila za zastopanje. Državni zbor pošlje omenjene dokumente Državnemu pravobranilstvu in ne Vladi, kot je predvideval predlagatelj zakona. Državno pravobranilstvo na podlagi prejetih dokumentov in ob sodelovanju Državnega zbora pripravi končno besedilo tožbe in jo vloži na Sodišče EU. O poteku postopka pred Sodiščem EU, o svojih dejavnostih v zvezi z njim ter o sprejetih odločitvah Sodišča Državno pravobranilstvo obvešča Državni zbor.

S sprejetim amandmajem k 1. členu Predloga zakona Državno pravobranilstvo nadomešča Vlado pri tistih nalogah, ki jih je zanjo predvideval Predlog zakona. Amandma sledi določbi 11. člena Zakona o državnem pravobranilstvu, ki določa, da Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi in mednarodnimi sodišči. Čeprav Zakon o državnem pravobranilstvu v omenjeni določbi izrecno ne navaja tudi zastopanja pred Sodiščem EU, v praksi Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo tudi pred tem Sodiščem. Vlogo in naloge Državnega pravobranilstva se bo izrecno določilo v primeru tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem EU, ki bo vložena na podlagi sklepa Državnega zbora.

Državni svet ugotavlja, da je "temeljni cilj zakona urediti sodelovanje med Državnim zborom in Vlado, potem ko Državni zbor sprejme sklep, da je bilo z zakonodajnim aktom institucij EU kršeno načelo subsidiarnosti". Sprejeti amandma k 1. členu Predloga zakona določa, da Državni zbor "sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, nalog za vložitev tožbe in usmeritvena navodila za zastopanje posreduje državnemu pravobranilstvu."  Primarni pravni red Evropske unije daje isto pravico tako državi kot takšni (11. člen Zakona o državnem pravobranilstvu) in tudi njenemu parlamentu, da se glede vložitve tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom EU oba upravičena subjekta odločata samostojno. V primeru zastopstva Državnega pravobranilstvo Državni svet opozarja na morebitno možnost situacije kolizije stališč Vlade in Državnega zbora.

Lizbonska pogodba je prinesla nove pristojnosti nacionalnih parlamentov, pri čemer državam članicam prepušča, da v nacionalni zakonodaji uredijo izvajanje teh pristojnosti. Lizbonska pogodba daje nacionalnim parlamentom pri zadevah Evropske unije prvič jasno vlogo, ki se razlikuje od vloge njihovih nacionalnih vlad. Tako bodo nacionalni parlamenti (Državni zbor in Državni svet) prispevali k močnejšemu demokratičnemu nadzoru in Unijo še bolj približali državljankam in državljanom ter učinkovito prispevali k oblikovanju evropskega političnega prostora.

Glede načela subsidiarnosti daje Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom nove pristojnosti, ki jih spodbujajo, da se v postopek oblikovanja politike na ravni Unije dejavno vključijo že v zgodnji fazi ter da so vključeni v preverjanje spoštovanja tega načela do sprejetja zakonodajnega akta v institucijah EU. V primeru kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU lahko celo sprožijo tožbo pred Sodiščem EU.  Bistvo sprememb, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba je ravno v samostojnosti nacionalnih parlamentov pri presoji subsidiarnosti neodvisno od presoje vlade.

V primeru  kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij V državah članicah EU obstaja različna praksa in različni nivoji urejanja. Tako imata npr. v Nemčiji oba domova nemškega parlamenta pravico pričeti postopek pred Sodiščem EU. Na Češkem o osnutku tožbe lahko odloča Senat. Glede na nove pristojnosti nacionalnih parlamentov, ki jih zagotavlja Lizbonska pogodba in različne prakse nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti, državni svetniki pogrešajo možnost sodelovanja Državnega sveta.

Glede na to, da slovenski parlament sestavljata dva domova, Državni zbor in Državni svet, bi bilo smotrno njuno vlogo v zadevah Evropske unije urediti na enem mestu. Žal trenutno veljavni zakon ureja zgolj sodelovanje med Državnim zborom in Vlado in popolnoma izpušča Državni svet.

Državni svet ima k dopolnjenemu predlogu zakona konkretno pripombo k 1. členu:

Besedilo 1. člena se spremeni tako, da se glasi:

"V besedilu prvega odstavka 11.a člena se za besedama "državni zbor" doda besedilo "ali državni svet".

V besedilu drugega odstavka 11.a člena se za besedama "državnega zbora" doda besedilo "oziroma državnega sveta".

V besedilu tretjega odstavka 11.a člena se za besedama "državni zbor" doda besedilo "oziroma državni svet"."

Vloga Državnega sveta na področju zadev Evropske unije ni urejena primerno, saj je urejena zgolj na ravni poslovnika Državnega zbora. Vendar vloge Državnega sveta ne moremo spregledati. Državni svet neposredno sodeluje z Državnim zborom in njegovimi delovnimi telesi. Zadeve, ki se nanašajo na zadeve Evropske unije najprej obravnava v okviru Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta. Navedena komisija obravnava tudi skladnost posameznih zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti. Predstavnik Državnega sveta je vabljen na seje odborov, pristojnih za evropske zadeve, ne glede na to, ali predhodno pošlje svoje mnenje ali ne. Državni svet namreč lahko že na podlagi Ustave daje mnenje o vseh zadevah iz pristojnosti Državnega zbora, kar vključuje tudi zadeve Evropske unije, na podlagi Zakona o Državnem svetu pa mu mora predsednik Državnega zbora pošiljati vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu sej Državnega zbora (torej tudi o zadevah Evropske unije, ki jih obravnava Državni zbor). Državni svet skupaj z Državnim zborom sestavlja delegacijo, ki se redno udeležuje srečanj COSAC (Konferenca predsednikov odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve) in aktivno sodeluje v razpravah. Državni svet se udeležuje tudi srečanj Konference predsednikov odborov parlamentov Evropske unije za zunanjo politiko - COFACC. Državni svet je enakovreden sogovornik v inštitucijah EU.

Pogodba o Evropski uniji v 12. členu navaja, da nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije. Protokol številka 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji v 8. členu jasno določa, da se vse njegove določbe veljajo za vse domove, ki sestavljajo parlament. Iz tega lahko sklepamo, da se nanašajo tako na Državni zbor kot tudi na Državni svet. Zaradi tega bi bilo utemeljeno premisliti, ali ne bi bilo smiselno novelirati sedaj veljavni Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije v bistveno večjem obsegu in vanj vključiti tudi določbe o Državnem svetu. Na takšen način bi bila vloga slovenskega parlamenta v zadevah Evropske unije urejena na enem samem mestu ter s tem prispevala k večji preglednosti slovenske ureditve na področju zadev Evropske unije.

Kot navedeno je Lizbonska pogodba prvič uvedla formalno vlogo nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku Evropske unije. Nacionalni parlamenti presojajo skladnost zakonodajnih aktov Evropske unije z načelom subsidiarnosti. Pridobili so povsem samostojno vlogo, ki jo morajo države članice spoštovati in to ne glede na nacionalno pravno ureditev. Formalno vlogo v zakonodajnem postopku Evropske unije sta torej v skladu z Lizbonsko pogodbo pridobila oba domova slovenskega parlamenta, tako Državni zbor kot tudi Državni svet. Medtem, ko so postopki delovanja Državnega zbora na tem področju urejeni v četrtem odstavku 3.a člena Ustave Republike Slovenije in v Zakonu o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, postopki sodelovanja Državnega sveta v zadevah Evropske unije niso ne ustavno ne zakonsko urejeni. To pomeni, da obstaja pravna praznina glede ureditve vloge Državnega sveta v zadevah Evropske unije, kar je v nasprotju z ureditvijo v Lizbonski pogodbi. Državni svet je v preteklosti že predlagal ureditev svoje vloge tako v Ustavi kot tudi v zakonu, vendar je Državni zbor njegove predloge zavrnil. Z morebitno zavrnitvijo ureditve vloge Državnega sveta tudi pri ureditvi postopka vložitve tožbe pred Sodiščem EU, bo Državni svet preučil možnost, da sproži pred Ustavnim sodiščem postopek presoje skladnosti Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije z Lizbonsko pogodbo.

Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

7. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov posveta "Zagovorništvo starejših"

Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so svetniki prejeli po elektronski pošti 7.12.2010 in na klop.

Predesednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je pojasnil stališče komisije.

Razpravljal je Rudi Cipot.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog sklepov:

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta z naslovom Zagovorništvo starejših, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije sta 14. junija 2010 ob Svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi ljudmi organizirala posvet o zagovorništvu starejših ljudi. Posvet je vodil državni svetnik Rudi Cipot.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič med drugim izpostavil: "Medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje oz. sožitje se lahko udejanja v različnih oblikah, njegov največji sovražnik pa so predsodki o starosti. Strinjam se z mislijo Swetta Mardena Orisona, da "edine resnične omejitve naših možnosti ležijo v naših lastnih mislih in predstavah". Stereotipi so velika ovira. Dejstvo, da postaja slovenska družba opredeljena z naraščajočim deležem starejše populacije, terja v prvi vrsti spremembo naših vrednot, norm, tradicije in navad. Odpraviti moramo strah pred staranjem ter spremeniti klišeje, mite in predsodke, ki enačijo starost z družbenim bremenom in šibkostjo. Novi modeli delovnih razmerij in nove možnosti izobraževanja in usposabljanja morajo temeljiti na ustvarjalnosti, vključenosti in radoživosti tudi po 60. letu starosti."

Na posvetu so z razpravami sodelovali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, dr. Mateja Kožuh, dr. Janja Romih iz Direktorata za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Bojana Cvahte, direktorica strokovne službe Varuha človekovih pravic, mag. Darja Kuzmanovič Korva, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije, Zdenka Tičar, podsekretarka na Ministrstvu za zdravje, Irena Špela Cvetežar, vodja delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Martina Horvat, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažnih dejavnosti Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Doroteja Lešnik Mugnaioni, prostovoljna strokovna sodelavka Društva SOS telefon za ženske in otroke, doc. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo in Aldo Trnovec, predsednik pokrajinskega DU Nova Gorica.
Submitted by Damijana on 14 Junij, 2010 - 13:20.
Na podlagi pisnih in ustnih referatov ter razprave so bili izoblikovani naslednji zaključki:

V zadnjem obdobju se na področju zagovorništva pojavljajo številne ideje kako ga opredeliti in  organizirati. Zaznana je tudi potreba, da bi se zagovorništvo organiziralo na nivoju države s sprejemom Zakona o zagovorništvu, zagovorništvo samo pa naj bi se izvajalo preko Urada za starejše ali pa Urada za zagovorništvo. Konkretno pa se zagovorništvo že izvaja na nekaterih področjih v obliki pilotnih projektov (zagovorništvo otrok), na drugih s sprejetjem zakonodaje (na področju pacientovih pravic, na področju duševnega zdravja ter na področju preprečevanja nasilja v družini), na tretjih z jasno izraženo potrebo (zagovorništvo starejših in invalidov), na vseh pa s številnimi razvojnimi programi.

Starejšim osebam naj se v okviru tega zakona zagotovi zagovornika, ki naj varuje osnovne  človekove pravice. Zagovornika naj se opredeli kot osebo, ki mora izpolnjevati formalne pogoje, kot so izobrazba, izkušnje, nadzor, in dodatne pogoje kot so osebnostne lastnosti, nekaznovanost, sposobnost komunikacije, spoštljivost, dobra sposobnost komunikacije itd. Ob tem je pomembno za vse zagovornike določiti enake pogoje. Opredeliti je treba laično, profesionalno in vrstniško oz. kolektivno zagovorništvo

Z ureditvijo zagovorništva postavljamo nek sistem relativno na novo, pri čemer gre tudi za delno prekrivanje nalog s centri za socialno delo. Zato je potrebno ločiti, kdaj je lahko zaposleni na centru tudi zagovornik. Prav tako je treba opredeliti odnose med zagovorniki in uporabniki ter njihovimi skrbniki.

Temeljna funkcija zagovorništva je krepitev posameznikove moči v vseh pogledih, kot so preprečevanje vseh izključujočih poniževalnih in diskreditirajočih situacij v vsakdanjem življenju ranljivega posameznika, družbena emancipacija obrobnih družbenih skupin in drugo. Pri zagovorništvu je treba jasno opredeliti pojme kot so zagovornik, zastopnik, skrbnik, spremljevalec, zaupanja vredna oseba itd.

Postopki ugotavljanja upravičenosti do zagovornika naj bodo brezplačni in predvsem preprosti. Delovanje zagovorništva naj se uredi enotno na nivoju države v uradu, sicer pa naj bo organizirano regijsko skozi t.i. zagovorniške pisarne. Takšne pisarne naj bi imele stalno zaposleno osebo, ki bi med drugim koordinirala delo med plačanimi zagovorniki.

V okviru zakona je potrebno opredeliti tudi strokovno usposabljanje zagovornikov, specializacijo za posamezno področje zagovorništva in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za delovanje zagovornika. Razmisliti je potrebno tudi o uvedbi podeljevanja koncesij za zagovornike.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj v predlaganem zakonu o zagovorništvu posebej opredeli pogoje, kdo lahko izvaja zagovorništvo starejših (Centri za socialno delo, medicinske patronažne službe, Domovi za ostarele, Društva upokojencev, zdravstvena nega pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije  - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, SOS telefon, itd.). Prav tako je treba opredeliti pristojnosti in naloge zagovornikom. Institut zagovorništva naj bo organiziran kot neodvisni avtonomni organ, v okviru katerega bi se zagovorniki specializirali za posamezna področja.

V predlogu zakona je treba opredeliti tudi uporabnika uslug zagovornika, med katere lahko prištevamo osebe, ki same niso sposobne poskrbeti zase in za zaščito svojih pravic. Uporabnik je lahko tudi oseba, ki nima podpore v družini, ki doživlja zlorabe, nasilje ali zanemarjanje znotraj družine ali institucije.

Poleg zagovornika je potrebno opredeliti tudi druge osebe, ki pomagajo uporabnikom pri uveljavljanju njihovih pravic, kot so npr. skrbnik, spremljevalec in drugi. Tako je skrbnik oseba, ki je s strani Centra za socialno delo imenovana za zaščito pravic in koristi posameznika, ki ni sposoben ščititi svojih osebnih ali premoženjskih koristi. Razlogi za imenovanje skrbnika so resno ogrožena uporabnikova osebna varnost ali materialna pravna varnost. Na jvečkrat so za skrbnika imenovane osebe iz ožjega oz. širšega kroga družinskih članov uporabnika, v kolikor pa jih uporabnik nima, ustrezno osebo po uradni dolžnosti imenuje Center za socialno delo iz svojih vrst. Funkcija skrbnika je častna. Spremljevalec je običajno zaupna oseba, ki uporabnika moralno podpira pri uveljavljanju različnih pravic. Gre za neko vrsto neformalne pomoči.

Predlog sklepov je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

8. točka dnevnega reda: Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta

Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta je obravnavala Mandatno – imunitena komisija. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop.Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop.

Predsednik je dal na glasovanje predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta sicer:

Državni svet je na 32. seji, dne 8. 12. 2010, na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) sprejel

Dopolnitev Poslovnika Državnega sveta

 

BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Poslovniku Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) se v 39. členu doda nov 4. odstavek, ki se glasi:
"(4) Po končani razpravi lahko predlagatelj oziroma njegov predstavnik ter predstavnik vlade, kadar ne nastopa v vlogi predlagatelja, poda dodatno obrazložitev. Obrazložitev lahko traja največ deset minut. "

2. člen

Ta dopolnitev poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Poslovnik ureja razpravo na seji Državnega sveta tako, da na začetku obravnave vsake točke lahko poda obrazložitev predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja, pri čemer ima na voljo petnajst minut. Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, poročevalci interesnih skupin, državni svetniki in drugi povabljeni udeležencu seje Državnega sveta, ki so se prijavili k besedi. Pri obravnavi predloga odložilnega veta ali predloga zahteve za razpis zakonodajnega referenduma dobi za predlagateljem besedo predstavnik vlade.

Z dopolnitvijo poslovnika se omogoča predlagatelju oziroma njegovemu predstavniku ter predstavniku vlade, kadar ne nastopa v vlogi predlagatelja, da po končani razpravi poda dodatno obrazložitev. Dodatna obrazložitev je časovno omejena na deset minut. Na ta način lahko predlagatelj po končani razpravi odgovori na dileme, ki so jih državni svetniki odprli med razpravo.

Državni svetniki v skladu s poslovnikom ne morejo več razpravljati po opravljeni dodatni obrazložitvi, saj je razprava že zaključena. Imajo pa v skladu s 40. členom poslovnika pravico, da pred glasovanjem obrazložijo svoj glas.

Predlagana ureditev torej sledi praksi delovanja Državnega sveta.

K 2. členu

Člen določa začetek veljavnosti poslovnika.

Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihce ni bil proti).

 

9. točka dnevnega reda: Predlog sklepa o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika državnega sveta

Predlog sklepa je obravnavala Mandatno – imunitena komisija. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop.Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 7. 12. 2010 in na klop.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu (Ur.l. RS, št. 100/05 - UPB1) ter prvega odstavka 66. člena in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur.l. RS, št. 70/08 in 73/09) je Državni svet Republike Slovenije na 32. seji dne 8.12.2010  sprejel naslednji

S K L E P

O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČASNEM ZNIŽANJU VIŠINE SEJNIN ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA IN IZPLAČIL ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA

 

1. člen

V Sklepu o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta (št. 111-01/09-1 in 111-01/10-4) se v 1. členu besedilo »do vključno 31.12.2010« nadomesti z besedilom »od 1.1.2011 do 31.12.2011«.

2. člen

Sklep začne veljati 1. januarja 2011.

O b r a z l o ž i t e v :

Državni zbor Republike Slovenije je na 22. seji dne 16.11.2010 sprejel Zakon o interventnih ukrepih (ZIU), katerega namen je stabilizacija javnih financ. Sprejeti so bili ukrepi, ki začasno omejujejo rast določenih izdatkov, med njimi znižanje plač funkcionarjev za 4 % v obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2011.
Državni zbor je pred časom že sprejel odločitev o 4 % znižanju plač funkcionarjem zakonodajne oblasti (plačni razred A2), in sicer z Zakonom o začasnem znižanju plač funkcionarjem (Ur.l. RS, št. 20/09 in 13/10; ZZZPF). To obdobje se bo končalo 31.12.2010, zato ZIU določa začetek veljavnosti določb o znižanju plač (tokrat vseh funkcionarjev) z dnem 1.1.2011, ureditev pa bo veljala do 31.12.2011.

Med funkcije Republike Slovenije spada tudi funkcija državnega svetnika, predsednika Državnega sveta in sekretarja Državnega sveta. Za razliko od predsednika in sekretarja Državnega sveta, ki svojo funkcijo opravljata poklicno in zato prejemata plačo, se funkcija državnega svetnika opravlja nepoklicno. Državni svetniki imajo pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka, kar se jim povrne v obliki sejnine, in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Višina sejnine je določena s Sklepom o merilih za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta, katerega sprejem je v pristojnosti Državnega sveta. ZIU torej ne posega v višino sejnine, ki jo prejemajo državni svetniki, zaradi česar se je Državni svet odločil, da sledi ZIU in s tem tudi sam pripomore k varčevanju javnofinančnih sredstev.

Sklep o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije državnih svetnikov in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta ne ureja znižanja plače predsednika in sekretarja Državnega sveta, saj se le-ti znižata na podlagi določb ZIU.

Predlog sklepa je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihce ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 32. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja seja 19. januarja 2011.