Odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom

Datum odgovora: 30. 11. 2007
Dne 22.10.2007 smo s strani Državnega sveta prejeli dopis št. 322-01/90-3/335 z vprašanjem državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetovanjem. Dopis je bil kot prvo naslovljenemu poslan vašemu ministrstvu, poleg tega v dopisu državni svetnik predlaga, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za finance, proučita poslana vprašanja in pripravita odgovor. Zato smo na Ministrstvu za finance pripravili odgovore v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na davčno problematiko in prosimo, da jih ustrezno upoštevate pri pripravi skupnega odgovora.

Poudarjamo, da davčna zakonodaja praviloma ne ureja statusov oseb, ki opravljajo dejavnost, ampak so ti urejeni z materialnimi predpisi s posameznega področja. Osnovni zakon o določanju pravno-organizacijskih oblik oseb, ki opravljajo dejavnost, je Zakon o gospodarskih družbah. Nekatere posebne oblike, kot so na primer notarji, pa drugi resorni predpisi. Pravno-organizacijski status kmetije bi bilo zato ustrezno rešiti v okviru predpisov s področja kmetijstva.

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – ZDoh-1-UPB4), ki se je uporabljal od 1.1.2005 do 1.1.2007, je v 149. členu kot prehodno rešitev, da se najdlje do vključno leta 2007 določi možnost obdavčitve dohodkov kmečkega gospodinjstva, ki se ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, s povprečno stopnjo dohodnine glede na število članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko zavarovani kot kmetje. S tem se je posredno kmečko gospodinjstvo obravnavalo kot ena gospodarska celota, dohodek pa preko izračuna povprečne stopnje porazdelil na osebe, ki živijo od dohodkov iz kmetijstva. Vendar se je na ta način urejal le del problemov, vezanih na status kmetije, pa še to le začasno, saj se je pričakovalo, da se bo status kmetije do leta 2007 ustrezno uredil v Zakonu o kmetijstvu.

Ob pripravi novega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki je začel veljati 17.11.2006,  uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje, status kmetije še vedno ni bil sistemsko urejen, zato je tudi ta zakon uvedel definicijo kmetije za davčne namene in sicer kot kmečko gospodinjstvo, ki je skupnost oseb, ki niso najeta delovna sila in imajo na dan 30. junija v davčnem letu skupno stalno oziroma začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo. Definicija je enostavna in se uporablja tudi v primeru, ko kmečko gospodinjstvo preide na sistem ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih stroškov ali dejanskih prihodkov in odhodkov. V zakonu je po novem sistemsko, in ne le kot prehodna rešitev, urejena možnost povprečenja dohodka v primeru, da kmetija ugotavlja dohodek ne podlagi knjigovodstva, zakon pa za take primere prinaša tudi nekatere rešitve, ki olajšajo določanje stroškov opravljanja kmetijske dejavnosti po računovodskih predpisih. Pri določitvi definicije kmetije za namene dohodnine se je zgledovalo po rešitvah v primerljivih državah (na primer Avstriji in Italiji), kjer prav tako nimajo urejenega pravno-organizacijskega statusa kmetije kot gospodarske enote, pač pa razumejo kmetijo kot gospodarsko enoto v okviru kmečkega gospodinjstva.  

Za namene dohodnine se je torej določila definicija kmetije, ki pa ni enaka definiciji v predpisih o kmetijstvu. Po svoje kmetijo definirajo tudi drugi predpisi s področja javnih dajatev, zato se strinjamo s pobudo, da se čim prej enotno sistemsko v zakonu o kmetijstvu uredi status kmetije. V zvezi s tem je Ministrstvo za finance dalo že več pobud na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tudi sodelovalo pri iskanju najustreznejše rešitve in pripravilo tudi povsem konkretne predloge.

Glede druge pripombe, da je v novem ZDoh-2 nepravilno urejen način določanja davčne osnove od proizvodnje vina in sicer kot večkratnik katastrskega dohodka vinograda, ne da bi se pri tem upoštevale razlike med konvencionalno, integrirano in ekološko pridelavo, pa pojasnjujemo, da je katastrski dohodek pavšalna ocena dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki ne omogoča razlikovanja med različnimi tehnologijami in različno vrsto pridelave znotraj posamezne katastrske kulture (na primer pridelava žit ali krompirja na zemljišču pod katastrsko kulturo«njiva«). Katastrski dohodek odraža oceno povprečnega potencialnega dohodka ob povprečni strukturi pridelave in uporabi krajevno običajne tehnologije. Vsako podrobnejše določanje katastrskega dohodka bi bilo administrativno in stroškovno bistveno bolj zahtevno in z vidika javnih prihodkov iz tega naslova težko opravičljivo. Zato se stopnja ekološke naravnanosti v dejanski pridelavi skozi katastrski dohodek ne upošteva nobeni katastrski kulturi, na drugi strani pa so iz tega razloga subvencije, namenjene spodbujanju okolju prijaznih tehnologij, dohodnine oproščene oziroma se ne vštevajo v dohodke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. To velja tudi za določanje davčne osnove od proizvodnje vina skozi večkratnik katastrskega dohodka vinograda.

Seveda pa imajo vsi zavezanci za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po predpisih o dohodnini možnost, da preidejo na ugotavljanje dohodka svoje dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih stroškov ali dejanskih dohodkov in odhodkov, kjer lahko v celoti izkažejo dejanske prihodke in stroške oziroma realno izračunajo dohodek svoje dejavnosti.

Prijazen pozdrav.

Mateja Vraničar, sekretarka vodja Sektorja za davčni in carinski sistem


Pripravila:
Neva Žibrik, sekretarka   
       
        Irena Erjavec
        generalna direktorica