|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo 19.10.2005. Seja se je pričela ob 12.05 in se zaključila ob 15.26 uri. Predsednik je pričel 37. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičila sta se: * * * Na sejo so bili vabljeni: - - - Od vabljenih sta se opravičila: - - - Od vabljenih so se seje udeležili: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 5.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zapisnik 36. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 16.9.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 36. seje glasujejo. Zapisnik 36. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
S pošiljko dne 14.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za gospodarstvo - Uradu RS za intelektualno lastnino glede nadzora dejavnosti kolektivnih organizacij. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora dejavnosti kolektivnih organizacij in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:
Obrazložitev: V medijih se pojavljajo prispevki o delovanju SAZAS - organizacije za zaščito avtorskih in glasbenih pravic. Osnovni problem je varovanje pravic avtorjev glasbenih del, ki je poverjeno navedeni organizaciji. Varovanje avtorskih del je obveza države na osnovi mednarodnih konvencij. Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino pa je pristojni organ, ki izda dovoljenje za varstvo avtorskih pravic kolektivni organizaciji in nadzoruje njeno poslovanje in v primeru nepravilnosti ustrezno ukrepa. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 14.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor - Agenciji RS za okolje glede meril, po katerih agencija izdaja dovoljenje za vsakoletni odstrel kormoranov. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Jože Ilc. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede odstrela kormoranov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Agenciji Republike Slovenije za okolje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:
Obrazložitev: Kormorani niso avtohtona živalska vrsta v Sloveniji. V zadnjem času so se razmnožili preko dopustnih meja. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Agenciji Republike Slovenije za okolje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede pritožb upravičencev na odločbe o akontacijah o prejemu sredstev iz naslova neposrednih plačil za kmetijstvo. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede pritožb upravičencev na odločbe o akontacijah o prejemu sredstev iz naslova neposrednih plačil za kmetijstvo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi: V kolikem času bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrani oziroma Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odgovorilo na pritožbe, katere so podali upravičenci na Odločbe do uveljavljanja neposrednih plačil? Obrazložitev: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi vlog upravičencev izda ODLOČBE o akontacijah o prejemu sredstev iz naslova neposrednih plačil za kmetijstvo za določeno leto. Na to odločbo se ima upravičenec pravico pritožiti v za to določenem roku in plačilom upravne takse. Upravičenci, kateri so se pritožili na odločbe, pa ne dobijo odgovorov tudi po štirih letih. Iz tega sledi, da niti ne vedo če so bile njihove pritožbe upravičene ali ne in tako lahko delajo iste napake v naslednjih letih, ko izpolnjujejo vloge za tekoče leto. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede Varstveno delovnega centra v Občini Cerknica. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede Varstveno delovnega centra v Občini Cerknica in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi: Kdaj bo dokončan in dan v uporabo Varstveno delovni center v Občini Cerknica? Obrazložitev: V Občini Cerknica se je zgradil Varstveno delovni center Cerknica. Rok izgradnje naj bi bil do konca meseca junija 2005. Zgradba je dokončana, ni pa dana v uporabo. Nosilec investicije je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skupaj z Društvom za pomoč duševno prizadetim Sožitje, katero je iz svojih sredstev financiralo projektno dokumentacijo, Občina Cerknica pa je za ta namen priskrbela brezplačno komunalno opremljeno zemljišče v izmeri 3.564 m2. Objekt že nekaj mesecev stoji zaprt in ni v uporabi, zato Društvo Sožitje in Občino Cerknica zanima, kdaj bo objekt izročen v uporabo, da bo služil svojemu namenu. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Vladi Republike Slovenije glede zagotovitve sredstev za delni nakup študentskega doma Korotan na Dunaju. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede sredstev za delni nakup študentskega doma Korotan na Dunaju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi: Kateri so vsebinski razlogi, da Vlada Republike Slovenije še ni zagotovila sredstev za delni nakup študentskega doma Korotan na Dunaju in kdaj ima to namen izvesti? Obrazložitev: Iz informacij, katere so mi na voljo, Vlada Republike Slovenije ne namerava zagotoviti sredstev za delni nakup Korotana. Že v začetku tega leta so se sestali vodstvo Mohorjeve iz Celovca in predstavniki vlade, kjer so se pogovorili o problemih Korotana in o možnem odkupu dela doma že v letu 2005. Na srečanju je predstavnik vlade načelno podprl nakup doma. Obstoj tega doma je zelo pomemben za dijake in študente, kateri so na šolanju na Dunaju. Ta dom je tudi center z več nameni, tako za promocijo slovenstva v Avstriji, kot tudi za promocijo slovenske kulture kot gospodarstva. Ohranitev Korotana pa je velikega pomena tudi za Slovence, ki živijo in delajo na Dunaju. Zato pa bi moral biti obstoj Korotana tudi v nacionalnem interesu Republike Slovenije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za šolstvo in šport glede javnega zavoda, ki na področju šolstva opravlja računovodske storitve in katerega ustanoviteljice so osnovne šole. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede novega načina financiranja po Sklepu o cenah za plačilo storitve in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi: Zakaj javni zavodi, ki na področju šolstva opravljajo računovodske storitve in katerih ustanoviteljice so osnovne šole in so regijskega pomena, ne najdejo svojega mesta v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja? Minister, pristojen za šolstvo, je sprejel Sklep o cenah za plačilo storitve po pogodbi, sklenjeni med javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom in drugo pravno osebo, ki določa ceno za delovno mesto računovodje v bruto vrednosti 278.498 SIT. Kako naj javni zavod, ki je posredni uporabnik proračuna in ne storitveni servis s takšno ceno, svojim delavcem zagotovi vse prejemke, ki jim pripadajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo? Prva uskladitev cen po sklepu se bo opravila s 1. 1. 2006. Ali boste pri določitvi nove cene upoštevali merila in kriterije in postavili realno ceno, ki bo javnim zavodom omogočilo obstoj in delovanje? Obrazložitev: Javne zavode je v skladu z 52. členom Zakona o zavodih ustanovilo osemnajst osnovnih šol in glasbena šola v soglasju z lokalnimi skupnostmi za opravljanje računovodskih, knjigovodskih, kadrovskih, pravnih, administrativnih in drugih dogovorjenih storitev. Zavod kot posredni uporabnik proračuna opravlja dejavnost izključno za potrebe vzgoje in izobraževanja in se s tržno (servisno) dejavnostjo ne ukvarja. Delavci zavoda zasedajo delovna mesta skladno z normativi in standardi v šolah. Delovni proces in naloge, ki se opravljajo za osemnajst ustanoviteljev, je cenejši, kvalitetnejši in povečuje učinkovitost in gospodarnost javne porabe. V zavodu delavci zasedajo delovna mesta po strokovni usposobljenosti. Ministrstvo za šolstvo in šport je nakazovalo sredstva za plače na podlagi vsakoletne potrjene sistemizacije delovnega mesta računovodje po posamezni šoli ustanoviteljici. Z novim šolskim letom pa po mnenju Ministrstva za finance takšen način financiranja ni več možen. Osnovne šole morajo z javnim zavodom skleniti pogodbe in preiti na nov način financiranja po Sklepu o cenah za plačilo storitve po pogodbi, sklenjeni med javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom in drugo pravno osebo, ki za delovno mesto računovodje vsebuje bruto vrednost 278.948 SIT. Cena za računovodskega delavca je prenizka. Bruto plača računovodskega delavca z regresom za prehrano, pokojninsko premijo, prevozom na delo in iz dela, regresom za letni dopust znaša okrog 352.126,00 SIT. Prva uskladitev cene za računovodskega delavca se bo opravila s 1. 1. 2006. Pri določitvi cene bi bilo potrebno upoštevati merila in kriterije in postaviti ceno, ki bo vsebovala vse prejemke iz delovnega razmerja. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor glede katastra vseh zemljišč, ki jih v Sloveniji ogrožajo poplave in hudourniki. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede poplav in hudournikov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: Vedno obstaja nevarnost poplav. Zato je nujno potrebno izvesti vse potrebno, da se prepreči škodljivo delovanje voda. Pomembno je pravočasno ukrepanje, ki prepreči nastanek grozeče škode. Gradnja vseh naprav mora biti takšna, da je kvalitetna in službi svojemu namenu. Razen gradnje kot investicije so v enaki meri važna tudi vzdrževalna dela, ki ohranjajo kvaliteto objektov in njihovo funkcionalnost. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Borisa Janeza Breganta za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o lokalno samoupravi. Omenjeno pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. - - - S pošiljko dne 21.9.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede neporavnanih obveznostih prispevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. - - - S pošiljko dne 4.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi s programi Interreg III. - - - S pošiljko dne 14.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede objektov nekdanje JLA, ki so v upravljanju Ministrstva za obrambo. - - - S pošiljko dne 14.10.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. - - - Državni svetnik Jože Ilc je podal urgenco za odgovor na vprašanja Ministrstvu za zunanje zadeve glede umetnin, ki jih je Kraljevina Italija odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin. - - - Državni svetnik Jože Ilc je podal urgenco za odgovor na vprašanja Agenciji RS za okolje v zvezi s finančno konstrukcijo sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč.
Predlog je objavljen v Poročevalcu št. 46/05. Predlog so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Rudolf Moge, poslanec v Državnem zboru. Kratko obrazložitev je podal tudi državni sekretar pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Franci Rokavec. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik, Darko Fras. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal njen vodja, Marjan Maučec. Razpravljali so Jožef Jeraj, prof.dr. Jože Mencinger, Doro Hvalica, prof.dr. Alojz Križman, Darko Fras, Anton Peršak, prof.dr. Janvit Golob, mag. Zlatko Jenko. Repliko je podal Doro Hvalica. Svoj glas je obrazložil Jože Ilc. Amandma je vložil državni svetnik Doro Hvalica in sicer: V zadnjem odstavku predloga mnenja se črtajo zadnji trije stavki. Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 13 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona Državni svet podpira predlog ustavnih sprememb na področju lokalne samouprave, katerega osrednji namen je dokončanje reforme lokalne samouprave z izgradnjo drugega nivoja lokalne samouprave, ki bo hkrati omogočil vzpostavitev pogojev za decentralizacijo državne uprave. Ob tem državni svet poudarja, da naj nadaljnja obravnava predmetnega predloga sledi tako uveljavitvi evropskega načela subsidiarnosti in decentralizacije državne uprave kot avtonomiji lokalne samouprave. Ustavna sprememba neposredno ne predvideva ustanovitev pokrajin, ampak le vzpostavlja možnost, da se to stori z zakonom o pokrajinah. Sedanja ustavna ureditev namreč onemogoča ustanovitev pokrajin kot politično upravnega teritorialnega sistema na ravni med državo in občinami. Pokrajina bo kot drugi nivo lokalne samouprave opravljala funkcije širše samoupravne lokalne skupnosti in posamezne naloge iz državne pristojnosti. V zvezi s predlaganimi spremembami 121. člena ustave državni svet opozarja, da je neprimerno dajanje javnega pooblastila na podlagi zakona, saj to lahko povzroči težave v praksi, ko bi v nekem konkretnem primeru javno pooblastilo bilo dano s podzakonskim aktom, o zakonitosti izvajanja javnega pooblastila pa bi odločalo Ustavno sodišče RS. Državni svet zato predlaga, da bi lahko javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave podal le zakonodajalec z zakonom. Državni svet opozarja na 140. člen, kjer je opredeljena možnost prenosa opravljanja posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Državni svet poudarja, da bi bilo primerneje, da bi se na občine prenesle naloge po njihovem predhodnem soglasju, kar je predvideval prejšnji vladni predlog ustavnih sprememb na področju lokalne samouprave (EPA 702-III). Državni svet ugotavlja, da višja stopnja konsenza pomeni sprejemanje bolj preverjenih odločitev, vendar obstajajo pomisleki tako glede ene kot druge oblike potrebne večine za sprejemanje zakona, ki ureja ustanavljanje pokrajin. Po eni strani zahteva dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev sprejemanje kompromisnih rešitev in s tem popuščanje, kar lahko povzroči oblikovanje večjega števila pokrajin. Na drugi strani tudi odločanje z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev lahko privede do oblikovanja večjega števila pokrajin, ki zaradi manjše gospodarske moči ne bodo sposobne opravljati razvojne funkcije. Državni svet podpira rešitev, da občine oziroma občinski sveti sodelujejo z mnenji pri ustanavljanju pokrajin, pri tem pa pričakuje, da bo zakonodajalec v čim večji meri upošteval njihova stališča. Glede na to, da se lahko v praksi zgodi, da bi pretežno število občin ozirom občinskih svetov nasprotovalo ustanovitvi pokrajini na njihovem območju, bi bilo smiselno preučiti možnost določitve potrebnega števila pozitivnih mnenj občin za ustanovitev pokrajine. Ker ni jasno, kaj so lokalne zadeve širšega pomena, državni svet predlaga, da se to vprašanje uredi v ustavi tako, da bo le-ta določala, kaj so lokalne zadeve širšega pomena ali pa določila, da se le-to definira v zakonu ali statutu pokrajine. Po mnenju državnega sveta morajo pokrajine kot vmesna stopnja lokalne samouprave temeljiti na ekonomskih kriterijih, zato morajo biti pogoji za ustanovitev pokrajin premišljeni. Na drugi strani je treba pri uvajanju pokrajin upoštevati tudi geografske, zgodovinske in sociološke povezanosti prebivalcev na posameznih območjih. Da bi bile razprave o regionalizaciji Slovenije bolj uspešne, bi bilo treba vzporedno z reformo lokalne samouprave voditi tudi reformo javnih financ in pripraviti projekcijo in analizo finančnih virov za delovanje pokrajin. Ne glede na to, da je vprašanje financiranja pokrajin stvar zakona in ne ustave, državni svet opozarja, da bi bilo smiselno čim hitreje opredeliti ustrezen koncept financiranja pokrajin in finančne vire, ki se bodo prerazporedili na regionalni nivo, saj so od tega odvisne pristojnosti in pogoji za institucionalno vzpostavitev pokrajin v določenem prostoru in s tem razprave o številu pokrajin. Državni svet predlaga, da naj se ob tokratni razpravi o spremembi ustave preveri, ali bi bilo treba spremeniti tudi nekatere druge ustavne določbe, da ne bi prihajalo do parcialnih sprememb Ustave Republike Slovenije. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). K 4. točki dnevnega reda : Predlog Resolucije je objavljen v Poročevalcu št. 42/05. Predlog Resolucije so obravnavale interesne skupine. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podala mag. Inga Turk, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal mag. Zlatko Jenko. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Cvetko Zupančič, Ivan Bukovec. Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer 1. Na drugi strani se na koncu četrtega odstavka doda še naslednji stavek: "Državni svet ugotavlja, da je poleg prometa ena večjih onesnaževalcev zraka industrija, zato opozarja, da bi morala država poskrbeti za postavitev večjega števila merilnih naprav." Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer 2. Na tretji strani se na koncu drugega odstavka doda naslednji stavek: "Pri izgradnji kanalizacijske infrastrukture bi morali program izvajati tako, da je projekt zaključen z izgradnjo čistilne naprave." Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer 3. Na tretji strani se v prvem stavku tretjega odstavka besedilo "temu področju nameniti večjo pozornost, še posebej termični obdelavi" nadomesti z naslednjim besedilom: "pospešiti aktivnosti v zvezi z iskanjem primernih lokacij za sežigalnice oziroma objekte za termično obdelavo." Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer 4. Na tretji strani se v petem odstavku črta drugi stavek. Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer 5. Na koncu predloga mnenja državnega sveta se doda nov odstavek, ki se glasi: "Državni svet opozarja, da morajo lokalne skupnosti obvezno sodelovati s svojimi mnenji pri pripravi in sprejemanju zakonov in drugih aktov s področja varstva okolja, ki neposredno posegajo v njihov položaj in pravice." Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO) Državni svet podpira predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja, ki za obdobje do vključno leta 2008 z usmeritvami naprej opredeljuje dobro zastavljene cilje in programe ukrepov na posameznih področjih. Po njegovem mnenju so tako cilji kot operativni programi ukrepov za njihovo uresničevanje ustrezno opredeljeni, medtem ko se postavlja vprašanje njihovega izvajanja in posledično dejanskega izboljšanja okolja in kakovosti življenja ter varstva naravnih virov, kar je cilj tega osnovnega strateškega dokumenta na področju varstva okolja. Zato državni svet predlaga, da se več pozornosti nameni nadzoru nad izvajanjem sprejetih predpisov in operativnih programov ter dosledno izvajajo kazenske sankcije nad kršitelji. Državni svet se vseskozi zaveda pomena čistega in zdravega okolja, zato sodeluje pri soorganiziranju posvetov oziroma javnih razprav o vse večjih okoljskih vprašanjih in na ta način prispeva k obveščanju in osveščanju širše javnosti, kajti dvig stopnje okoljske zavesti in povečanje znanj o okoljski problematiki sta pomembna dejavnika zmanjševanja pritiskov na okolje. Državni svet ugotavlja, da se običajno okoljski programi sprejemajo še pred uveljavitvijo naslednje finančne perspektive EU zaradi pravočasne priprave projektov, ki se financirajo znotraj finančnega obdobja. Ob tem opozarja, da je predloženi dokument pripravljen za obdobje do leta 2008, medtem ko je pripravljen v skladu s šestim okoljskim akcijskim programom Skupnosti, ki pa zajema obdobje do leta 2012. Poleg tega so nekateri cilji operativnih programov na posameznih področjih postavljeni v leto 2010, 2012 ali 2015 (npr. povečanje deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi države do leta 2010, dobro stanje voda do 2015). Vprašanje priprave nacionalnega programa varstva okolja za obdobje do leta 2008 se postavlja tudi z vidika nacionalnega programa varstva narave, ki je v skladu z zakonom o varstvu okolja del nacionalnega programa varstva okolja. Njegova vsebina je opredeljena v zakonu o ohranjanju narave, ki med drugim določa, da se z nacionalnim programom varstva narave opredeli obseg javnega interesa pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot za najmanj 10 let. V zvezi s poglavjem 6. Mednarodne aktivnosti državni svet opozarja, da bi moral osnovni strateški dokument na področju varstva okolja bolj obvezujoče opredeliti aktiven odnos Slovenije pri reševanju regionalnih in svetovnih problemov tako znotraj Evropske unije kot navzven. Dejstvo je, da je Evropska unija del globalnega sveta, kjer pritiski na okolje ne poznajo meja, hkrati vzpodbuja vključevanje zahtev varstva okolja v vse politike Skupnosti, zaradi česar postaja evropsko gospodarstvo nekonkurenčno. Na drugi strani pa države z nespoštovanjem konvencij s področja varstva okolja v okviru Združenih narodov (npr. Kjotski protokol) ohranjajo gospodarsko prednost in istočasno onemogočajo zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Opredelitev bolj obvezujoče usmeritve Slovenije v okviru mednarodnih aktivnosti bi lahko predstavljalo izhodišče vlade pri oblikovanju konkretnih stališč pri reševanju mednarodnih vprašanj varstva okolja. Državni svet poudarja, da predlog resolucije namenja okoljski vzgoji in izobraževanju premajhno pozornost, ki predstavljata enega izmed temeljnih ukrepov za doseganje ciljev nacionalnega programa varstva okolja. Državni svet pričakuje, da se bodo dodatne okoljske vsebine pripravile in integrirale v naravoslovne in družboslovne predmete v vse stopnje izobraževalnega sistema, vključno v sistem predšolske vzgoje, kajti že v okviru predšolske vzgoje je treba mladim približati sistem vrednot na področju ohranjanja naravnega okolja in s tem vplivati na spreminjanje družbenih navad in okolju bolj prijaznega načina življenja. Področje prometa je največji onesnaževalec zraka, pri čemer državni svet izpostavlja naraščanje prometa v urbanih območjih in povečevanje obsega cestnega tovornega prometa. Državni svet podpira vse tiste ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju emisij iz prometa, še posebej preusmeritev tovornega prometa na železnice, povišanje pristojbin za tovorna vozila ter ukrepe za spodbujanje povečanja deleža uporabe javnega potniškega prometa. Državni svet ob tem še opozarja na cestninske postaje, kjer v času povečane gostote prometa prihaja do zastojev in posledično do povečanja emisij in hrupa. Državni svet ugotavlja, da predloženi dokument ne obravnava tega problema oziroma ne predvideva ukrepov za izboljšanje stanja na cestninskih postajah. Državni svet tudi ugotavlja, da je poleg prometa ena večjih onesnaževalcev zraka industrija, zato opozarja, da bi morala država poskrbeti za postavitev večjega števila merilnih naprav. V zvezi z odstopanjem od dejanskega stanja okolja državni svet opozarja na področje elektromagnetnega sevanja, kjer naj ne bi bilo preseganja mejnih vrednosti. Državni svet ugotavlja, da nepravilno postavljene bazne antenske postaje sevajo, na kar opozarjajo v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, pri čemer izpostavlja mednarodne meritve strokovnjakov iz Avstrije in Nemčije v letih 2003 in 2004, ki so pokazale, da je od 26 meritev 16 takih primerov, ko so antenske postaje postavljene v 1. coni varovanja in nevarno sevajo na šole, vrtce in stanovanjske objekte. Državni svet še opozarja, da je veljavni nacionalni program varstva okolja določil rok za izdelavo katastra sevalnih obremenitev relevantnih virov, in sicer do leta 2003, vendar se sevalna karta šele pripravlja. Če bi že imeli karto obremenjenih območij z elektromagnetnimi sevanji, potem se ne bi soočali s tako številnimi pritožbami občanov o nepravilni postavitvi baznih postaj. Državni svet opozarja na operativni program vodooskrbe, ki obsega integracijo vodnega cikla, to je vodni vir, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode. Po njegovem mnenju bi bilo treba poudariti vodooskrbo, kajti ljudem je treba najprej zagotoviti vodo, šele potem jo lahko odvajamo, čistimo in skrbimo za vodne vire. Državni svet predlaga dopolnitev operativnega programa z ukrepom zagotovitve izgradnje javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo na celotnem območju Slovenije. Pri izgradnji kanalizacijske infrastrukture bi morali program izvajati tako, da je projekt zaključen z izgradnjo čistilne naprave. Državnemu svetu se zastavlja vprašanje izvedljivosti programa ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, saj se do konca leta 2006 predvideva, da se bo kar 85 % izrabljenih motornih vozil ponovno uporabilo, predelalo in recikliralo. Z ekonomskega vidika se postavlja tudi vprašanje uresničevanja zastavljenega cilja, da se do konca leta 2007 odpadna električna in elektronska oprema ponovno uporabi, predela in reciklira. Državni svet opozarja na prenos funkcije nadzora na okoljske nevladne organizacije, kajti nevladne organizacije delujejo v funkciji nadzora in bi bilo sporno, da država financira in hkrati postavi pogoje za nadzorstvo. Državni svet opozarja, da morajo lokalne skupnosti obvezno sodelovati s svojimi mnenji pri pripravi in sprejemanju zakonov in drugih aktov s področja varstva okolja, ki neposredno posegajo v njihov položaj in pravice. * * * Državni svet je ob obravnavi predloga resolucije oblikoval tudi naslednjo konkretno pripombo: V točki 4.3.5. Elektromagnetna valovanja se v prvi alinei zadnjega odstavka črta besedilo "(Forum EMS)". * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Deseto redno poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 43/05. Predlog priporočil Komisije Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je objavljen v Poročevalcu št. 83/05. Deseto redno poročilo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Deseto redno poročilo so obravnavale interesne skupine. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen podpredsednik, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, Dušan Semolič. Razpravljala sta Jože Ilc in Doro Hvalica. Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer: 1. Dopolnitev, ki se nanaša na poglavje III se črta. Predlagan amandma ni bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 8 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Desetemu rednemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2004 Državni svet republike Slovenije je obravnaval Deseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2004 in predlaga naslednje dopolnitve predloga priporočila, ki ga je pripravila Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Poročilu k Desetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2004: V drugi točki poglavja I. Ustavne pravice se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: "Ob proučitvi možnosti zakonske ureditve naj vlada poleg potreb samih Romov v večji meri upošteva tudi voljo in potrebe večinskega prebivalstva, saj ga romska tematika in njeno urejanje tudi neposredno zadeva. Na ta način bi se lahko izognili konfliktom med večinskim prebivalstvom in Romi in vzpostavili sožitje med njima." V poglavju III. Pravosodje se doda nova 12. točka, ki se glasi: "Varuh človekovih pravic naj v večji meri obravnava tudi problematiko izvajanja javne službe notariata." Naslednje točke se ustrezno preštevilčijo. V poglavju VI. Delovna razmerja in brezposelnost se doda nova 20. točka, ki se glasi: " Glede na to, da lahko Varuh človekovih pravic naslovi pristojnim državnim organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila med drugim tudi v zvezi z delovanjem in posredovanjem pristojnih državnih organov v primeru delovno pravnih kršitev v zasebnem sektorju, naj se Varuh v večji meri osredotoči na problematiko vedno večjih kršitev pravic delavcev in vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih tudi v zasebnem sektorju." Naslednje točke se ustrezno preštevilčijo. O b r a z l o ž i t e v Poročilo je predstavil Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Dejal je, da varovanje človekovih pravic v Sloveniji ni zaskrbljujoče, vendar ni zadovoljivo. V preteklem letu je prejel manj pobud, ki so se nanašale na problematiko državljanstva in denacionalizacije. Izboljšal se je odnos do odločb ustavnega sodišča. Še vedno je največji problem sojenje v razumnem roku. Zaostanki so tudi pri upravnih sporih, problematičnost vedno večjih kršitev pravic delavcev in prisotnost vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih - "mobbing". Varuh človekovih pravic pa je opozoril še na neprijazen odnos do uporabnikov. Premalo so zaščitene pravice otrok. Velik problem, ki ga je varuh zaznal v preteklem letu, je etika javne besede. Varuh človekovih pravic je izpostavil, da se odnos do Romov počasi izboljšuje, vendar ni celostne strategije, ki bi uredila njihov položaj. Po njegovem mnenju bi bilo treba sistemsko urediti posebne pravice romske skupnosti in sprejeti enotno politiko reševanja problemov na področjih izobraževanja, bivanjskih pogojev, zaposlitve in socialne varnosti Romov. Državni svetniki so posebno pozornost namenili etnično manjšinski tematiki, predvsem problematiki Romov, ki jo je v svoji predstavitvi omenil tudi Varuh človekovih pravic. S to problematiko se Državni svet Republike Slovenije ukvarja aktivno vseskozi, nenazadnje je s posvetom na temo "Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji" širšo javnost in pristojne državne organe opozoril na perečo situacijo in podal določene predloge za učinkovitejše in hitrejše reševanje tega področja. Državni svetniki so z zadovoljstvom ugotovili, da je na odmevnost tega posveta opozoril tudi varuh v svojem poročilu. Državni svet Republike Slovenije je po posvetu, na svoji 27. seji, dne 17.11.2004, sprejel tudi sklepe, ki so še vedno aktualni in s katerimi poziva k učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju romske tematike. Državni svet se pridružuje varuhovem pozivu po čimprejšnji celoviti normativni ureditvi položaja in posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s 65. členom Ustave Republike Slovenije s sistemskim zakonom. Poleg normativne urejenosti pa je nujno potrebno, da država zagotovi zadostna finančna sredstva za izvajanje vseh sprejetih in potrebnih ukrepov. Pri uresničevanju že sprejetih ukrepov pozitivne diskriminacije na podlagi področnih zakonov (teh je zdaj deset) in vladnih programov ter strategij bi bilo potrebno, da bi pristojni državni in lokalni organi poleg potreb samih Romov v večji meri upoštevali tudi voljo in potrebe večinskega prebivalstva, saj ga romska tematika in njeno urejanje tudi neposredno zadeva. Na ta način bi se lahko izognili konfliktom med večinskim prebivalstvom in Romi in vzpostavili sožitje med njima. Samo z dialogom, z upoštevanjem mnenj tako večinskega kot romskega prebivalstva, ki sobivata na istem ozemlju (področju), bo mogoče doseči pripravljenost za večjo socialno in siceršnjo vključenost Romov na eni in sprejemanje tega s strani večinskega prebivalstva na drugi strani. Državni svetniki so posebno pozornost namenili tudi poročilu v delu, ki se nanaša na delovna razmerja in brezposelnost. Opozorili so na problematičnost vedno večjih kršitev pravic delavcev in prisotnost vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih - "mobbing" (šikanirano, čustveno nasilje, sovražno obnašanje in teroriziranje na delovnem mestu, premišljeno, žaljivo in neprijazno ter ponavljajoče se grdo ravnanje, ki pri posamezniku prej ali slej povzroči čustvene poškodbe, ki vplivajo na psihično, pozneje pa tudi fizično zdravje delavca). Varuh človekovih pravic lahko svoje pristojnosti uveljavlja samo v javnem sektorju, vendar je mogoče o kršitvah, ne glede na to, kje se pojavljajo, opozoriti Inšpektorat za delo oz. drug pristojni organ. Državni svet tudi v nadalje podpira že dozdajšnja varuhova prizadevanja v tej smeri in s tem njegov prispevek k hitrejšemu in učinkovitemu reševanju delovno pravnih zadev tudi v zasebnem sektorju. Državni svetniki so opozorili tudi na delovanje javne službe notariata, ki je v primerjavi z odvetništvom v poročilu skromneje prestavljeno. V prihodnje bi bila potrebna večja varuhova aktivnost tudi na tem področju, kljub že izboljšani in dodatno predvideni normativni ureditvi notariata, katere namen bi bil okrepitev zaupanja ljudi v delo te javne službe. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal sekretar državnega sveta, Primož Hainz. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Na podlagi 15. in 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) in 8. točke sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije (št. 040-03/93-2/7 z dne 21. 1. 2004) je državni svet na 37. seji, dne 19. 10. 2005, sprejel s k l e p o imenovanju sekretarke in sekretarja komisij državnega sveta
Svetovalec državnega sveta mag. MIRKO PEČARIČ za sekretarja Komisije za politični sistem. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
37. seja Državnega sveta Republike Slovenije |