|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
37. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 11. 5. 2011 Predsednik je pričel 37. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.25.
Opravičili so se:
Ostali odsotni:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja. * * * S sklicem 5. 5. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Glede na to, da ni bilo predloga za razširitev oz. umik točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 36. seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 36. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 5. 5. 2011. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 36. seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 20. 4. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Bojana Kekca glede porabe zbranih sredstev vodnega povračila. - - - Po elektronski pošti 20. 4. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanja državnega svetnika Petra Požuna glede nadzora službe nujne medicinske pomoči. - - - Po elektronski pošti 6. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi s stanovanji v Tolminu v lasti Ministrstva za obrambo.
3. točka dnevnega reda: Predstavitev možnih zavez Slovenije za leti 2011 in 2012 v okviru Pakta za evro Po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli gradivo, ki ga je posredovala Vlada Republike Slovenije, in sicer: besedilo Pakta evro plus, kot prilogo k sklepom ES, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju ES 24. in 25. 3. 2011, sklep Vlade RS z 131. redne seje z dne 1. 4. 2011 in dokument Pakt za evro - možne zaveze Slovenije za leti 2011 in 2012. Borut Pahor, predsednik Vlade RS je predstavil možne zaveze Slovenije za leti 2011 in 2012 v okviru Pakta za evro. Predsednik se je zahvalil predsedniku Vlade Republike Slovenije za predstavitev. V razpravi so sodelovali mag. Dušan Semolič, Branimir Štrukelj, prof. dr. Jože Mencinger, Vincenc Otoničar, mag. Blaž Kavčič in Rastislav Jože Reven. Borut Pahor, predsednik Vlade RS je odgovoril na dileme iz razprave. Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z možnimi zavezami Slovenije za leti 2011 in 2012 v okviru Pakta za evro.
4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2J) - druga obravnava, EPA 1546-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 27. 1. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 5. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Predstavnica Ministrstva za finance Alenka Kovač Arh je podala obrazložitev. Podpredsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Alojz Kovšca je pojasnil stališče komisije. V razpravi so sodelovali Peter Vrisk, Cvetko Zupančič in Rastislav Jože Reven. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2J) - druga obravnava Državni svet predlog zakona podpira. S predloženim zakonskim predlogom se predlaga črtanje ureditve, ki jo je uvedla novela Zakona o dohodnini, sprejeta decembra 2010 in je uveljavila obvezen prehod na sistem vodenja knjigovodstva za ugotavljanje davčne osnove od kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah, katerih skupni dohodek članov gospodinjstva presega 7500 evrov. Predlog zakona torej predvideva možnost odločitve kmetov, da po lastni presoji določijo način ugotavljanja davčne osnove. S tem se administrativno razbremenjuje kmetijstvo, državni svet pa se zavzema za poenostavitve davčne politike v celoti ter za takšne predloge, ki bi finančno razbremenili vse gospodarske subjekte. Tako bi veljalo razmisliti tudi o zakonski rešitvi, ki bi predvidela obdavčitev kmetijske dejavnosti na podlagi pavšalno ocenjenega dohodka ter razširitev takšnega načina obdavčitve tudi na obrtnike in manjša podjetja. Predlagatelj sprememb zakona opozarja, da bi uvajanje obveznega knjigovodstva, predvideno z veljavnim zakonom, za povečano število kmečkih gospodarstev pomenilo dodatne finančne obveznosti v obliki stroškov, ki bi jih zaračunavali računovodski servisi posameznim kmetijam za svoje storitve. Uvedba obveznega knjigovodstva bi zahtevala tudi sprejem določenih standardov za vodenje računovodstva v kmetijstvu in njihovo prilagoditev realnim potrebam slovenskega kmetijstva. Državni svet ugotavlja, da takšni postopki ne vodijo k administrativnemu in finančnemu razbremenjevanju gospodarskih subjektov. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca. Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o tujcih (ZTuj-2) - druga obravnava, EPA 1644-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 3. 3. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Pripombe Varuha človekovih pravic so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 5. 2011 in na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so svetniki na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Predstavnik predlagatelja zakona Matjaž Dovžan, namestnik generalne direktorice Direktorata za migracije in integracijo na Ministrstvu za notranje zadeve je podal obrazložitev. Podpredsednik Komisije za državno ureditev Jože Mihelčič je pojasnil stališče komisije. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Predlogu zakona o tujcih (ZTuj-2)- druga obravnava Državni svet podpira predlog zakona. Državni svet ugotavlja, da je bil Zakon o tujcih sprejet leta 1999, spremenjen in dopolnjevan leta 2002, 2005, 2006, 2007, 2008 in leta 2009, kar nakazuje na upoštevanje prakse in prilagajanje pravnemu redu EU ter predstavlja temelj novele zakona. Državni svet podpira celovitost sprememb in usmeritve k rešitvam, ki zagotavljajo krepitev varovanja pravic tujcev, uvedbo modre karte, varovanje pravic tujcem, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja, določajo vizumsko poslovanje in zagotavljajo varovanje pravice državljanom drugih držav članic EU in njihovim družinskim članom. Določba prvega odstavka 39. člena omogoča tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, da se mu lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje ali če izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni ali drugi predpisi. Ob tem Državni svet opozarja na obstoj nevarnosti, da bi razlog zaposlitve ali dela prenehal. Izguba zaposlitve ali dela naj bi dopuščala možnost in pravico začasnega bivanja (npr. na Švedskem ima tujec delavec v primeru izgube zaposlitve možnost začasnega bivanja). Zaradi različnih stališč kaže opozoriti na pomislek glede pravne podlage in določb tretjega odstavka 53. člena, ki omogočajo izdajo dovoljenja za prebivanje tujcev iz drugih utemeljenih razlogov in zaradi interesa Republike Slovenije. Določbe dajejo pravno podlago za morebiten sprejem zapornikov iz Guantanama in sledijo predhodno izraženi nameri predlagatelja. Državni svet opozarja, da bi zaradi celovitosti rešitev predloga zakona kazalo ponovno pretehtati ustreznost prehodnih in končnih določb. Državni svet podpira konkretne pripombe Varuha človekovih pravic k Predlogu zakona o tujcih in predlaga, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku upoštevajo v največji možni meri. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).
6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D) - druga obravnava, EPA 1724-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 29. 3. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prav tako prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Predstavnik predlagatelja zakona dr. Peter Gašperšič, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor je podal obrazložitev. Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije. V razpravi so sodelovali Jože Korže, Rastislav Jože Reven, Jože Mihelčič, Mihael Jenčič, Jernej Verbič, Cvetko Zupančič, Toni Dragar in Boris Šuštaršič. Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Peter Gašperšič, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah Zakona o graditvi objektov Državni svet ne podpira Predloga zakona. S spremembo Zakona o graditvi objektov, ki je pripravljena v okviru priprave ukrepov za sanacijo gradbeništva in na predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, se predlaga ukinitev gradnje objektov v lastni režiji največje uporabne površine 250m², obenem pa so ohranja možnost gradnje gasilskih in planinskih domov v lastni režiji, vendar največje uporabne površine 250m² (sedaj 350m²). Predlagatelj ocenjuje, da bi z omejitvijo možnosti gradnje objektov v lastni režiji na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov ter na izvedbo rednih in investicijskih vzdrževalnih del zmanjšal obseg sive ekonomije in pripomogel h krepitvi gospodarstva v smislu sanacije gradbeništva. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije si že več let prizadeva za ukinitev ali omejitev gradnje v lastni režiji, ki ne more pomeniti socialnega korektiva, se pa zaveda, da tak predlog ne more v celoti rešiti krize v gradbeništvu. Državni svet razume interes obrtnikov s področja gradbeništva, da se omeji delo na črno in s tem sivo ekonomijo, vendar ocenjuje, da Predlog zakona le vznemirja ljudi in ne prinaša velikega finančnega učinka v gradbenem sektorju in želenih rezultatov pri omejevanju dela na črno in sive ekonomije, saj so mnogokrat prav obrtniki tisti, ki delajo na črno oz. brez računa ali pa dela ne opravijo dovolj kakovostno. Po mnenju Državnega sveta bi omejitev gradnje v lastni režiji onemogočila potencialne investitorje, ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo privoščiti registriranih izvajalcev, ter uporabo instituta medsosedske pomoči kot tradicionalne oblike pomoči med prijatelji in sosedi v slovenskem prostoru. Državni svet se pridružuje mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da bi predlagana sprememba zakona vplivala na slabši ekonomski položaj kmetov, ki gradijo objekte za potrebe kmetijstva v lastni režiji (lastno delo ob pomoč prijateljev in sorodnikov) zaradi manjših stroškov investicij, in urejenost slovenskega podeželja. Zaradi razdrobljenosti so namreč slovenske kmetije že sedaj finančno šibke. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tudi opozarja na prestroge kriterije za gradnjo v lastni režiji. Čeprav so kmetijski objekti z veliko tlorisno površino, gre za relativno nezahtevno gradnjo. Ob tem Državni svet tudi poudarja, da morajo kmetje, če želijo pridobiti evropska sredstva na javnih razpisih, pridobiti vso dokumentacijo in najeti obrtnike, zato gradnje v lastni režiji ni veliko. Državni svet se ne strinja z argumenti predlagatelja in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenje, da se s predlaganim ukrepom zvišuje tudi varnost objektov in kvaliteta gradenj, saj že veljavna zakonodaja določa možnost gradnje v lastni režiji pod pogojem, da je zagotovljen gradbeni nadzor. Če se gradbeni nadzor ne izvaja, je to zaradi neizvajanja veljavne zakonodaje ter slabega nadzora inšpekcijskih služb. Državni svet se strinja s Skupnostjo občin Slovenije, da ni nobene potrebe po spreminjanju zakona in omejevanju gradnje v lastni režiji, ampak je nujno okrepiti nadzor nad gradnjami (varnost in kvalitetna gradnja) ter nadzor inšpekcijskih in drugih služb (npr. DURS), če hočemo omejiti delo na črno in zmanjšati sivo ekonomijo na področju gradbeništva. Državni svet tudi meni, da je predlagatelj podlegel interesom gradbenih lobijev, ni pa izvedel resnih strokovnih analiz, ki bi pokazale, kako razširjena je pravzaprav gradnja v lastni režiji in kakšni bodo finančni učinki Predloga zakona. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) - druga obravnava, EPA 1694-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 15. 3. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Študentske organizacije Slovenije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011 in na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Predlog zakona sta obravnavali Interesna skupina lokalnih interesov in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Stališči interesnih skupin s predlogom amandmaja so svetniki prejeli na klop. Predstavnik predlagatelja dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev. Predstavnik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Drago Žura je pojasnil stališče komisije. Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev je pojasnil vodja interesne skupine Peter Vrisk. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je pojasnil Boris Šuštaršič. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič. Razpravljal je mag. Blaž Kavčič. Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov predlogu mnenja: A M A N D M A: Prvi stavek se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet ne podpira predloga zakona. ". Obrazložitev: * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič. Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) - druga obravnava Državni svet ne podpira predloga zakona. Državni svet se je seznanil s ključnimi cilji in rešitvami predloga zakona, med katerimi so izpostavljeni celovita prenova področja štipendiranja, doseganje večje transparentnosti pri podeljevanju štipendij na podlagi spremenjenih postopkov dodeljevanja finančnih sredstev, pocenitev sistema dodeljevanja štipendij ter zagotavljanje tesnejše povezave med procesom izobraževanja in trgom dela. Državni svet meni, da je v zadnjem desetletju področje štipendiranja doživelo številne spremembe, katerih posledice se negativno kažejo zlasti v upadanju števila štipendij ter neučinkovite porabe sredstev Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter proračunskih sredstev. Primer slednjega je slaba ocena potrebnega dviga cenzusa ob spreminjanju Zakona o štipendiranju v letu 2009, zaradi česar je ostal neporabljen velik obseg namenskih finančnih sredstev. Državni svet prav tako meni, da bo zaradi številnih sprememb čedalje težje primerjati med seboj različne do sedaj uporabljene sisteme in njihovo uspešnost, kar se tiče števila štipendistov, višine štipendij, primerjave učinka različnih cenzusov itd. Državni svet se je seznanil s pripombami in amandmaji Študentske organizacije Slovenije in na tej podlagi ugotavlja, da ostajajo med njimi in predlagateljem neusklajena tri ključna vprašanja: odvzetje pravice do štipendije dijakom, mlajšim od 18 let; ukinitev štipendiranja študija na 3. stopnji (doktorskega študija) ter zaostritev pogojev za pridobitev Zoisove štipendije na podlagi uvedbe kumulativnih pogojev za njeno pridobitev (potrdilo o nadarjenosti, šolski uspeh in izjemni dosežek). Državni svet na podlagi podanih pripomb ocenjuje, da je kljub dolgotrajni razpravi o vsebini predloga zakona tudi tokrat prišlo do ponovitve v preteklosti že videnega nekonstruktivnega dialoga med zainteresiranimi deležniki in predlagateljem. Ker izpostavljene sporne točke predloga zakona na nek način pomenijo nasprotovanje osnovnemu konceptu zakona, Državni svet v skladu s to ugotovitvijo poziva Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in predlagatelja, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka ponovno poizkusijo najti sprejemljive rešitve spornih točk predloga zakona. Državni svet meni, da je potrebno ocenjevati določbe Predloga zakona o štipendiranju tudi z vidika njegove tesne povezave z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na katerega so vezane pomembne določbe obravnavanega predloga zakona - o pogojih za dodelitev državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja, obdobja prejemanja ter izplačila državne štipendije. Pomembna povezava med Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter predlogom Zakona o štipendiranju se najbolj jasno kaže preko 19. člena Predloga zakona o štipendiranju, ki odreja, da o dodelitvi državne štipendije odloča pristojni center za socialno delo, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri tem so sporne zlasti določbe tretjega poglavja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z naslovom Ugotavljanje materialnega položaja posamezne osebe oziroma natančneje določbe, ki se nanašajo na način upoštevanja premoženja pri določanju materialnega položaja, ki služi kot podlaga za določitev pravice do posameznega denarnega prejemka, med drugim tudi državne štipendije. Določeno je namreč, da se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti (letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti), izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva na dan vložitve vloge. Fiktivno določen dohodek, katerega naziv pove, da temelji na ocenah in ne realnih podlagah, bo imel za zdaj še nedefiniran vpliv na višino cenzusa, tako da je dejanski učinek dviga meje dohodkov oziroma cenzusa (na 64 % neto povprečne plače na družinskega člana po Predlogu zakona o štipendiranju) za posameznika, spričo kumulativnega vpliva različnih dejavnikov na njegovo uvrstitev v določeni dohodkovni razred, vprašljiv. S tem je vprašljiv tudi učinek Predloga zakona o štipendiranju na napovedano zvišanje višine prejetih štipendij. Državni svet opozarja, da bo z napovedanim zamikom začetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prišlo tudi do zamika uporabe določb o državni štipendiji, saj je začetek uporabe slednjih v prehodnih določbah novele omenjenega zakona predviden za 1. januar 2012. Hkrati je v noveli predvideno zaostrovanje cenzusa za upravičenost do državne štipendije do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2013/2014, in sicer je predlagan dvig cenzusa za en dohodkovni razred (meja je, namesto na 64 % kot to določa obravnavani predlog zakona, postavljena na 53 % neto povprečne plače na družinskega člana). Kot razlog je navedena zavrnitev Zakona o malem delu na referendumu, pri čemer Državni svet navedeni razlog ocenjuje kot neutemeljen, saj so bila koncesijska sredstva, pridobljena na podlagi Zakona o malem delu, predvidena kot vir financiranja za štipendije, ki jih podeljuje in sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in ne kot vir financiranja državnih štipendij. Državni svet meni, da bi predlagatelj in zakonodajalec morala slediti začrtani časovnici glede uveljavljanja določb zakona, ki se nanašajo na začetek podeljevanja štipendij po novem zakonu, torej jih začeti podeljevati še letos, s septembrom 2011 za dijake in z oktobrom 2011 za študente. Prav tako Državni svet meni, da bi bilo potrebno tistim dijakom, ki so do sedaj imeli pravico dobivati štipendijo pred dopolnjenim 18. letom starosti, omogočiti, da to pravico izčrpajo v celoti, brez prekinitve. Državni svet podpira amandma Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije k 13. členu predloga zakona, v katerem predlagajo premik starostne omejitve za pridobitev pravice do štipendije na 15 let starosti. S predlaganim amandmajem želijo zaščititi dijake, mlajše od 18 let, ki prihajajo iz najbolj socialno ogroženih kmečkih družin, se šolajo izven svojega kraja bivanja in jim otroški dodatek, kot prihodek staršev katerega namen porabe ni jasno določen, ne bo mogel nadomestiti državne štipendije, ki ima jasen status namenskega sredstva, ki pripada direktno dijaku. Državni svet pri tem opozarja tudi na že sicer poslabšan položaj dijakov, v primerjavi s študenti in osnovnošolci, po ukinitvi subvencionirane prehrane ter na čedalje večje razlike v med izhodišči mladih, ki živijo v ruralnem okolju, v primerjavi s tistimi, ki živijo v urbanih mestnih središčih. Državni svet meni, da bi se moralo s predlogom zakona zasledovati zlasti cilj, da se mladim, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihajajo, na podlagi pravice do državne štipendije, omogoči približno enake pogoje za dostop do izobrazbe. Državni svet izpostavlja tudi vprašanje upravičenosti ustanavljanja regijskih štipendijskih fundacij, v smislu preobremenjevanja sistema kadrovskega štipendiranja na regionalni ravni z novimi organizacijskimi oblikami in vprašanjem njihovega dejanskega vpliva na večjo učinkovitost delovanja sistema. Državni svet sicer podpira namero predlagatelja, da z zakonom skuša prispevati k vzpostavitvi tesnejše povezave med izobraževanjem in trgom dela, vendar ocenjuje, da zastavljeni pristop ne predstavlja učinkovitega in celovitega načina za doseganje tega cilja. Državni svet ugotavlja, da se ključni problem slovenske družbe kaže v nezmožnosti medsebojnega povezovanja ključnih elementov razvoja družbe, zato opozarja, da naj se cilji na področju politike štipendiranja usklajujejo z razvojnimi cilji na področju celotnega izobraževalnega sistema, zlasti na področju visokega šolstva, ob upoštevanju realnih potreb po znanju in dodani vrednosti s strani gospodarstva in družbe v celoti. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Drago Žura. Predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
8. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-A) - nujni postopek, EPA 1814-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 29. 4. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Odbor Državnega zbora za delo, družino in socialne zadeve je predlog zakona obravnaval na 29. nujni seji 10. 5. 2011. Predlog mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona so svetniki prejeli na klop. Predlog zakona sta obravnavali Interesna skupina lokalnih interesov in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in stališče Interesne skupine lokalnih interesov s predlogom amandmaja so svetniki prejeli na klop. Predstavnik predlagatelja dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev. Predstavnik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Drago Žura je pojasnil stališče komisije. Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev je pojasnil vodja interesne skupine Peter Vrisk. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič. Razpravljala sta Marijan Klemenc in Boris Šuštaršič. Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja: A M A N D M A: Prvi stavek se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet ne podpira predloga zakona. ". Obrazložitev: * * * Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič. Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje M N E N J E k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-A) - nujni postopek Državni svet ne podpira predloga zakona. Državni svet se je seznanil z razlogi za predložene spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in v zvezi z njimi ugotavlja, da je Državni svet na svoji 28. redni seji 7. 7. 2010, ob obravnavi takratnega Predloga zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, jasno izrazil dvom v pravočasno realizacijo posameznih določb predloga zakona do takrat predvidenega začetka uporabe zakona, torej do 1. junija 2011. Izpostavil je vprašanje prenosa novih pristojnosti, vključno s kadri, na centre za socialno delo in zmožnost pravočasne vzpostavitve vseh potrebnih evidenc. Glede na navedene razloge za sedaj predložene spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Državni svet ugotavlja, da so bila lanskoletna opozorila Državnega sveta ob sprejemanju zakona utemeljena. Pri tem Državni svet ocenjuje, da je tudi tokratni datum uveljavitve zakona, 1. januar 2012, preveč ambiciozno zastavljen in dvomi, da bodo pravočasno pripravljene zahtevane evidence, ki predstavljajo podlago za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema. Vprašljiva je zlasti centralna evidenca udeležencev visokošolskega izobraževanja, za katero se že sedaj v uvodu predloga zakona navaja, da bo na voljo šele v začetku naslednjega leta. Prav tako je vprašanje, če bodo pravočasno izpolnjene vse kadrovske in prostorske zahteve v povezavi z razširjenimi pristojnostmi centrov za socialno delo. Državni svet, poleg še vedno preveč ambiciozno zastavljenega roka za začetek uporabe predloga zakona, opozarja tudi na številna druga odprta vprašanja veljavnega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Tako na primer še vedno niso jasno določene realne podlage za ocene dejanskega vpliva posameznih določb predloga zakona na posamezne skupine prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Še vedno ni znano na kakšnih podlagah temeljijo simulacije in izračuni, ki se omenjajo v zvezi s posameznimi zakonskimi določbami, prav tako niso znane metodologije, na katerih temeljijo kriteriji za predlagane zakonske rešitve. Obstaja torej možnost, da so kriteriji postavljeni tako, da bo velik del sedanjih upravičencev izločen iz kroga upravičencev po novem zakonu. Glede na to, da bo pomemben del ugotavljanja upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev predstavljala tudi ocena vrednosti premoženja, s tem da tako evidenca nepremičnin kot metodologija za ugotavljanje slednjega še zdaleč nista pripravljeni, je težko trditi, da predstavljene ocene učinkov posameznih ukrepov kažejo realno sliko tako glede števila prejemnikov posameznih denarnih socialnih prejemkov kot tudi glede njihove višine. Državni svet opozarja tudi na veliko razliko v obsegu dohodkov in prejemkov, ki se po novem upoštevajo za ugotavljanje materialnega položaja posameznika oziroma družine, v primerjavi z bruto dohodki, ki so se upoštevali za pridobitev posamezne pravice na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006 – UPB2, 114/2006, 122/2007, 10/2008 in 62/2010). Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je teh dohodkov bistveno več, hkrati pa se bo za ugotavljanje materialnega položaja upošteval tudi t.i. fiktivni dohodek, kot posledica ocene vrednosti nepremičnin. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da se realne vrednosti nepremičnin v Sloveniji, zlasti glede na lokacijo in kvaliteto zemljišč, lahko drastično razlikujejo med seboj, s tem pa tudi realno stanje premoženja posameznika. Zlasti kmetje v oddaljenih predelih Slovenije, kjer so vrednosti zemljišč ter nepremičnin neprimerljivo nižje kot na primer v urbanih središčih, bodo v tem pogledu v slabšem izhodiščnem položaju. Državni svet opozarja tudi na zaostrovanje cenzusa za upravičenost do državne štipendije do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2013/2014, in sicer je predlagan dvig cenzusa za en dohodkovni razred (meja je, namesto na 64 % kot to določa obravnavani predlog zakona, postavljena na 53 % neto povprečne plače na družinskega člana). Kot razlog je navedena zavrnitev Zakona o malem delu, pri čemer Državni svet navedeni razlog ocenjuje kot neutemeljen, saj so bila koncesijska sredstva, pridobljena na podlagi Zakona o malem delu, predvidena kot vir financiranja za štipendije, ki jih podeljuje in sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in ne kot vir financiranja državnih štipendij. S predvideno zamrznitvijo najvišjega predvidenega dohodkovnega razreda (od 53 % do 64% neto povprečne plače na družinskega člana) za naslednji dve študijski leti se bo po oceni Državnega sveta bistveno znižalo napovedano število prejemnikov državnih štipendij. Državni svet opozarja tudi na vprašanje urejanja pravice do varstvenega dodatka, ki ga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa kot enega izmed denarnih socialnih prejemkov. Njegovo urejanje je potrebno analizirati tudi v povezavi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, kjer se ureja pravica do njegove pridobitve. Varstveni dodatek je bil do sedaj urejen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter vezan na vplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem na ožji krog upravičencev (zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, mu pravica do varstvenega dodatka ni pripadla), z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih pa se njegova vloga socialno varstvenega transferja, ki omogoča zagotavljanje sredstev za kritje življenjskih stroškov, širi na vse državljane Republike Slovenije, ki so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let ženske oziroma od 65 let moški. Po eni strani se s tem na nek način uvaja enakopravna obravnava vseh družbenih skupin, zlasti se izboljša položaj kmetov in obrtnikov, ki so bili do sedaj glede varstvenega dodatka v slabšem položaju. Vendarle pa po drugi strani prenos varstvenega dodatka v sistem socialnih varstvenih prejemkov, njegova vezava na materialni položaj posameznika ter na pravico države do njegovega povračila na podlagi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, na dolgi rok pomeni vsesplošno poslabšanje položaja prejemnikov tega dodatka. Državni svet ugotavlja, da bi morale določbe glede obveznosti vračila prejetih denarnih socialnih prejemkov, torej tudi varstvenega dodatka, temeljiti na jasno postavljenih kriterijih in biti pregledno urejene v okviru zakonov s področja socialnega varstva, in ne bi smele biti odvisne zgolj od subjektivne razlage določb 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/1976, 23/1978, 17/1991, 13/1994, 40/1994, 82/1994, 117/2000, 67/2001 in 83/2001) ter sodbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28) v posamičnem primeru. Prav zato Državni svet ocenjuje, da bi se morala v zvezi s tem vprašanjem izvesti temeljita razprava, v katero naj se vključijo vsi zainteresirani družbeni segmenti. Ob tem se je Državni svet seznanil s sklepom Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, da na eno od prihodnjih sej komisije uvrsti posebno točko dnevnega reda s to tematiko. Državni svet meni, da je s sprejetjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih prišlo do temeljnega premika v razumevanju vloge socialno varstvenih prejemkov. Do sedaj je veljalo, da so slednji predstavljali temeljne elemente socialne pomoči države svojim državljanom, medtem ko se sedaj celoten princip spreminja v neke vrste dolžniško-upniško razmerje med prejemnikom denarne socialne pomoči ter državo, zlasti preko uveljavljanja pravice države do povračila izplačanih denarnih socialnih pomoči na podlagi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike. Državni svet ugotavlja, da je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlog zakona obravnaval na svoji 29. nujni seji 10. 5. 2011 in sprejel amandmaje k 1., 2., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 12., 14., 16., 19., 20. in 21. členu predloga zakona. Sprejeti amandmaji temeljijo na pripombah Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so nomotehnične narave, zato njihova vsebina ne vpliva na izražene pripombe Državnega sveta k predlogu zakona. * * * Za poročevalca je bil določen član državni svetnik Drago Žura. Predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
9. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-A) - nujni postopek, EPA 1815-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 29. 4. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 5. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2011 in na klop. Odbor Državnega zbora za delo, družino in socialne zadeve je predlog zakona obravnaval na 29. nujni seji 10. 5. 2011. Predlog mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona so svetniki prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so svetniki prejeli na klop. Predstavnik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Alojz Kovšca je pojasnil stališče komisije. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je pojasnil Boris Šuštaršič. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje M N E N J E k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-A) - nujni postopek Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide vsebino rešitev predloga zakona, ki se nanašajo na urejanje pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju, obravnavala že na svoji 53. seji 18. 4. 2011. Takrat se je komisija seznanila s pobudo Zveze Sožitje za sprejem ustreznih sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki bi preprečile vključitev oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju med prejemnike socialnih pomoči, ter z namero Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da bo v skladu s pobudo Zveze Sožitje v zakonodajno proceduro vložilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih, in ju podprla. Državni svet se je seznanil s ključnimi rešitvami predloga zakona, vključno s potrebnim zamikom uveljavitve zakona, ker je njegovo izvajanje vezano na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega začetek uporabe se prav tako zamika na 1. januar 2012. Državni svet glede sprememb in dopolnitve predloga zakona, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč, ugotavlja, da so skladne z vsebino pobude Zveze Sožitje in z njo tudi usklajene, zato jih v celoti podpira. Državni svet ugotavlja, da je do sprejema Zakona o socialno varstvenih prejemkih julija 2010 področje prejemkov oseb z motnjo v duševnem razvoju urejal Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983, Uradni list RS, št. 114/2006 - ZUTPG, 122/2007 - Odl. US, 5/2008, 73/2008, 8/2009, 53/2009, 7/2010, 56/2010, 3/2011). Slednji je duševno in telesno prizadetim osebam omogočal prejemanje dveh vrst denarnih prejemkov - nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč. V primeru, da bi se Zakon o socialno varstvenih prejemkih začel uporabljati v juniju 2011, kot je bilo mišljeno prvotno, bi prenehale veljati določbe Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki se nanašajo na omenjena denarna prejemka, in za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju bi se uvedli dve novi vrsti denarnega prejemka - socialna denarna pomoč, na podlagi utemeljitve trajne nezmožnosti za delo, ter varstveni dodatek. S takšno spremembo statusa denarnih prejemkov bi se popolnoma izbrisala identiteta denarnih prejemkov invalidov. Invalidi tako ne bi prejemali več denarnih prejemkov zaradi svojega statusa, temveč zaradi slabšega socialnega položaja, v katerem bi se lahko znašli. Izginila bi torej jasna povezava med dejanskim vzrokom in posledico, torej prejemanjem denarnega prejemka zaradi invalidnosti, ki je objektivno dejstvo. Takšna transformacija denarnega prejemka bi lahko posledično negativno vplivala tudi na uveljavljanje pravic invalidov v okviru izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja ter socialnega varstva. Državni svet poudarja, da urejeno in učinkovito invalidsko varstvo temelji na ravnotežju med invalidskimi prejemki, ki so vezani na materialne cenzuse, in med tistimi, ki nanje niso vezani. S predlaganimi spremembami in dopolnitvijo Zakona o socialno varstvenih prejemkih se tako za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ponovno vzpostavlja ravnotežje, ki je bilo porušeno ob sprejemu Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Državni svet se je seznanil tudi s predlogom amandmaja Zveze Paraplegikov Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije k 36. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki sta ga zvezi naslovili na ministra, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve in ki se glasi: 36. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010) se dopolni z novim 11. odstavkom, ki se glasi: Obrazložitev: * * * Državni svet v zvezi s predlaganim amandmajem ugotavlja, da so lahko situacije v praksi, kar se tiče problematike povračila prejete denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, zelo različne (gledano tako z vidika položaja prejemnika navedenih pomoči kot njegovih dedičev), zato meni, da bi bilo potrebno, tudi v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na zakonski ravni natančneje določiti jasne kriterije za uveljavljanje pravice države do povračila izplačanih denarnih socialnih pomoči. Glede na to, da 132. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona in ker Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne posega v 36. člen zakona, Državni svet amandmaju Zveze paraplegikov Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije izraža načelno podporo, pri tem pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva, da amandma preuči in ga v največji možni meri upošteva pri pripravi morebitnih dodatnih zakonodajnih sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Državni svet ugotavlja, da je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlog zakona obravnaval na svoji 29. nujni seji 10. 5. 2011 in sprejel amandmaje k 4., 7. členu, k naslovu poglavja o končnih določbah ter novi 8.a člen. Sprejeti amandmaji temeljijo na pripombah Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so večinoma nomotehnične narave, zato njihova vsebina ne spreminja izraženih stališč Državnega sveta k predlogu zakona. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca. Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Predsednik je zaključil 37. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja redna seja 8. junija 2011.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
37. seja Državnega sveta Republike Slovenije |