Zapisnik 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji, dne 23. 12. 2003, ob obravnavi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-I), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 32. seji, dne 19. 12. 2003, sprejel

S K L E P

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov-I)

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o divjadi in lovstvu obravnava v 5. poglavju trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Po členu 24/2 zakona se za trajnostno gospodarjenje podeli koncesija lovski družini. Vsebina koncesije, trajanje in prednost je določena v čl.25, 26 in 27. V členu 29 pa je določena koncesijska dajatev, ki opredeljuje merila izračunavanja višine koncesije. Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/93) je določil katere naravne dobrine so državna lastnina, med drugimi tudi prosto živeča divjad. Prav tako je Zakon o varstvu okolja določil koncesijo kot obliko izkoriščanja konkretne naravne dobrine, ki je državna last.

Zakon o varstvu okolja pa je bil dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 1/96). Navedeni zakon je v členu 111.a, 111.b in 111.c uredil vprašanje koncesij in dovoljenj glede obstoječih pravic upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti.

Člen 111.a navedenega zakona izrecno določa, da se obstoječe pravice na izkoriščanju naravnih dobrin uresničujejo v obsegu in na način in pod pogoji, določenimi v pravnomočnem aktu, s katerimi je bila pridobljena. Pri podeljevanju koncesij po določbah člena 21. ali dovoljenj po določbah člena 22. se ne sme posegati v pravice prejšnjega odstavka.

Člen 111.b določa, da za pravico iz prvega odstavka 111.a člena se šteje pravice, ki je bila pridobljena:

"Nato sledi naštevanje 13 pravic kot vodna pravica, vodno soglasje za odvzem mivke, peska, dovoljenje za gospodarski ribolov, upravljanje ribiških okolišev, dovoljenje za raziskavo rudnin, dovoljenje za izkoriščanje rudnin, dovoljenje za pridobivanje drugih rudnin, dovoljenje luške dejavnosti".

V 9. točki čl.111.b je izrecno navedeno, "akt o izročitvi lovišča v upravljanje iz 23. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in upravljanju lovišč (Ur.l. SRS, št. 25/76 in 29/86".

Zakon o varstvu okolja skupaj s spremembami in dopolnitvami izrecno priznavata pridobljene pravice pravnim osebam pri izkoriščanju naravnih dobrin v lasti RS pod dosedanjimi pogoji.

Zakon o divjadi in lovstvu pa koncesije urejuje popolnoma na novo, v spremenjeni vsebini in obveznosti. Obstaja evidentna razlika med dvema zakonoma, ko se ista snov urejuje 2-krat in to na različen način. Iz navedenega razloga smatramo, da so določila Zakona o divjadi in lovstvu, ki omejujejo koncesije nezakonita, ker nasprotujejo 111.b čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki urejuje vse vrste koncesij oziroma pridobljenih pravic na naravnih dobrinah.

Zakon o divjadi in o lovstvu v čl.31. in 32. usmerja in postavlja omejitve pri posegih v okolje divjadi v gozdu in kmetijskih zemljiščih. Tako pri omejitvi uporabe zemljišč kot tudi, če vzamemo čl.53., 54., 55. in 56. se ne sme pozabiti, da je po protokolu h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin 1. člen lastninska pravica temeljna človeška pravica. Omejitve pa posegajo zelo široko, saj se razna določila npr. 2., 4. in 6. odstavka 31. člena lahko razlagajo poljubno široko. Vsaka domnevna prekoračitev pa je podvržena nesorazmerno visokim kaznim.

Člen 33 Zakona o divjadi in lovstvu zahteva, da se mora ohranjati posamezne odseke stare struge in rastoče drevje. Tretji odstavek zahteva, da se pri osuševanju zemljišč najmanj 1/5 ohrani v prvotnem stanju. Ta izvedba je zelo težko izvedljiva, če že ne nemogoča. Dela na vodotokih, obalnih zemljiščih in vodnih zemljiščih so podvržena pogojem in merilom Zakona o vodah (Ur.l. RS, št.67/2002) in Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002). Zakon o divjadi in lovstvu jih ne more spremeniti ali razveljavljati.

Zakon o divjadi in lovstvu vsebuje 16. del to je kazenske določbe. Kazenske določbe segajo do 30,000.000,00 tolarjev. Višina kazni je nesorazmerna in nemogoča, saj niti ne ustreza teži kršitve kot tudi višini sankcije. Kako naj plača lovska družina kazen do 30,000.000,00 sit, če znaša njen običajni proračun nekaj milijonov sit.

Člen 79 Zakona o divjadi in lovstvu obravnava določitev pravic upravljanja z gojitvenimi lovišči in lastninjenje družbenega premoženja nekaterih upravljalcev gojitvenih lovišč. Ta člen je nedosleden. Tako odvzema pravice do upravljanja podjetju GL Fazan Beltinci p.o. in Kozorog Kamnik p.o., še naprej pa dopušča pravico do upravljanja z gojitvenim loviščem Triglav Bled Javnemu zavodu Triglavski narodni park. To je nepravilno. Poleg tega Javni zavod TNP opravlja druge funkcije kot lovstvo. V 6., 7. in 8. odstavku člena 79 se omenja, da bo Zavod za gozdove Slovenije prevzel potrebno število delavcev. Kaj to pomeni potrebno število delavcev? Površine lovišč ostanejo nespremenjene in njihove naloge prav tako. Ali to pomeni enostavno odpuščanje delavcev in nadaljevanje upravljanja z oddajanjem v najem, kar ni cilj gojitvenih lovišč.

Šesti odstavek 79. člena določa, da se Lovski zvezi Slovenije z uveljavitvijo tega zakona odvzame pravica do upravljanja z gojitvenima loviščema Žitna gora in Ljubljanski vrh.

Lovska zveza Slovenije je zveza društev, to je zveza civilno pravnih oseb. Civilno pravni osebi se ne more nekaj lastniniti, saj to nasprotuje obstoječi pravici po čl.111.a in 111.b Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja.

Neprimerno je določilo člena 83/1, da minister izda izvršilne predpise najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Ker po členu 85 zakon začne veljati 90 dan po objavi v Uradnem listu RS, bodo izvršilni predpisi izdani v sredini lovskega leta, kar bo onemogočilo racionalno gospodarjenje z lovišči. Določen mora biti rok največ 6 mesecev.

V zakonu ni zadovoljivo rešena škoda po divjadi, saj iz določb zakona izhaja, da je lastnik najbolj odgovoren za preprečevanje škod na svojem zemljišču. V predhodnih fazah zakonodajnega postopka so bile na prvem mestu navedene dolžnosti upravljalcev lovišč in lovskih družin pri preprečevanju škod, v samem postopku sprejemanja zakona pa so na prvo mesto postavljeni lastniki zemljišč, ki na ta način še posredno lov financirajo.

Tudi sami postopki za ugotavljanje in povračilo škod so zapleteni in dolgotrajni, podobni po do sedaj veljavnem zakonu. Obstaja bojazen, da se lovci in lastniki zemljišč v mnogih primerih ne bodo mogli niti komisijsko dogovoriti za odškodnino, zato bo lastnikom preostala samo tožba na sodišču.

V zakonu opredeljena divjad ima poleg ekološke in socialne tudi gospodarsko funkcijo; ne glede na to, čigava sta divjad in lovska pravica, so lastniki zemljišč upravičeni do nadomestila za izvajanje lovske dejavnosti na njihovih zemljiščih. Zato je nekdo, ki opravlja gospodarsko dejavnost na zemljišču, ki ni njegovo, dolžan plačati nadomestilo za uporabo.

Po določbah zakona država podeljuje koncesije upravljalcem lovišč za najmanj 20 let, pri čemer imajo absolutno prednostno pravico obstoječe lovske družine. Lovske družine, ki bi jih ustanovili lastniki zemljišč nimajo praktično nobene možnosti za pridobitev koncesije.

Zakon določa, da so same koncesnine zelo nizke,saj lahko znašajo od 10 do 50 % od vsega prodanega mesa divjadi; pri tem je zanemarjena cena trofej, ki na številnih loviščih predstavljajo veliko večji dohodek kot divjačina, kar pomeni, da koncesnine predstavljajo ostanek od tistega, kar bo lovcem ostalo od izplačanih odškodnin in stroškov del v loviščih. Od koncesnine bo zelo majhen delež namenjen tudi nedefiniranemu plačilu obremenjenosti zemljišč po divjadi.

V zakonu so lastniki zemljišč vidno zapostavljeni že pri sodelovanju in izdelavi lovsko - gojitvenih načrtov, saj s svojimi mnenji ob razgrnitvi, ko je načrt že praktično izdelan, ne morejo vplivati na njegovo morebitno spremembo; lastniki zemljišč bi morali sodelovati tudi pri oblikovanju lovišč in dati soglasje ob ustanovitvi.

V zakonu je še precej spornih vprašanj kot so krmljenje divjadi skozi vse leto, vprašanje lovišč s posebnim namenom, lovske inšpekcije in podobno, zato se resnično postavlja vprašanje, kako bo zakon zaživel v praksi.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

Državni svet Republike Slovenije je na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93 in 14/99) na 16. seji, dne 23. 12. 2003 , sprejel naslednji

S K L E P

Na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije in 105. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) je državni svet na seji dne 10.12.2003 2003, sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA SVETA

1. člen

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik).

2. člen

V 4. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta."

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

3. člen

Četrti odstavek 7. člena se spremeni tako , da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

4. člen

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(2) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja državnega svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni."

5. člen

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

6. člen

Prva alinea prvega odstavka 39. člena se spremeni tako, da se glasi:

"- obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni,"

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

" (2) Državni svet o zadevah iz prejšnjega odstavka ne more odločati, če ni pred tem zadeve obravnavala pristojna komisija iz prvega odstavka 76. člena, razen če tako odloči večina vseh državnih svetnikov."

7. člen

V 40. členu se doda nova 6. točka, ki se glasi:

"6. Če je državni svetnik odsoten, se mu po seji pošljejo gradiva, ki so jih državni svetniki prejeli na seji sami, razen v primerih ko so ti dokumenti označeni z eno izmed stopenj zaupnosti".

8. člen

V 45. členu se v prvem stavku besede "vsi člani ene interesne skupine"
nadomestijo z besedami "večina članov ene interesne skupine".

9. člen

Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo, po sklepu
državnega sveta, na zahtevo komisije državnega sveta, na zahtevo vodje
interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Zahteva za sklic
seje državnega sveta mora biti pisna, predlagatelj mora hkrati predložiti
ustrezna gradiva."

V šestem odstavku se beseda "odložni" zamenja z besedo "odložilni".

10. člen

Za 51. členom se dodata nova 51.a člen in 51.b člen, ki se glasita:

"51.a člen
(redne in izredne seje)

Državni svet dela na rednih in izrednih sejah.

51.b člen
(izredna seja)

(1) Izredno sejo se lahko skliče, če se predlaga sprejem zahteve iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (odložilni veto) ali če se predlaga sprejem zahteve za razpis referenduma ali če gre za obravnavo zadev Evropske unije, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje.

(2) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.

(3) Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določena v tretjem odstavku prejšnjega člena. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se državnim svetnikom lahko predloži tudi na sami seji."

11. člen

Sedmi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Na dnevni red seje se uvrstijo tudi druga vprašanja iz pristojnosti državnega sveta, ki jih določajo ustava in zakoni, za katera je podan pisni predlog."

12. člen

V 54. členu se črta drugi odstavek.

Dodajo se novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"(2) Pobuda, vprašanje ali zahteva državnega svetnika mora biti kratka in
jedrnata ter izražena tako, da je njena vsebina jasno razvidna.

(3) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali
zahtevo v roku 30 dni. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje
ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve na predlog
državnega svetnika uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
O tem odloči državni svet brez razprave.

(4) Če državni svetnik ni zadovoljen z odgovorom na pobudo, vprašanje ali
zahtevo lahko zahteva dopolnitev odgovora. Državni svetnik mora zahtevo za
dopolnitev odgovora obrazložiti.

(5) Na predlog državnega svetnika lahko državni svet po prejemu odgovora ali dopolnjenega odgovora sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o
odgovoru ali dopolnitvi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega
svetnika. O tem odloči državni svet brez razprave."

13. člen

V 55. členu se za besedami ??za sejo državnega sveta se?¤ dodajo besede ??lahko v elektronski obliki?¤.

14. člen

Besedilo drugega odstavka 58. člena, se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Predlagatelj in predstavniki predlagateljev zadev, za njimi pa poročevalci komisij in interesnih skupin imajo na začetku razprave o točki dnevnega reda pravico do obrazložitve".

15. člen

Na koncu prvega odstavka 61. člena se pred piko doda besedilo "v skladu s poslovnikom".

Besedilo tretjega odstavka 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, poročevalci interesnih skupin,
državni svetniki in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se
prijavili k besedi".

16. člen

V petem odstavku 65. člena se beseda "odložni" nadomesti z besedo "odložilni".

17. člen

V tretjem odstavku 72. člena se črta beseda "prva".

18. člen

V 73. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Dobesedni zapisi se hranijo v pisnem ali elektronskem zapisu in so dosegljivi državnim svetnikom in zainteresirani javnosti na njihovo zahtevo."

19. člen

V 74. členu se besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:

"(3) Predlog dnevnega reda sklicane seje državnega sveta in njegovih komisij se pošlje sredstvom javnega obveščanja. Vabilu se dodajo tudi vprašanja, pobude in predlogi sklepov državnih svetnikov, ki so uvrščena na dnevni red, ter izrecno navede, kje so dostopna gradiva, če to ni navedeno v samem sklicu.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

(4) Gradiva, ki jih državne svetnice in svetniki dobijo pred samo sejo ali med samo sejo na klop, se razdelijo tudi novinarjem in javnosti, ki spremljajo sejo".

20. člen

V 75. členu se v prvem stavku drugega odstavka za besedami ??od pet do deset članov?¤ pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: ??izjemoma pa ima lahko več članov.?¤

21. člen

Za 79. členom se doda nova 79. a člen, ki se glasi:

"79.a člen
(sklicevanje sej komisij)

Sklic seje komisije s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje članom komisije praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo komisije."

22. člen

Za XII. poglavjem se doda novo XII.a poglavje, ki se glasi: "Pridobivanje
informacij" in nov 85.a člen, ki se glasi:

"85.a člen
(Posveti, predavanja in javne predstavitve mnenj)

(1) Za pridobivanje informacij lahko državni svet ali njegove komisije opravijo posvete, predavanja ali javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

(2) Državni svet ali njegove komisije lahko vabljene na posvet, predavanje ali javno predstavitev mnenj zaprosijo, da svoja mnenja dajo tudi pisno."

"(3) Gradivo in razpravo iz prejšnjega odstavka lahko državni svet objavi kot samostojno publikacijo".

23. člen

Tretji odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za poslovnik državnega sveta, ki začne veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."

24. člen

V 88. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) V Poročevalcu državnega sveta se objavljajo tudi pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov ter odgovori nanje iz 54. člena tega poslovnika. Iz odgovora mora biti razvidno, na katero pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega svetnika se nanaša."

25. člen

V drugem odstavku 97. člena se beseda "odložnega" nadomesti z besedo "odložilnega".

26. člen

Črta se 104. člen.

27. člen

V prvem odstavku 105. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo "vseh državnih svetnikov".

28. člen

Spremembe in dopolnitve poslovnika državnega sveta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.