Datum odgovora: 27. 2. 2007
Ministrstvu za finance je dne 22.1.2007, Državni svet posredoval vprašanja državnega svetnika g. Rada Krpača v zvezi z zaprtjem Carinskega urada Dravograd. Na zastavljena vprašanja je Ministrstvo za finance v sodelovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije pripravilo naslednje odgovore:
1. Ali se pripravlja reorganizacija carinske službe?
Obširna reorganizacija carinske službe v Republiki Sloveniji je bila izvedena v letu 2004 pred vstopom Slovenije v EU, na podlagi načrta, ki ga je sprejela Vlada RS 23.1.2003. Takrat je prišlo do bistvenih sprememb zaradi izgube zunanjih meja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, kar je imelo za posledico velik presežek carinskih uslužbencev na meji s temi državami. Carinska uprava RS je na osnovi sprejetega načrta reorganizacije izvedla predvidene kadrovske in organizacijske spremembe, ki jih je narekovalo novo okolje. Nova reorganizacija službe, do katere naj bi prišlo zaradi vstopa Republike Hrvaške v EU, se v tem trenutku še ne pripravlja.
2. Ali se ob tem ukinja oziroma zapira Carinski urad v Dravogradu?
Carinska uprava RS trenutno ne pripravlja nove reorganizacije in ne načrtuje ukinitve Carinskega urada Dravograd. Tako kot vsaka organizacija, tudi carinska družba sproti prilagaja svojo organizacijo spremenjenim blagovnim tokovom in drugim spremembam, ki vplivajo na njeno uspešnost in učinkovitost. Vendar pa mora tudi Carinska uprava RS upoštevati sklep Vlade RS o postopnem zmanjševanju zaposlenih v državni upravi. Tako se je število zaposlenih še za 18 uslužbencev, v letu 2008 pa dodatno za 34 uslužbencev. Carinska uprava RS v tej zvezi izvaja določene organizacijske spremembe in premešča zaposlene iz manj obremenjenih lokacij na bolj obremenjene. Ker je ta vir reševanja kadrovskih problemov v glavnem že izčrpan, bo potrebno razmišljati o globljih posegih in morebiti tudi z reorganizacijo sprostiti določene kadre za prezaposlitev na lokacije, kjer bo to potrebno. Carinska uprava RS mora namreč predvsem skrbeti za tekoč in čim manj oviran pretok blaga iz tretjih držav v Evropsko skupnost in obratno. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da se obseg prometa povečuje. Ob morebitni organizacijski spremembi Carinskega urada Dravograd (ne njegovem zaprtju) koroško gospodarstvo zagotovo ne bo v ničemer prikrajšano. Zgolj organizacijska sprememba urada v izpostavo namreč na gospodarstvo ne bi imela popolnoma nobenega učinka, saj bi, ne glede na organizacijsko obliko, kot izpostava carinskega služba nudila koroškemu gospodarstvu popolnoma enake storitve še vedno v Dravogradu. Podjetja bi tako lahko nemoteno opravljala vse carinske formalnosti na svojem območju in ne bi bila v ničemer prikrajšana. Ob vsem tem ni nepomembno tudi dejstvo, da je bilo ob reorganizaciji leta 2004 ukinjeno večje število organizacijskih enot (npr. Izpostava Velenje, Izpostava Škofja Loka), vendar zaradi tega gospodarstvo ni bilo v ničemer oškodovano in v tej zvezi do sedaj niso bile prejete nobene pritožbe s strani gospodarstva.
3. Ali ne bi bilo smiselno počakati z reorganizacijo in racionalizacijo carinske službe na čas ob vstopu Hrvaške v EU?
Datum vstopa Republike Hrvaške v EU ni določen. Vstop Republike Hrvaške v EU bi vsekakor imel zelo velike posledice na organizacijo carinske službe. Slovenija ne bo več imela zunanjih kopenskih meja, zaradi česar bo potrebno ukinite mejne carinske izpostave in ustrezno zmanjšati število uslužbencev, ki bodo delali na meji. Vstop Republike Hrvaške bi zlasti močno vplival na obseg in vrsto carinskih opravil, ki jih je potrebno opravljati v skladu z veljavno carinsko zakonodajo, ker lahko predvidevamo, da se bosta uvoz in izvoz blaga v in iz Skupnosti preko Slovenije zmanjšala. Novo stanje bo potrebno reševati celovito tako na kadrovskem in organizacijskem kot tudi na vsebinskih področjih. Ko bo vstop Hrvaške v EU časovno opredeljen, bo Carinska uprava pripravila načrt nove reorganizacije, ki bo upošteval vse okoliščine in tudi posledice, ki jih bo ta vstop imel na slovensko carinsko službo. Tudi ta načrt reorganizacije carinske službe bo sprejet na Vladi RS. Vsekakor pa racionalizacija dela carinske službe ni odvisna le od morebitnega vstopa Hrvaške v EU, in zato aktivnosti za večjo učinkovitost le-te, potekajo že sedaj.
4. Ali ne bi bilo smiselno preložiti razmišljanja o ukinitvi Carinskega urada v Dravogradu na obdobje po uveljavitvi pokrajin v Sloveniji in po izgradnji številnih poslovnih con, ki so v teku na Koroškem?
Carinska uprava RS si je vedno prizadevala, da bi lokalno gospodarstvo na nekem območju imelo možnost hitrega in učinkovitega izvajanja carinskih formalnosti. Tako je bila uvedena vrsta postopkov in poenostavitev, da bi se zmanjšali stroški gospodarstvu ter skrajšale in omejile carinske in administrativne formalnosti na najmanjšo možno mero, vse z namenom zagotavljanja konkurenčnosti slovenskih podjetij ob hkratnem zagotavljanju varnosti v mednarodni trgovini. Carinski urad Dravograd opravlja aktivnosti, ki so pomembne za uspešno poslovanje koroških podjetij in tudi razvoj novih poslovnih con, ki jih državni svetnik omenja v vprašanju. Ne glede na organizacijsko obliko carinske službe v Dravogradu, te nove poslovne cone lahko doprinesejo k poenostavitvam v carinskih postopkih za vse gospodarske subjekte. Pokrajine bodo seveda imele vpliv na administrativno urejenost in organizacijo celotne uprave v Sloveniji in v tem okviru tudi Carinske uprave RS.
Carinska služba bo tudi v prihodnje zagotavljala hitre, kvalitetne in prijazne postopke gospodarskim subjektom v Republiki Slovenije in s tem posredno tudi celotnemu gospodarstvu EU.
S spoštovanjem.
dr. Andrej Bajuk
MINISTER
