Zapisnik 50. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 17.1.2007.

Predsednik je pričel 50. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 12.03 in se zaključila ob 15.47 uri.

Opravičili so se:

• Ladislav Kaluža
• Peter Vrisk

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• Nj. Eksc. gospod dr. Hans Joachim Goetz, Veleposlanik Zvezne republike Nemčije v republiki Sloveniji,
• Gospod mag. Mitja Gaspari, Guverner Banke Slovenije,
• Gospod mag. Stanko Baluh, Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti,
• Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• Nj. Eksc. gospod dr. Hans Joachim Goetz, Veleposlanik Zvezne republike Nemčije v republiki Sloveniji,
• Gospa Anke Gisela Holstein, namestnica veleposlanika Zvezne republike Nemčije v republiki Sloveniji,
• Gospod mag. Mitja Gaspari, Guverner Banke Slovenije,
• Gordana Pipan, svetovalka Banke Slovenije za odnose z javnostmi,
• Gospod mag. Stanko Baluh, Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti,
• Gospa Tjaša Plohl, svetovalka II, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti,
• Gospod Damjan Urankar, Podsekretar, Ministrstvo za okolje,
• Gospa Metka Černelič, generalna direktorica, Ministrstvo za okolje in prostor,
• Gospod mag. Roman Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,
• Gospod Goran Šuler, sekretar, Ministrstvo za javno upravo,

* * *

O sklicu je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 4.1.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 49. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
   Odobritev zapisnika 18. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Predstavitev prioritet predsedovanja Zvezne republike Nemčije EU v času od 1. januarja do 30. junija 2007;
3. Vloga Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke;
4. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
5. Pobuda državnega svetnika Janeza Sušnika za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemih - zakonodajna iniciativa;
6. Predlog zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1) - druga obravnava, EPA 1182-IV;
7. Predlog zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) - druga obravnava, EPA 1131-IV;
8. Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2006;

UMIK

Predsednik je predlagal, da se točka:

• Pobuda državnega svetnika Janeza Sušnika za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemih - zakonodajna iniciativa

umakne z dnevnega reda današnje seje.

Predlog za umik točke z dnevnega reda je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Na predlog Mandatno imunitetne komisije je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

• izvolitev člana komisij državnega sveta.

Predlog za razširitev dnevnega reda je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za , nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 49. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
   Odobritev zapisnika 18. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Predstavitev prioritet predsedovanja Zvezne republike Nemčije EU v času od 1. januarja do 30. junija 2007;
3. Vloga Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke;
4. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
5. Predlog zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1) - druga obravnava, EPA 1182-IV;
6. Predlog zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) - druga obravnava, EPA 1131-IV;
7. Izvolitev člana komisij državnega sveta
8. Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2006;

Predlagan dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se ni glasovanja vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:

• Odobritev zapisnika 49. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 49. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 13.12.2006.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 49. seje glasujejo.

Zapisnik 49. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

• Odobritev zapisnika 18. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 18. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 4.1.2007.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 18. izredne seje glasujejo.

Zapisnik 18. izredne seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda :

• Predstavitev prioritet predsedovanja Zvezne republike Nemčije EU v času od 1. januarja do 30,. junija 2007

Predsednik je pozdravil veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. gospoda dr. Hansa Joachima Goetza, in ga povabil, da predstavi prioritete predsedovanja Zvezne republike Nemčije Evropski uniji.

Predstavitev je podal Nj. Eksc. gospod dr. Hans Joachim Goetz.

Vprašanja so postavljali Ivan Bukovec, Vincenc Otoničar, prof.dr. Janvit Golob, prof.dr. Alojz Križman, prof.dr. Jože Mencinger, Marko Juvančič.

Doro Hvalica je prosil veleposlanika Zvezne republike Nemčije, da prenese zahvalo gospe kanclerki, ker je skupaj s predsednikom Republike Italije Romanom Prodijem govorila na prireditvi Pozdrav evru v Ljubljani v svojem jeziku, medtem, ko so vsi ostali gostje govorili angleško.

Odgovarjal je Nj. Eksc. gospod dr. Hans Joachim Goetz.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z prioritetami predsedovanja Zveze republike Nemčije Evropski uniji in se veleposlaniku Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. gospodu dr. Hansu Joachimu Goetzu, zahvalil za predstavitev.

K 3. točki dnevnega reda :

• Vloga Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke

Predsednik je pozdravil Guvernerja Banke Slovenije gospoda mag. Mitja Gasparija in ga povabil, da predstavi vlogo Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke.

Predstavitev je podal gospod mag. Mitja Gaspari.

Vprašanja so postavili prof.dr. Alojz Križman, prof.dr. Janvit golob, Boris Janez Bregant, Marko Juvančič.

Odgovarjal je gospod mag. Mitja Gaspari

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z vlogo Banke Slovenije v okviru sistema Evropske centralne banke in se Guvernerju Banke Slovenije, gospodu mag. Mitji Gaspariju, zahvalil za predstavitev.

K 4. točki dnevnega reda :

• Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Po elektronski pošti 12.1.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Vladi RS glede podelitve koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede podeljevanja koncesij in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Kdaj bo Vlada Republike Slovenije podelila koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih in določilo upravljavca?

Obrazložitev:

Po 81. členu tretjega odstavka Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/2004) je določeno, da vlada najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi lovišč podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču in določi upravljavca. Sprejet je bil Odlok o loviščih v RS in njihovih mejah (Uradni list RS, št. 128/2004). Nadalje je bil sprejet odlok o lovsko upravljavskih območjih v RS in njihovih mejah (Uradni list RS 110/2004).

Sedaj smo v letu 2007. Koncesije še niso bile podeljene. Koncesija je osnova, na kateri lahko delujejo lovske družine in gospodarijo z divjadjo v loviščih v skladu s čl. 24/2 Zakona o divjadi in lovstvu. Nerazumljivo je, da koncesije še do sedaj niso podeljene. Sedanje stanje ni v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in dolžnost vlade je, da to vprašanje uredi.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za notranje zadeve glede nadzora policije v zvezi z registracijo vozil v javnem prometu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede policijskega nadzora v cestnem prometu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Kako policija nadzoruje registracijo vozil v javnem prometu?

Obrazložitev:

195. člen zakona o varnosti cestnega prometa opredeljuje vsebino registrskih tablic. Registrske tablice morajo biti pritrjene na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila. Osebno motorno vozilo ima dve registrskih tablici na sprednjem in zadnjem delu.

Dogaja se, da po cestah vozijo vozila ki imajo samo eno registrsko tablico. To stanje je nedopustno. Zakaj je potrebna registracija vozil in vsi ostali ukrepi, če za določena vozila taka pravila ne veljajo?
Podobno velja tudi za naslednji primer:
Opazijo se vozila iz držav bivših republik SFRJ, ki nimajo oznake države, kar je nedopustno.
Policija nadzoruje javni cestni promet in s tem tudi pravilno registracijo vozil. Zakaj ne ukrepa v navedenih primerih?

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 16.1.2007 so prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede financiranja Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota kot javnega zavoda.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Marjan Maučec, Cvetko Zupančič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede financiranja Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

• Zakaj se delo Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota kot javnega zavoda, s strani države za delo, ki ga opravlja po naročilu države, ne financira po dvanajstinah enako kot vsi ostali javni zavodi v Republiki Sloveniji?

Obrazložitev:

Kmetijsko gozdarski zavod M. Sobota je javni zavod ustanovljen za izvajanje javnih služb kmetijskega svetovanja, strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, strokovnih nalog v živinoreji, nalog genske banke, strokovnih nalog gozdarstva in ribištva in drugih nalog v skladu s pridobljenimi koncesijami na območju Upravnih enot Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Svoje naloge opravlja: v oddelku za kmetijsko svetovanje, v oddelku za živinorejo, v izpostavah zavoda (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota), v ostalih strokovnih dejavnostih (osemenjevalno središče za plemenske bike M.Sobota, vzrejališče M.Sobota za plemenske bike svetlo lisaste pasme za celotno področje Slovenije, osemenjevalno središče za plemenske merjasce Bakovci ter kemijske analize in raziskave).

Na KGZ M.Sobota so v skladu z navodilom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v mesecu decembru 2006 pripravili Program dela in finančni načrt za leto 2007. Svet KGZ kot najvišji organ zavoda je dne 15.decembra 2006 sprejel celotni program s finančnim načrtom KGZ M.Sobota. Svet KGZS kot najvišji organ KGZS je dne 21.decembra 2006 prav tako sprejel Program dela s finančnim načrtom KGZS, katerega sestavni del je tudi program KGZ M.Sobota.

Potrebno je poudariti, da KGZ M. Sobota prav tako ne dobiva nobenega denarja za investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme. Zavod je v letu 2006 za izvajanje javne službe v živinoreji dobil denar šele 27. 9. 2006, za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja pa od 5.7. - 12.9.2006. Način financiranja javnega zavoda je za Pomurje poguben in vodi v propad zavoda. Posledično pa to pomeni propad kmetijstva v najbolj kmetijski regiji v Sloveniji.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 16.1.2007 so prejeli vprašanja državnega svetnika Rada Krpača Ministrstvu za finance glede reorganizacije carinske službe.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Rada Krpača v zvezi z zaprtjem Carinskega urada v Dravogradu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Rada Krpača in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Rada Krpača se glasijo:

• Ali se pripravlja reorganizacija carinske službe ?
• Ali se ob tem ukinja oziroma zapira Carinski urad v Dravogradu ?
• Ali ne bi bilo smiselno počakati z reorganizacijo in racionalizacijo carinske službe na čas ob vstopu Hrvaške v EU ?
• Ali ne bi bilo smiselno preložiti razmišljanja o ukinitvi Carinskega urada v Dravogradu na obdobje po uveljavitvi pokrajin v Sloveniji in po izgraditvi številnih poslovnih con, ki so v teku na Koroškem ?

Obrazložitev:

V decembru lanskega leta je generalni direktor carinske uprave Slovenje, gospod Franc Košir v medijih nakazoval skorajšnje zaprtje Carinskega urada v Dravogradu, ki pokriva celotno področje Koroške, oziroma dvanajstih koroških občin.
Gospod Košir je to utemeljeval s podpovprečno obremenjenostjo tega urada v primerjavi z drugimi v Sloveniji ter z razmerjem med zaposlenimi v upravno-administrativnih službah in operativo.
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da temu ni tako, saj podatki o obračunanem davku na dodano vrednost in pobranih trošarinskih dajatvah ta urad ni najslabši, temveč je v sredini in zadnji tretjini.
Tudi je sporno uvrščanje organizacijskih enot kot so oddelek za trošarine, oddelek za upravni postopek in oddelek za kontrolne zadeve med upravo, saj opravljajo osnovno dejavnost carinske službe. V tem primeru je razmerje med operativo in upravno službo drugačno.

Takšne namere o reorganizaciji so za Koroško pokrajino nesprejemljive, saj gre za splošno slabitev in siromašenje regije in krčenje ustanov, ki so pokrajini za normalno funkcioniranje potrebne. Še posebej je to nesprejemljivo sedaj, v času , ko je dana v proceduro zakonodaja s področja pokrajin in se je s tem začel postopek ustanovitev pokrajin in vzpostavitev drugega nivoja lokalne samouprave.

Nerazumljivo je ukinjanje carinskega urada v Dravogradu koroškim gospodarstvenikom.
Veliko pove že sam podatek, da koroško gospodarstvo uvaža in izvaža 80 % svojih izdelkov in storitev v tako imenovane tretje države.
Zato menim, da bi zaprtje CU Dravograd povečalo stroške poslovanja in bo utrpelo škodo.
( izguba časa, večji stroški uslužbencev, ki bi se vozili v in iz Celja ali Maribora, idr ).
Korošci se zavedamo, da je racionalizacija državne uprave potrebna, vendar ne tam, kjer ne bi bilo finančnega prihranka. Sprašujemo se tudi zakaj na že tako osiromašeni in prometno slabo povezani Koroški ? Zaradi ukinitve CU bi bilo koroško gospodarstvo zagotovo prikrajšano.
Poleg tega je na Koroškem v izgradnji vrsta poslovnih con, katerih delovanje bo v precejšnji meri povezano in odvisno tudi od delovanja carinske službe.

V smislu dolgoročnih in strokovno podprtih, ne zgolj političnih odločitev ter za zagotovitev skladnega regionalnega razvoja, smo prepričani, da je bolje z reorganizacijo počakati in nadaljnjo racionalizacijo izpeljati po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in da Carinski urad v Dravogradu ne ukinjate.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede davka na knjige in druge umetnine.

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede izrekanja kazenskih sankcij.

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli dopis Ministrstva za pravosodje, v katerem naproša Ministrstvo za zunanje zadeve, za proučitev tega problema in poda celovit odgovor na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede odgovornosti bivše Nezavisne države Hrvatske.

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika Borisa Janeza Breganta glede prodaje deleža v SIJ d.d..

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s podporo Republike Slovenije vključevanju Republike Hrvaške v EU.

- - -

Po elektronski pošti 12.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede udeležbe predstavnika veleposlaništva RS na otvoritvi spominskega muzeja v Jasenovcu.

- - -

Po elektronski pošti 16.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede ohranjanja objektov kulturne dediščine.

- - -

Po elektronski pošti 16.1.2007 so prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanja državnega svetnika Marka Juvančičem v zvezi z Fosilno morsko obalo na Vačah.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 5. točki dnevnega reda :

• Predlog zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1) - druga obravnava, EPA 1182-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 135/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal mag. Stanko Baluh, Direktor Urada za narodne skupnosti.

Stališče Komisije za politični sistem je podal mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Ivan Bukovec, prof.dr. Alojz Križman, prof.dr. Jože Mencinger, Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji
(ZRomS-1) - druga obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Predlog zakona naj bi uredil položaj in opredelil področja posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji, pristojnost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti za njihovo izvajanje ter sodelovanje predstavnikov romske skupnosti pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih z zakonom.

Državni svet je pozdravil predlog zakona, saj je v preteklosti tudi državni svet na svojih razpravah opozarjal na potrebo po zakonski ureditvi tega področja. Člani državnega sveta so kljub temu pričakovali večjo dorečenost predloga zakona. Vse posebne pravice veljajo tudi za Rome, ki živijo običajno življenje, kot ga živijo ostali prebivalci naše države, zato bi bilo nesprejemljivo, da bi bili deležni še vseh posebnih pravic, razen kolikor se nanašajo na jezik, predšolsko in šolsko vzgojo ter njihovo kulturo. Predvsem bi si morali tudi sami prizadevati za izboljšanje njihovega položaja. Sestava delovnega telesa za spremljanje položaja romske skupnosti je neustrezna, saj gre za sodo število; namesto 6 članov bi jih moralo biti 7. To delovno telo bi morale imeti samo tiste občine, ki so zavezane, da morajo v občinskem svetu imeti predstavnika romske skupnosti, ne pa tudi ostale. Drugače trdijo ostale občine, da nimajo Romov, s tem predlogom zakona pa jih bodo kar naenkrat imele, vse v cilju pridobivanja dodatnih proračunskih sredstev. Obstajati bi morali kriteriji za razdeljevanje sredstev. Člani so opozorili, da predlog zakona ne odgovarja na vprašanje, kdo je Rom in za kateri romski jezik gre, saj jih poznamo več vrst.

Tretji člen določa, da Republika Slovenija zagotavlja uresničevanje posebnih pravic na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, s tem zakonom, drugimi zakoni, podzakonskimi akti in akti samoupravnih lokalnih skupnosti ter s posebnimi programi in ukrepi državnih organov ter organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

Državnemu svetu se zastavlja vprašanje soodločanja v javnih zadevah, ki se nanaša na pripadnike romske skupnosti predvsem z vsemi drugimi zakoni in ukrepi, ki so izven ZRomS-1. Način soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, ni opredeljen, razen kolikor drugi odstavek 12. člena določa, da morajo državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravne lokalne skupnosti, pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. Tu se zopet postavlja vprašanje širine področja urejanja položaja romske skupnosti in obligatornost državnih organov in drugih do pridobitve predhodnega mnenja sveta. ZRomS-1 prav tako ne poda razlike med pripadnikom v javnih zadevah in položajem romske skupnosti pri predhodnih mnenjih.

ZRomS-1 že v 1. členu določa, da ureja položaj romske skupnosti, medtem ko v 2. členu že iz njega izhaja (upoštevaje poseben položaj...) in določa, da imajo Romi poleg pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem državljanom oziroma državljankam Republike Slovenije, še posebne pravice, določene z zakonom, še vedno pa ne pove, kakšen je ta položaj. Zagata nastane zato, ker niti sami ne vemo, kakšen je ta položaj, saj 7. člen šele nalaga dolžnost, da se v občinskem svetu ustanovi posebno delovno telo, ki bo spremljalo (beri: šele ugotovilo) in obravnavalo položaj romske skupnosti.

Glede na to, da gre za posebno skupnost ali manjšino, ki ima posebne antropološke, etnične in kulturne značilnosti (svoj jezik, kulturo, zgodovino) in izhajajoč iz 65. člena Ustave RS (položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon), lahko zaključimo, da se zaveza državnih organov in drugih nosilcev javne oblasti do soodločanja v javnih zadevah nanaša le na zaščitne ukrepe, s področja posebnih pravic - izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, ki skupaj predstavljajo predpostavke za opredelitev položaja romske skupnosti.

Glede na navedeno, državni svet podaja naslednjo pripombo:

V 12. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Položaj romske skupnosti se ugotovi glede na skupno stanje s področja izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora, varstva okolja ter zdravstvenega in socialnega varstva."

Le v teh okvirih bi morala obstajati dolžnost države in ostalih do pridobitve predhodnega mnenja, saj bi v nasprotnem primeru lahko šteli, da se vsak zakon lahko nanaša na položaj romske skupnosti. Tretji člen namreč ne govori o soodločanju v javnih zadevah, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti, pač pa o zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti.

* * *

Državnemu svetu se tudi zastavlja vprašanje, kaj pomenijo "drugi potrebni ukrepi za ureditev razmer" (3. odstavek 5. člena) izven ureditve prostorske problematike v primeru, "ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja" kar pa naj bi vlada rešila z državnim prostorskim aktom. Vprašanje samostojnega, t.i. nadomestnega posega vlade na področje občine se zastavi že zato, ker mora že priti do hujšega ogrožanja zdravja ali dalj časa trajajočega motenja javnega reda, ne da bi vlada lahko že prej opozorila občino na takšne razmere in ji naložila njihovo odpravo.

V drugem odstavku 7. člena se črtajo besede "najmanj" in "slednjih pa".

V tretjem odstavku 7. člena se na koncu črta pika in doda "ki ga tudi vodi".

O b r a z l o ž i t e v

Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, zadnja 21/06) namreč v drugem odstavku 30. člena določa, da občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Drugi odstavek predloga 7. člena določa, da je delovno telo iz prejšnjega odstavka (za spremljanje položaja romske skupnosti) sestavljeno iz najmanj šestih članov oziroma članic, od katerih je najmanj polovica prebivalcev občine, ki niso člani občinskega sveta, od slednjih pa večina pripadnikov romske skupnosti. Iz predloga se d?? namreč sklepati, da lahko sestavljajo prebivalci občine tudi več kot polovico delovnega telesa, kar je nezdružljivo s 30. členom ZLS. Večina pripadnikov romske skupnosti se nanaša le na tisti del prebivalcev občine, ki niso člani občinskega sveta, zato je beseda "slednji" zavajajoče, ker se nanaša na člane občinskega sveta.Po tretjem odstavku 7. člena predloga, je član delovnega telesa po svoji funkciji predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu; predlog zakona bi lahko določil, da predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu tudi vodi delovno telo.

Državni svet podpira predlog zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

K 6. točki dnevnega reda :

• Predlog zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) - druga obravnava, EPA 1131-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 122/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagatelj predloga zakona podal državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, mag. Roman Rep.

Razpravljali so Tone Peršak, Boris Janez Bregant, prof.dr. Alojz Križman, mag. Zlatko Jenko, Ivan Bukovec, Darko Fras, Vincenc Otoničar, Marko Juvančič.

Repliko je podal Boris Janez Bregant.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in
občin (ZSPDPO) - druga obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO), ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Predlog zakona naj bi uredil stvarno premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije in vseh delov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto. Poglavitni cilji predloga zakona naj bi bila sistematična in enovita ureditev področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti; razmejitev uporabe zakona kot generalnega predpisa ter uporabo predpisov s specialnih področij; vzpostavitev ažurne skupne evidence nepremičnega premoženja države; zagotovitev možnosti hitrejšega prilagajanja razmeram na trgu; zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter jasno določen krog subjektov, za katere velja zakon.

Državni svet pozdravlja prizadevanja Vlade Republike Slovenije za doseganje omenjenih ciljev iz predloga zakona, vendar se mu v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem postavilo kar nekaj vprašanj. Člani državnega sveta so opozorili, da bi moral biti termin pokrajine in njenega premoženja iz predloga zakona izpuščen, saj v Sloveniji še nimamo pokrajin, opozorili so na poenotenje izrazov, predvsem kar se tiče izvajanja in izvrševanja, kot tudi poimenovanje pristojnega organa v občini za upravljanje s premoženjem. V zvezi z letnim načrtom prodaje se je postavilo vprašanje o njegovi uskladitvi s t.i. prostimi padalci, ki bi radi prodali zemljišče takoj in na katere občina zaradi predkupne pravice ne more pri pripravi načrta računati. Opozorjeno je bilo tudi na terminske neusklajenosti s stvarnopravnim področjem, pojmom metode razpolaganja, stvarnega vložka, upravljanja namesto gospodarjenja, izostanka hipoteke, izdatkov za tekoče vzdrževanje, neusklajenost s kulturnimi spomeniki in skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki še vedno nima nobenih evidenc o svojem premoženju. Nadalje se je postavilo vprašanje vzroka, zaradi katerega se je Slovenija odločila za takšno obliko upravljanja z državnim premoženjem kot se je, saj iz primerjalnopravne zakonodaje izhaja, da nima nobena država takšnega razdrobljenega sistema (razen Velike Britanije), pač pa izhajajo bolj iz "centralističnega" sistema.

Predlog zakona sistema oziroma njegova obrazložitev ne daje zadovoljivega odgovora tudi na naslednja vprašanja:

I.
Vprašanje v zvezi različnimi državnimi organi, o razmerjih med njimi in drugimi državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki uporabljajo posamezne dele sicer enotne stavbe

Po predlogu zakona bo upravljavec državni organ, uprava samoupravne lokalne skupnosti ali oseba javnega prava, pristojna za ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti (6 tč. 3. člena). Po 9. členu bo upravljavce določila Vlada Republike Slovenije, upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti bo uprava samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki jih za upravljavce določi organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti s svojim aktom, po 10. členu pa bodo drugi državni organi upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo.

Razen za ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 9. člena), je jasno, da bo upravljavec tudi za nepremično stvarno premoženje države, ki ga uporabljajo pravosodni organi, za vse ostale pa predlog molči.Opomba 1

Ni jasno, ali bo vsak posamezni državni organ določen za upravljavca posameznega premoženja (kar naj bi izhajalo iz predloga členov) ali pa bo lahko posamezen upravljavec določen za več nepremičnin. Stanje se še poslabša, če vzamemo v ozir, da so ponekod v istih stavbah državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali različni državni organi v isti stavbi. V takem primeru bi bil smiseln skupen upravnik (ne upravljavec), podobno kot ga pozna Stanovanjski zakonik ali pa bo upravljavec sui generis, ki bo poleg ravnanja s stvarnim premoženjem skrbel še za obratovanje svojega dela stavbe. Prav tako ni jasna določitev upravljavcev v primeru različnih državnih organov oziroma državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih državnih organov, če le ti uporabljajo le posamezne dele sicer enotne stavbe (na eni parcelni številki ali celo večih). Določitev stvarnega premoženja v takih primerih, ki napotujejo na etažno lastnino, pa z zakonom (ne da bi spremenili Stvarnopravni zakonik - SPZ) ni možna, saj na podlagi 107. člena SPZ nastane etažna lastnina le na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel za pridobitev etažne lastnine pa je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel (slednji bi lahko prišel v poštev le, če bi bila lastnik nepremičnine le Republika Slovenija) .

Prav tako ni jasno razmerje upravljanja s stvarjo, če bo šlo za več državnih organov v eni stavbi, saj se ne bo mogel enostavno uporabiti vzorec ravnanja, ki je predpisan za upravljanje s stvarjo po 67. členu ali za bremena skupne stvari po 68. členu Stvarnopravnega zakonika (ker ne moremo govoriti o solastnikih, saj bo skupen lastnik le Republika Slovenija). Prav tako ne moremo uporabiti pravice zahtevati delitev stvari oz. načina delitve stvari, ki bi bila v solastnini (69. in 70. člen SPZ).

Ker se v takšnim primerih nakazujejo možni spori, predlog zakona v tem smislu ne ponudi nobene rešitve za razrešitev spora. Med državnimi organi bo v zvezi z določitvijo upravljavca posamezne nepremičnine ali njenega dela lahko avtoritativno sprejela sklep Vlada, medtem ko predlog ne d??je rešitve v primeru spora med državnim organom, ki sodi pod Vlado, drugim državnim organom ali samoupravno lokalno skupnostjo. V tem delu tudi ne moremo uporabiti državnega pravobranilstva kot zastopnika Republike Slovenije, ki na podlagi 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-UPB1) Ur.l.RS, št. 41/06, na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. V sporu dveh državnih organov namreč ne more zastopati nobenega izmed njiju.

II.
Vprašanje usklajenosti z zemljiško knjigo, katastrom in upravičencev za predlaganje zemljiškoknjižnih postopkov

Peti odstavek 35. člena predloga zakona določa, da se evidence povežejo z zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb ter z drugimi evidencami. Upravljanje z nepremičnim premoženjem obsega med drugim tudi skrb za pravno in dejansko urejenost ter obremenjevanje s stvarnimi pravicami. Obseg in način skrbi za pravno in dejansko urejenost nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše vlada (25. člen predloga).

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) (Ur.l.RS, št. 58/03) med podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo (12. člen) niti za imetnika stvarne pravice, ki je pravna oseba (25. člen) ne določa, da bi moral biti v ZK naveden tudi upravljavec. Glede na navedeno, bi bilo smiselno ustrezno dopolniti predlog zakona ali ZZK-1. V povezavi z zemljiško knjigo je tudi nejasna dolžnost upravljavca, da "skrbi za pravno in dejansko urejenost", ker ne določa upravičenca glede predloga za uvedbo zemljiškoknjižnega postopka. Znano je namreč, da so v zemljiški knjigi navedeni tudi državni organi, ki ne obstajajo več, da je lastnina na mestu, kjer stoji državni organ, vpisana še kot zasebna, da stavba ni zavedena v katastru stavb ipd.

Prav tako ni jasen vzrok za obligatorno povezovanje evidenc stvarnega premoženja države z vsemi "drugimi evidencami".Nekatere evidence so zelo "občutljive" narave, zato bi kazalo ta del besedila dopolniti z npr. "ki so pomembne za učinkovito vodenje ali boljši pregled nad evidenco stvarnega premoženja države".

III.
Vprašanje o učinkovitosti in smiselnosti upravljanja s stvarnim premoženjem države, ki ga bo izvajal vsak upravljavec (vsak posamezni državni organ).

Po pregledu primerjalnopravne zakonodaje je namreč razvidno, da se je prav Švedska, ki beleži svojo zgodovino upravljanja z državnim premoženjem vse od leta 1618, odrekla decentralizaciji upravljanja, ki bi ga izvajali posamezni državni organi, ki bi bili zadolženi za njihovo upravljanje izven dodeljenih jim sredstev: ta sistem je bil zavrnjen zaradi bojazni pred neučinkovitim upravljanjem, saj upravljanje ne bi bila poglavitna, temveč zgolj postranska dejavnost posameznih organov.

Druge države za namen upravljanja in trgovanja z stvarnim premoženjem države ustanavljajo predvsem posamezne gospodarske družbe ali neodvisne organe, ki upravljajo in trgujejo z državnimi nepremičninami -

• na Švedskem sta nastali dve komercialni podjetji v državni lasti (Vasakronan AB in Statliga Akademiska Hus AB);
• Italija ima za ta namen ustanovljeni dve delniški družbi v 100 % državi lasti (Patrimonio dello Stato SpA in Infrastrutture SpA);
• Zvezna Republika Nemčija je ustanovila Zavod za nepremičninske naloge, (Bundesanstalt f??r Immobilienaufgaben - BImA), ki je neposredna zvezna pravna oseba javnega prava z lastno odgovornostjo. BImA je nadomestil prejšnjo pol stoletja delujočo Bundesverm??gensverwaltung - Upravo za državno premoženje. Prav ta Uprava naj bi bila deležna kritike glede njene organizacije in nalog. Ugotovljena je bila potreba po preoblikovanju Bundesverm??gensverwaltung po zgledu zasebnega gospodarstva in s tem potreba po združitvi upravljanja z nepremičninami, ki jih potrebujejo uradi za svoje poslovanje, v eno institucijo z namenom varčnega poslovanja z državnim premoženjem. Ker je BImA ustanovljena zunaj neposredne zvezne uprave, zagotavlja, v primerjavi z drugimi organizacijskimi oblikami, največjo podjetniško prilagodljivost in se jo lahko upravlja v skladu s standardi modernega nepremičninskega podjetništva. BImA se pojmuje kot državno storitveno podjetje, ki se je iz prejšnjega upravljavca državnega premoženja preoblikovala v trgovca na področju državnih nepremičnin;
• na Nizozemskem je Državna Agencija za gradnje (RGD, Rijksgebouwendienst) lastnica vseh javnih nepremičnin, posamezni javni uporabniki pa z njo sklepajo pogodbe za nepremičnine, ki jih uporabljajo;
• Avstrija je svoje nepremičnine v celotni prenesla na Državno nepremičninsko agencijo, ki je v 100% državni lasti (>BIG Ltd<, Bundesimmobiliengesellschaft). Agencija je odgovorna tako za portfolio in razpolaganje z nepremičninami kot tudi za razvoj in realizacijo posebnih projektov. BIG Ltd pridobiva sredstva na trgu zasebnega kapitala in svoje dolgove pokriva iz sredstev pridobljenih z upravljanjem;
• Na Portugalskem upravlja z nepremičnim premoženjem države Generalni direktorat za državno premoženje v okviru Ministrstva za finance. Direktorat se pretežno ukvarja z razporeditvijo investicij. Direktorat razpolaga z omejenim številom zgodovinskih stavb, večina državnih nepremičnin pa je v lasti in upravljanju posameznih ministrstev;
• V Veliki Britaniji je vsako ministrstvo odgovorno za upravljanje s svojimi nepremičninami. Uspešnost in učinkovitost državnih organov pri upravljanju z nepremičnim premoženjem ocenjuje poseben državni revizijski urad (NAO, National Audit Office) ter urad za vladno trgovino (OGC, Office of Government Commerce);

• in se oddaljujejo od ideje upravljanja stvarnega premoženja, ki bi ga imel "v rokah" vsak posamezni državni organ.

Tudi ureditev v Veliki Britaniji, ki bi bila najbližja predlogu zakona, so posebne naloge zaupane državnemu revizijskemu uradu medtem, ko predlog zakona o kakršnikoli vlogi Računskega sodišča ali delov ministrstva za gospodarstvo, molči.

Predlog zakona vzpostavlja centralno evidenco premoženja države, ki naj bi bila zaupana ministrstvu, pristojnemu za upravo, ki bo organiziralo tudi interni trg nepremičnega premoženja države (35. in 36. člen), vendar se bo lahko izkazalo, da bo potrebno zaradi specifičnosti področja le tega zaupati organu, ki bi se ukvarjal le s stvarnim premoženjem države. Po zgledu tujih držav, bi se lahko ustanovila posebna nepremičninska družba kot gospodarska družba v državni lasti, ki bi kot gospodarsko dejavnost opravljala storitve ravnanja s stvarnim premoženjem države. Odveč bi bila bojazen, da bi družba poslovala samovoljno ali kako drugače v škodo države, saj bi bila država njen 100% lastnik, poleg tega pa bi letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države kljub temu sprejemal Državni zbor na predlog Vlada oz. drugih državnih organov.

* * *

Izven omenjenih vprašanj, na katera predlog zakona ne odgovarja, pa državni svet podaja naslednje pripombe k posameznim členom:

k 1. členuOpomba 2 :

Prvi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Ta zakon ureja ravnanje države, pokrajin, občin in ožjih delov občin, ki imajo pravno subjektiviteto (v nadaljevanju: samoupravnih lokalnih skupnosti), s stvarnim premoženjem.

O b r a z l o ž i t e v

Dikcija iz predloga zakona, po kateri zakon ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin, občin in ožjih delov občin, ki imajo pravno subjektiviteto, napotuje le na stvarno premoženje, ki ga omenjene osebe javnega prava že imajo, čeprav je iz pomena izrazov (2. tč. prvega odstavka 3. člena) razvidno, da pomeni ravnanje s stvarnim premoženjem poleg razpolaganja in upravljanja tudi pridobivanje in najemanje tega premoženja. Iz dikcije člena iz predloga zakona ne moramo razbrati, da se nanaša tudi na "tisto premoženje, ki ga država oziroma samoupravna lokalna skupnost šele pridobiva od tretjih kot kupec, najemnik ali imetnik stvarnih pravic", kot to govori obrazložitev k 1. členu.

Tudi klasično tvorjenje stavkov izhaja iz zaporedja: osebek - povedek - predmet. Zaželeno je, da je osebek (država..) pred predmetom urejanja (stvarno premoženje). Predlagana sprememba v ničemer ne posega v zgradbo predloga zakona in šele prav utemeljuje obrazložitev k členu in pravilneje določa pomen izraza ravnanja s stvarnim premoženjem države.

k 2. členuOpomba 3:

V drugem členu se beseda "urejeno" zamenja z "določeno".

O b r a z l o ž i t e v

Ni dovolj, da je določeno področje le urejeno v drugem predpisu, pač pa mora ta predpis tudi jasno določiti obseg njegove veljave. Po določitvi kot lex specialis od splošnejše ureditve v ZSPDPO, bo torej predpis področja iz 2. člena, lahko šele uredil tudi drugače. Beseda "določen" je poleg nomotehničnega vidika, skladnejša tudi s samim predlogom zakona, ki jo uporablja v nadaljevanju (glej 5. člen).

K 3. členuOpomba 4:

9. točka se dopolni tako, da se na začetku glasi: "za namene tega zakona so"... za besedo "prava" pa se črta beseda "so".

O b r a z l o ž i t e v

Oseb javnega prava je več kot jih našteva predlog zakona (npr. nekatere zbornice), zato je smiselno, da zakon jasno pove, da ureja področje ravnanja s stvarnim premoženjem le za tiste osebe javnega prava, ki so izrecno naštete.

K 4. členuOpomba 5:

V prvem odstavku se črta beseda "njegovo", beseda "ravnanje" pa nadomesti besedo "rabo".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
" (2) S stvarnim premoženjem in pritiklinami je treba učinkovito ravnati in ga uporabljati, z njim ravnati s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti. Enako velja za vodenje postopkov."

O b r a z l o ž i t e v

Črtanje besede "rabo" je posledica dejstva, da termina rabe predlog zakona ne opredeli, pač pa se d?? iz vsebine prvega odstavka sklepati, da je govora o ravnanju s premoženjem (prodaja, oddaja v najem, drug gospodarno ustrezen način), na kar kaže tudi drugi odstavek, ki govori o postopkih ravnanja.

Predlagan drugi odstavek je posledica dejstva, da člen ne govori o načelu gospodarnosti (čeprav ima tak naslov), pač pa določa gospodarnost le za postopke ravnanja (torej pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja - 2.tč. 3. člena) ne pa tudi gospodarnosti pri uporabi stvarnega premoženja. Gospodarnost se uresničuje le s prodajo premoženja, pač pa tudi s prenovo, ko za to pride primeren čas, odvračanjem od nepotrebnega obratovanja, poškodovanja pritiklin ipd. Državni svet meni, da je potrebno poseben poudarek usmeriti tudi na pritikline nepremičnin, saj tudi te predstavljajo pomemben del za opravljanje nalog organov. Tudi za pritikline velja načelo gospodarnosti, saj se sredstva za njih zagotavljajo iz državnega proračuna.

K 9. členuOpomba 6:

Pripomba ne gre k sami vsebini člena, pač pa k odsotnosti kriterijev za določitev statusa upravljavca - za pravno urejenost nepremičnega premoženja države lahko ugotovimo, da je na nekaterih področjih popolnoma neurejena. Iz tega dejstva izvira ponekod že težavnost določitve upravljavca premoženja kot osebe javnega prava, ki naj bi bila pristojna za ravnanje s stvarnim premoženjem (6 tč. 3. člena), saj naj bi po prvem odstavku 9. člena ne glede na dejansko stanje upravljanja in uporabe premoženja, upravljavca v največjem številu primerov določila Vlada s sklepom.Državni svet meni, da je prvi odstavek 9. člena predloga zakona v neskladju z Ustavo, ker ne določa kriterijev, po katerih naj bi se določali upravičenci za upravljavce stvarnega premoženja. Določba daje pooblastilo za izdajo podzakonskega akta (uredbe); to pooblastilo pa je neopredeljeno, s čimer so kršena načela pravne države. Pooblastilo za izdajo podzakonskega akta mora biti jasno, nedvoumno in opredeljeno z ustreznimi merili in kriteriji (npr. delovne zahteve, število zaposlenih ipd.), saj se tako preko zagotovitve načela pravne države posredno zagotavlja tudi načelo pravne varnosti. Določitev teh meril ne sme zakonodajalec prepustiti podzakonskim aktom. Glede na navedeno državni svet ugotavlja, da je prvi odstavek 9. člena predloga zakona v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave RS (upravni organi opravljajo svoje delo samostojno na podlagi ustave in zakonov).

Dosedanja praksa je bila namreč takšna, da je bilo nepremično premoženje le malokrat vezano na določen organ na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa.Iz posebne določbe o upravljavcih je razbrati, da bodo drugi državni organi (kamor sodi tudi državni svet) določeni kot upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo (prvi odstavek 10. člena). To pa je tudi edini kriterij, ki pa velja le za druge državne organe ne pa tudi za organe državne uprave (ministrstvo, organ v sestavi, vladne službe in upravne enote), saj predlog zakona za njihovo pridobitev statusa upravljavca predvideva posebno pravno podlago, saj upravljavec postane šele tisti, ki je kot upravljavec določen z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom o ustanovitvi ali sklepom vlade. "Dejstvo, da nekdo dejansko upravlja z določenim stvarnim premoženjem tako ni dovolj za pridobitev statusa upravljavca" (obrazložitev k 9. členu), medtem ko je pri drugih državnih organih ravna ta kriterij edini in edino verodostojen kriterij za določitev upravljavca. To je še nadaljnji razlog, da predlagatelj jasno določi kriterije, po katerih se bo določal status upravljavca.

Na tem mestu velja opozoriti na 7. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS - UPB1) (Ur.l. RS, št. 24/05), po katerem Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Vlada tudi upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno. Ne glede na omenjene določbe pa z nepremičninami in drugim premoženjem, ki je v uporabi Državnega zbora, upravlja Državni zbor.

Predlog zakona generalno ureja upravljanje s celotnim stvarnim premoženjem države; po predlogu 9. člena bo državne organe in osebe javnega prava, kot upravljavce stvarnega premoženja države določila Vlada Republike Slovenije (s sklepom ali jim je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada). Upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti bodo uprave samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki jih za upravljavce določi organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti s svojim aktom. Drugi državni organi bodo po predlogu 10. člena upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo. Glede na navedeno, bo potrebno ustrezno prilagoditi 7. člen ZVRS, saj je vlada generalno določena za upravljavca državnih nepremičnin, ne pa posamezni organi.

K 25. členu Opomba 7:

Tretjemu odstavku se za besedo "skupnosti" doda besedilo: "ter možne obremenitve, ki bi jih lahko opravili upravljavci sami".

Na koncu tretjega odstavka se doda stavek:
"Za pravno in dejansko urejenost nepremičnega premoženja ter obremenjevanje premoženja v drugih državnih organih, poskrbijo le ti sami."

O b r a z l o ž i t e v

Po tretjem odstavku 25. člena obseg in način skrbi za pravno in dejansko urejenost nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše vlada.

Predlog zakona vse bistvene odločitve, za katere niso pristojni sami upravljavci, veže na vlado. Sam predlagatelj zakona v obrazložitvi 10. člena navaja, da "takšna ureditev z vidika njihove samostojnosti ni primerna za Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče, Varuha človekovih pravic in druge državne organe, ki niso upravni ali pravosodni organi, zato zakon predvideva, da so ti organi samostojni upravljavci tistega premoženja, ki ga imajo v svoji uporabi". Glede na takšno utemeljitev 10. člena je nesprejemljivo, da smiselno enake rešitve ne bi povzeli tudi v 25. členu.

Termin " obremenjevanja s stvarnimi pravicami" Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) (Ur.l.RS, št. 58/03) ne pozna v obliki, kot je zapisana v predlogu zakona (niti Stvarnopravni zakonik), pač pa zgolj pravico stvarnega bremena kot stvarno pravico na nepremični in obligacijsko pravico na nepremičninah kot pravico prepovedi odtujitve oziroma obremenitve (13. člen ZZK-1). Predlagatelj je najverjetneje imel v mislih splošen termin obremenjevanja stvarnih pravic ki lahko nastane na lastninski pravici, hipoteki, zemljiškem dolgu, služnostni pravici, pravici stvarnega bremena in stavbni pravici.

Če je imel predlagatelj v mislih takšen pojem obremenjevanja, državni svet opozarja na možne dolgoročne posledice nekaterih obremenitev, zato ni primerno, da bi o takšnih obremenitvah odločal vsak upravljavec posebej. V tem delu je smiselna dopolnitev tretjega odstavka 25. člena predloga, po kateri bi vlada predpisala tudi možne obremenitve, ki bi jih lahko opravili upravljavci sami, v okvir 3. člena predloga, ki govori o pomenu izrazov pa naj predlagatelj obrazloži pomen "obremenjevanja s stvarnimi pravicami".

K 27. členu Opomba 8:

Drugemu odstavku se na koncu za besedo "vlada" doda besedilo "ali drug državni organ".

O b r a z l o ž i t e v

Glej obrazložitev k 25. členu.

* * *

Celoten predlog zakona ponudi več interpretacij posameznih določb, kot bi bilo to zaželeno. Za vprašanja, ki niso urejena in so bistvenega pomena za dobro ravnanje s stvarnim premoženjem državni svet ugotavlja, da je predlagatelj opustil dolžno pravno urejanje. Prenos oz. določanje upravljavca v primerih stavb, kjer so lastniki tudi zasebniki, državni organi, drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, njihova medsebojna razmerja in način razreševanja težav (tudi sporov) ni urejen.

* * *

Državni svet podpira predlog zakona. Ob podpori državni svet opozarja na opažene nedoslednosti, ki so navedene ob posameznih določbah, na izpostavljena vprašanja ter na dejstvo, da predlog zakona govori o pokrajinah in njenem premoženju, čeprav jih v Sloveniji še ni.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 7. točki dnevnega reda : *

• Izvolitev člana komisij državnega sveta *

S predlogom državnega svetnika Mirana Bavčarja, da želi sodelovati v Komisiji državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in Komisiji državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem, je bila seznanjena Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 12.1.2007.

Predlog sklepa so prejeli z elektronsko pošto 12.1.2007.

Na predlog Mandatno imunitetne komisija je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, na podlagi četrtega odstavka 45. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in 75. ter 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05)

izvolil Mirana Bavčarja za člana:

• Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve
• Komisije državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 8. točki dnevnega reda :

• Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2006

Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 12.1.2007.

Tabelarni pregled k poročilu o delu državnega sveta v letu 2006, so prejeli na klop.

Uvodne besede je podal predsednik državnega sveta, Janez Sušnik.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, prof.dr. Alojz Križman, mag. Adolf Zupan, Doro Hvalica, Marta Turk, Marjan Maučec, dr. Zoltan Jan, Jože Stanič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 50. seji, dne 17. 1. 2007, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04 in 18/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije sprejema predlog Poročila o delu Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2006.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil 50. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom, ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.