Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Predlog zakona o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa |
|
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DELNEM SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA - SKRAJŠANI POSTOPEK I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) je Državni zbor sprejel na seji 14. 1. 2009. Vlada je nujnost sprejetja zakona utemeljevala z dejstvom, da ekonomska aktivnost, predvsem zaradi neodzivnosti medbančnega trga in nezmožnosti plasmaja slovenskih proizvodov na ključne izvozne trge, v Sloveniji dramatično slabi. Zato je predlagala ukrepe, katerih sprejem bi olajšal stanje gospodarstva in zaščitil položaj zaposlenih. Že pred sprejetjem tega zakona pa so bila izražena opozorila na nekatere pomanjkljivosti zakona, zaradi katerih predvideni učinki in s tem namen zakona niso v celoti doseženi.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve Zakon določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga Za izvajanje veljavnega zakona se v državnem proračunu že zagotavlja 230.400.000,00 eurov. Predlog zakona za državni proračun ne bo imel dodatnih finančnih posledic in za njegovo izvajanje ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev. Predloga zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.
4. Prikaz ureditve v nekaterih drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve Predlog zakona ni povezan in ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, je pa Evropska komisija v svojih priporočilih poudarila tudi potrebo po delovanju držav članic in njihovem ukrepanju za preprečitev posledic finančne krize.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Druge posledice sprejema zakona so poenostavitev postopkov in pozitivni učinki na gospodarstvo.
6. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku Gre za manj zahtevno spremembo zakona. Zato se na osnovi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga obravnava po skrajšanem postopku.
II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) se v 3. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: "(1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov, v času prejemanja subvencije ne odreja nadur in v poslovnem letu prejemanja subvencije ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora." 2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu
Prvi odstavek 3. člena zakona določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden.
K 2. členu Predlagano je, da zakon začne veljati petnajsti dan v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA 3. člen (1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadurnega dela delavcem in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora. (2) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi zahtevka za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: zahtevek), ki ga vloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod s sklepom odloči o zahtevku po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper sklep ni pritožbe. (3) Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka sklene delodajalec z zavodom pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem. (4) V kolikor delodajalec ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora vrniti prejeto subvencijo oziroma njen ustrezni del.
|
Povezane vsebine | |
![]() |
14. seja Državnega sveta Republike Slovenije |