Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E
k dopolnjenemu predlogu zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) - druga obravnava
Državni svet podpira predlagane rešitve, ki bodo zagotovile krajše, racionalnejše in preglednejše postopke sprejemanja prostorskih aktov, saj so postopki, ki se vodijo na podlagi veljavnega ZUreP-1, predolgi.
Državni svet je uvodoma ugotovil, da prvotnega mnenja Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona ni več možno upoštevati za razpravo na seji državnega sveta zaradi dopolnjenega predloga zakona o prostorskem načrtovanju za drugo obravnavo, ki ga je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil Odbor državnega zbora za okolje in prostor in v katerem je navedeni odbor s prejetjem svojih amandmajev upošteval tudi pripombe komisije, ki jih je oblikovala na podlagi prispelih stališč občin in opravljene razprave.
Državni svet je na podlagi mnenja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o prostorskem načrtovanju ugotovil, da:
- so pripombe komisije redakcijske narave k 9. členu, 35. členu, prvemu odstavku 45. člena, petemu in šestemu odstavku 51. člena, drugemu odstavku 54. člena, 64. členu, prvemu odstavku 66. člena, prvemu odstavku 68. člena in prvemu odstavku 95. člena upoštevane.
- je upoštevana pripomba komisije k tretjemu odstavku 21. členu, da se le-ta dopolni tako, da državni prostorski načrt pripravljavec "z dnem njegove uveljavitve" posreduje krajevno pristojni upravni enoti in občinam, katerih območje je zajeto v tem načrtu. V praksi se je namreč dogajalo, da je bilo treba več mesecev čakati na državni lokacijski načrt, ki bi ga občine potrebovale pri svojem delu, poleg tega je takšna rešitev predvidena tudi za posredovanje občinskih prostorskih aktov in regionalnih prostorskih načrtov.
- je upoštevan predlog komisije za dopolnitev petega odstavka 32. člena in drugega odstavka 33. člena z opredelitvijo roka 30 dni, v katerem mora ministrstvo zavzeti stališče do pripomb in predlogov javnosti oziroma občin do dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
- je upoštevan predlog komisije za novi 36. a člen, na podlagi katerega je predvidena možnost dogovora med pristojnim ministrstvom in udeleženimi občinami, ki pripravljajo regionalne prostorske načrte oziroma posamezno občino, da le-te načrtujejo in sprejmejo prostorski akt za določeno prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne prostorske ureditve s prostorsko ureditvijo regionalnega oziroma lokalnega pomena to primerneje.
- je upoštevana pripomba komisije k prvemu odstavku 47. člena in prvemu odstavku 57. člena, da se začne postopek priprave občinskega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta s sklepom župana in ne občinskega sveta, s čimer se bistveno skrajša postopek, kar je tudi eden izmed osnovnih ciljev obravnavanega zakona.
- je upoštevan predlog komisije za dopolnitev prvega odstavka 48. člena, da morajo biti razvojne potrebe, ki so ena izmed podlag za pripravo osnutka prostorskega načrta, obrazložene in dokumentirane.
- je upoštevana pripomba komisije k tretjemu odstavka 51. člena, da javno naznanilo o razgrnitvi dopolnjenega osnutka (prvega) občinskega prostorskega ne vsebuje navedbe vseh zemljiških parcel, ker bi to povzročilo objavo neobvladljive količine podatkov. Ohranitev zahteve za navedbo zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, pa je ob spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov potrebna in upravičena.
- je upoštevan predlog komisije za novi 53. a člen, s katerim se določa skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega, če se le-te nanašajo na prostorske izvedbene pogoje, medtem ko skrajšani postopek ne pride v poštev v primeru sprememb namenske rabe. Matični odbor državnega zbora pa ni razpravljal o predlogu komisije za novi 61. a člen, s katerim je komisija predlagala podobno rešitev pri spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta.
- je komisija predlagala, da se v prvem odstavku 65. člena zaradi nejasnosti hierarhije občinskega in regionalnega prostorskega načrta opredeli, da občinski prostorski načrt ni podlaga za pripravo regionalnega prostorskega načrta (da gre za njegovo upoštevanje in ne skladnost). Matični odbor državnega zbora je sprejel amandma, na podlagi katerega se načrtujejo prostorske ureditve regionalnega pomena ob upoštevanju "državnega" prostorskega načrta in ne "občinskega" prostorskega načrta, s čimer je bila pripomba komisije smiselno upoštevana.
- se je v prvem odstavku 68. člena na predlog komisije črtala besedna zveza "ali svet zveze občin". V skladu z zakonom o lokalni samoupravi sestavljajo svet zveze občin župani in v aktu o ustanovitvi zveze določeno število predstavnikov občinskih svetov občin ustanoviteljic, regionalni prostorski načrti so takšni prostorski akti, ki jih morajo sprejeti občinski sveti udeleženih občin in ne le svet zveze občin, v katerem ne sodelujejo vsi občinski svetniki udeleženih občin, hkrati pa ni nujno, da so v svet zveze občin vključene občine, na katere se nanaša regionalni prostorski načrt, oziroma so lahko vključene tudi tiste, na katere se ta akt ne nanaša.
- je bil predlog komisije za črtanje četrtega odstavka 75. člena upoštevan. Četrti odstavek je določal, da dokler občina ne sprejme programa opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, ne sme sprejeti programa opremljanja za investicije iz načrta razvojnih programov. Ker bi navedeno določilo pomenilo precejšnjo restrikcijo za zaračunavanje komunalnega prispevka za nove investicije za čas do sprejema „splošnega“ programa opremljanja, je bil podan predlog za črtanje tega odstavka.
- je bila upoštevana pripomba k 98. členu, da se zadnji stavek tretjega odstavka črta. Ta določba je omejevala veljavnost strategije prostorskega razvoja občine ali lokacijskega načrta občine, ki je bil sprejet po določilih ZUreP-1, poleg tega je bila v neskladju s prvim oziroma tretjim odstavkom 97. člena, ki določa njihovo veljavnost lokacijskega načrta do izvedbe načrtovanih posegov v prostor. Takšna strategija in lokacijski načrti občin lahko veljajo neomejeno oziroma do izvedbe načrtovanih posegov v prostor.
Državni svet je tudi ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z usmerjanjem prostorskega razvoja naselij v 6. členu menila, da ni bojazni, da bi se z nekontrolirano gradnjo zelene površine (namenjene parkom, površine ob vrtcih ipd.) pozidale, saj ta člen tudi določa, da se z razvojem naselij ne smejo slabšati kakovosti življenjskega okolja in se mora v čim večji meri zelene površine naselja ohranjati. S predlagano rešitvijo je občinam dana vloga, da bodo odgovorno in racionalno načrtovale prostorski razvoj. Državni svet je ugotovil, da matični odbor državnega zbora k 6. členu ni sprejel amandmaja.
Državni svet je ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s pripombami, da predlog zakona zmanjšuje pristojnosti občin na njihovem ozemlju (npr. na območjih NATURE 2000), ocenila, da predlog zakona z rešitvijo v 12. členu (tretja (3) točka prvega (1) odstavka) ne prenaša pristojnosti prostorskega načrtovanja z lokalne na državno raven, ampak je država odgovorna za prostorske ureditve na tistih območjih ohranjanja narave, ki so zavarovane z aktom države, ki se sprejme po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, na katerih ozemlju leži posebno varstveno območje, na podlagi zakona o ohranjanju narave. Državni svet je ugotovil, da matični odbor državnega zbora k tretji (3) točki prvega (1) odstavka 12. člena predloga zakona ni sprejel amandmaja.
Z ozirom na dejstvo, da še nimamo vzpostavljene druge ravni lokalne samouprave oziroma pokrajin, se državni svet strinja s predlagano rešitvijo, da za vmesno obdobje predlog zakona predvideva ureditev prostorskega načrtovanja v okviru medobčinskega sodelovanja, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev oziroma lažji izvedbi regionalnih razvojnih programov. Pojem "medobčinski" prostorski akt je kot regionalni prostorski načrt primeren, saj njegov vpliv lahko seže na območje nekaj občin znotraj razvojne regije, ki je opredeljena z zakonom o skladnem regionalnem razvoju in podzakonskimi akti. Ko bo sprejeta pokrajinska zakonodaja oziroma bodo začele pokrajine delovati, bo treba zakon v tem delu spremeniti in dopolniti z vidika novo nastalih pokrajin.
Državni svet je ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagala, da se 39. člen predloga zakona dopolni tako, da se občine lahko same odločijo, ali bo občinski prostorski načrt vseboval tudi krajinski načrt, pri čemer je le-ta lahko opredeljen kot samostojna sestavina ali kot del urbanističnega načrta (enoten urbanistično krajinski načrt). Državni svet je ob tem ugotovil, da je matični odbor državnega zbora sprejel amandma, s katerim je črtal urbanistični načrt kot obvezno sestavino občinskega prostorskega načrta in ga opredelil kot strokovno podlago za določitev območja naselij ter določitev enot urejanja prostora v naseljih, za katera se izdela.
Državni svet predlaga, naj se čim prej s posebnim zakonom uredijo oziroma poenostavijo možnosti razlastitve za potrebe graditve javne gospodarske infrastrukture, hkrati pa opozarja, da je treba že pri pripravi občinskih prostorskih načrtov ravnati racionalno in gospodarno ter novo gospodarsko javno infrastrukturo umestiti v bližino obstoječe oziroma na zemljiščih, ki so v občinskem prostorskem aktu predvidene za te namene.
