Pobuda Antona Peršaka za ustanovitev posebnega sklada, katerega namen bo sistematična skrb za odkupe in obdelavo rokopisov oz. arhivov slovenskih ustvarjalcev

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za ustanovitev posebnega sklada, katerega namen bo sistematična skrb za odkupe in obdelavo rokopisov oz. arhivov slovenskih ustvarjalcev in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo in poziva Ministrstvo za kulturo, naj na osnovi predhodne analize obeh spodaj navedenih možnosti predlaga Vladi Republike Slovenije ustanovitev posebnega proračunskega sklada ali, če oceni to kot bolj smiselno in učinkovito možnost, ustanovitev samostojnega sklada (z zakonom), katerega namen bo v prvi vrsti zbiranje sredstev in financiranje odkupov ter vzdrževanja in urejanja rokopisov in referenčnih gradiv (pisma, dnevniki ipd.) slovenskih pisateljev, pesnikov, dramatikov, esejistov in drugih ustvarjalcev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku in katerih zapuščine so oziroma bodo velikega pomena za slovensko kulturno zgodovino.

Skrb in sredstva iz tega naslova morajo biti posvečena tako gradivom že umrlih avtorjev, katerih rokopisne in referenčne zapuščine hranijo dediči kakor tudi ali še posebej rokopisom pomembnih živih avtorjev. 

Obrazložitev:

Že nekajkrat v preteklosti in tudi v zadnjem času se je izkazalo, da pristojne ustanove (NUK, razni inštituti) nimajo dovolj sredstev, da bi lahko sistematično skrbele za odkupe arhivov pomembnih slovenskih ustvarjalcev. To še posebej velja za njihove rokopise, pisma, razna gradiva in pripravljalne študije (v primerih avtorjev zgodovinskih, biografskih del ipd.) ter inačice pomembnih del, ki so nastajale v procesih oblikovanja teh del. A tudi v primerih, ko so pisatelji ali drugi umetniki sami zapustili svoje rokopise tovrstnim ustanovam, v mnogih primerih zaradi pomanjkanja sredstev ni prišlo do ustrezne obdelave in sistematičnega študija gradiv in tako se pogosto z velikim časovnim zamikom odkrije, da so v zapuščinah ostala prepozno odkrita tudi zelo pomembna dela. Znan je na primer z zapuščino pisatelja Vitomila Zupana, ki je bila v več škatlah spravljena v NUK in ob pregledu katere je pesnica Ifigineja Simonovi? odkrila, da je v teh škatlah tudi zelo veliko zapisov Zupanove poezije, ki je v največjem delu nastala v letih, ki jih je Zupan prestal v zaporu in je bila iz zapora pretihotapljena. Nastalo je kar sedem obsežnih knjig poezije, z izidom katerih se je dokaj spremenil tudi pogled na slovensko poezijo po drugi svetovni vojni.

Smiselno bi bilo, da bi po vzoru Avstrije in drugih držav sistemsko in neodvisno od zgolj trenutne večje ali manjše proračunske velikodušnosti zagotovili sredstva v zadostni višini, ki bi omogočala stalno in sistematično skrb za odkupe pisateljskih arhivov. Tak sklad bi po eni strani lahko pomenil tudi neke vrste finančno podporo avtorjem, za katere možnost odkupa teh gradiv lahko pomeni tudi pomemben vir sredstev za dostojno življenje. Po drugi pa bi pomenil še eno možnost več za načrtno zbiranje pisne kulturne dediščine oz. ohranjanje kulturnega in zgodovinskega spomina. Uvrstitev ustvarjalca v tak nacionalni literarni arhiv bi pomenila na nek način tudi simbolni vstop v literarni kanon. Ob tem pa je pomembno tudi to, da bi lahko z dostopnostjo širši zainteresirani strokovni javnosti tovrstni sodobni literarni arhiv posameznega avtorja hitro postal tudi predmet literarnozgodovinskih in teoretičnih raziskav.

To se je pokazalo tudi v primeru, ko je v zadnjem času NUK v povezavi z Oddelkom za primerjalno književnost organiziral praktični seminar literarne zgodovine v Rokopisni zbirki NUK. Značilno je, da študente v veliki meri zanimajo predvsem sodobni avtorji – tako je prišlo do seminarskih nalog na temo Daneta Zajca, skupine OHO, Ivana Mraka itd. – kar pomeni, da se je že lahko študiralo rokopisno gradivo, ki je šele nedavno prišlo v zbirko. Vsekakor torej velja, da bi bilo tudi za ustvarjalce koristno, če bi njihovo rokopisno in drugo gradivo prišlo čim prej v arhiv Rokopisne zbirke.

Za ustanovitev takega sklada, ki bi omogočil sistematično zbiranje in obdelavo tovrstnih gradiv, je zelo zainteresirano tudi Društvo slovenskih pisateljev, prav gotovo pa tudi stanovska društva drugih ustvarjalcev (prevajalci, teatrologi, kritiki ...), za katerih materialna gradiva, ki pričajo o njihovem ustvarjalnem delu, sedaj ni mogoče zagotoviti ustrezne skrbi in obravnave.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.