Sklepi, sprejeti na podlagi posveta Ženske in zdravje

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Ženske in zdravje, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet je na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2008, na pobudo Zveze društev Slovenska zveza za zdravje, soorganiziral posvet z naslovom Ženske in zdravje.

Cilj posveta je bil opozoriti na čedalje večjo stopnjo prepoznavanja pomembnosti varovanja zdravja žensk v družbi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne  ženske. Znano je, da ženske  dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane.

S strani Državnega sveta sta kot referenta na posvetu aktivno sodelovala državna svetnica Lidija Jerkič in državni svetnik Peter Požun.

Na podlagi referatov in razprave na posvetu so bili oblikovani naslednji zaključki:

I.

Zaradi različnih vzorcev bolezni, različnih bioloških značilnosti, reproduktivnih funkcij in različnega načina življenja, je nujno potrebna ločena obravnava in spremljanje zdravja žensk in moških.

Ženske veliko bolj pogosto odhajajo v bolniški stalež zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva. Zanje značilne bolezni so tudi osteoporoza, bolezni srca in ožilja in bolezni, povezane z reproduktivnim zdravjem. Vprašanja rodnosti in splavnosti, zlasti maternalna umrljivost pa so najpomembnejši kazalniki uspešnosti delovanja zdravstvenega varstva.
Tudi zaradi čedalje večjih pritiskov na podaljševanje delovne dobe, zaostrovanja pogojev za upokojevanje za ženske ter zaradi pojava visoke stopnje koriščenja bolniškega staleža pri ženskah in odsotnosti nosečih žensk z dela (zaradi stresnega delovnega okolja), mora skrb za zdravje na delovnem mestu, zagotavljanje zdravega delovnega okolja in prilagajanje procesov dela zmožnostim delavk postati osrednje vodilo za prihodnost.

V Republiki Sloveniji naj zato resolucije in nacionalni programi zdravstvenega in socialnega varstva upoštevajo posebnosti varovanja zdravja žensk in tudi na izvedbeni ravni omogočajo:

1. Zdravo in kakovostno življenje.

Preventiva in ohranjanje zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih sta pomembna člena v verigi zdravega in kakovostnega življenja. Kljub temu, da ženske manj kadijo in se bolj zdravo prehranjujejo kot moški, so podatki o visokem odstotku gibalno športno nedejavnih žensk, ki je kar za 20 odstotnih točk višji od odstotka moških, zaskrbljujoči. Ženske ob vseh družinskih in delovnih obveznostih očitno ne morejo najti časa za povečano skrb zase, za zdravje in dobro počutje.

Med dejavnike nezdravega načina življenja, ki vplivajo na zdravje žensk, sodi tudi kajenje, katerega posledice pogosto rezultirajo v izgubi las, bolezni oči, gubanju kože, izgubi sluha, kožnem raku, propadanju zob in obzobnega tkiva, težavah pri reproduktivnem zdravju, vnetju arterij, ven in živcev na nogah, osteoporozi, kroničnem bronhitisu in v najhujših primerih v raku pljuč, obolenjih srca, raku na prsih, raku maternice in splavu.

Ustrezno svetovanje, dodatno izobraževanje in ozaveščanje celotne družbe o večplastni vlogi žensk v družbi in njihovih specifičnih potrebah bi pripomoglo k izboljšanju kvalitete življenja žensk.

2. Spolno in reproduktivno zdravje, omogočeno uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic in kakovostno materinstvo.

Spolne in reproduktivne pravice so postale sestavni del osnovnih človekovih pravic v sredini 90-ih let prejšnjega stoletja. Pomembna zaveza za spoštovanje teh pravic je bila leta 1995 objavljena Listina spolnih in reproduktivnih pravic. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da se človekove pravice kršijo tako v najmanj kot tudi v najbolj razvitih državah. Tudi v Sloveniji, ki velja za demokratično in razvito državo, se te vrste kršitev človekovih pravic še vedno pojavljajo, kar je nesprejemljivo.

Poleg kršitve pravice do osebne svobode in varnosti, do enakosti, zasebnosti, svobodne misli, informiranosti in izobrazbe, rojstva otrok, zdravstvenega varstva in vzgoje, je najbolj očitna in skrb vzbujajoča kršitev pravice do življenja, saj vsako leto v Sloveniji še vedno umre ena ali več žensk zaradi nosečnosti in poroda. Maternalna umrljivost je tako v zadnjem desetletju ponovno med najvišjimi v Evropi (povprečno 10 smrti na 100.000 živorojenih otrok).

Tudi področje zdravljenja neplodnosti in postopkov zunajtelesne oploditve ostaja nerešeno. Problemi se pojavljajo v povezavi z dolgimi čakalnimi vrstami, prav tako dolgim čakanjem na darovano spolno celico, neustreznim varovanjem osebnih podatkov in omejeno možnostjo splošne anestezije za pacientko pri punkciji jajčnih celic, ki je zelo boleč postopek (to možnost zagotavlja v Sloveniji le eden od treh centrov, ki se ukvarjajo s postopkom zunajtelesne oploditve).

3. Varovanje zdravja na delovnem mestu.

Ženske v delovnem okolju v veliko manjši meri kot moški zasedajo vodilne položaje, kar ženske postavlja med bolj ranljive za negativne organizacijske vplive, med drugim tudi za t.i. mobing na delovnem mestu. Rezultati prve nacionalne raziskave o trpinčenju na delovnem mestu namreč kažejo, da ženske pogosteje (62,8 %) doživljajo trpinčenje na delovnem mestu kot moški. Tudi zdravstvene posledice trpinčenja so pri ženskah bolj izrazite in hujše kot pri moških.

Zakonodajni okvir varovanja zdravja žensk (poleg Zakona o delovnih razmerjih, k zakonodajni ureditvi zavezujejo mednarodni standardi, konvencije - o varstvu materinstva in direktive - o nočnem delu žensk v industriji, o varstvu nosečih žensk) je ozek, njegovo izvajanje v praksi pa zelo skopo. Širše skrbi za zdravje žensk na delovnem mestu, poleg ukrepov, ki jih nalaga delovnopravna zakonodaja pa v praksi ni zaznati v zadostni meri.

Pri ženskah se, za razliko od moških, v veliko večji meri pojavljajo zdravstveni problemi kot so okvare zgornjega dela gibalnega sistema in stres. V praksi je, kljub zakonskim določbam, možno zaznati odpovedovanje zanositvi in soglašanje z nočnim delom zaradi pritiska izgube delovnega mesta.

Posebno zahtevne delovne razmere za ženske predstavlja nočno delo, ki naj bi ga v Sloveniji opravljajo približno 15.000 delavk, zato bi nadzoru nad izvajanjem določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z nočnim delom žensk veljalo dati posebno pozornost.

4. Hitro, dostopno in kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo.

Za ženske je še posebej pomembna ustrezna zdravstvena oskrba na prehodu v materinstvo, pri čemer porodnišnice zaenkrat ostajajo izključna porodna okolja. Kot problematična se pojavljajo vprašanja kršenja pravic do popolne informirane izbire, pretirane rabe postopkov in posegov pa tudi podcenjene vloge babic kot promotork zdravja in primarnih skrbnic med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju.

Ob-porodna skrb, ob zavedanju trenutnih problematik neupoštevanja preverjeno dobrodejnih praks (ena babica-ena porodnica), pretirane rabe prereza presredka in neenake dostopnosti do različnih metod in zdravil za lajšanje poporodnih bolečin, je lahko tista, ki bo ženskam na tem področju zagotovila resnično avtonomijo.

5. Zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

 

II.

Problematika psihičnega in fizičnega nasilja v družini se v veliki meri dotika tudi področja zdravja in zdravstvene oskrbe. Raziskave kažejo, da ženske, ki doživljajo nasilje v družini, manj pogosto uporabljajo preventivno zdravstveno oskrbo in pogosteje prakticirajo vedenja, ki so škodljiva za zdravje. Nasilje v partnerskem odnosu dokazano pomembno poveča riziko za hude duševne bolezni, vključno z depresijo, travmatično in post-travmatično stresno motnjo, anksioznostjo in samomorilnostjo. Nasilje je lahko tudi eden od vzrokov, zakaj ženske posegajo po psiho-aktivnih snoveh.

Nasilje s strani partnerja naj bi doživljalo več kot 6 % nosečih žensk, kar pomeni, da pri tem obstaja večja verjetnost nastanka raznih zapletov že med nosečnostjo, med porodom ali po nosečnosti.

Prav zato so ustrezni preventivni ukrepi, usmerjeni v preprečevanje nasilja, v nudenje ustrezne psihosocialne in psihoterapevtske pomoči ter v ozaveščanje javnosti o pojavu nasilja v družini, partnerskem odnosu ali družbi, ključnega pomena.

Zdravje žensk naj bo zato varovano tudi s:

1. preprečevanjem nasilja in trpinčenja ter začetkom postopka za sprejem družinskega zakonika (pri pripravi aktov je potrebno upoštevati tudi predloge predstavnikov civilne družbe);
2. omejevanjem in preprečevanjem zlorabe in zasvojenosti s psiho-aktivnimi snovmi med ženskami.

III.

Zaključki posveta se posredujejo naslednjim institucijam:

• Ministrstvu za zdravje,
• Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
• Ministrstvu za šolstvo in šport,
• Uradu za enake možnosti,
• Inštitutu za varovanje zdravja RS,
• Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
• Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.