Mnenje k Predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije se zaveda, da je potrebno sprejeti Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da se zagotovi dostojne pokojnine in finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Nadalje se je potrebno zavedati, da bi v primeru ohranitve obstoječega pokojninskega sistema, zaradi njegove finančne nevzdržnosti v prihodnjih letih neogibno prišlo do zmanjševanja obsega pravic zavarovancev, kar je z vidika socialne države nesprejemljivo, in do povečevanja prispevkov delodajalcev, kar bi negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlagane spremembe nove pokojninske zakonodaje so tako nujne z vidika zaustavitve padanja pokojnin upokojencev in zagotovitve pokojnin tudi prihodnjim generacijam.

Po desetih letih veljavnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je potrebno natančno proučiti dobre lastnosti leta 2000 reformiranega pokojninskega sistema, slabosti, vzdržnost sistema za javne finance, primernost odmere in višine pokojnin, invalidsko zavarovanje itd., saj so popravki sistema na določenih segmentih nujni.

Državni svet Republike Slovenije podpira stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da je potrebno poleg finančne vzdržnosti pokojninske blagajne proučiti tudi finančno vzdržnost drugih blagajn, saj se bodo posledice podaljševanja delovne dobe, zaposlovanja v skrajšanih oblikah dela za določen čas, zaposlovanja v okviru malega dela, odrazile na drugih blagajnah (zdravstvena, socialni transferji). Sindikati zato opozarjajo, da mora predlagatelj  temeljito proučiti politiko in načine zaposlovanja (mladi so zelo pozno vključeni v plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; za invalide se ne ustvarja novih delovnih mest; določeni prejemki niso podvrženi plačevanju prispevkov; zaposlovanje v okviru malega dela bo povzročilo znatno zmanjšanje višine vplačanih prispevkov itd.). Nadalje ocenjujejo, da je potrebno na področju plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno napraviti red in da morajo vsi gospodarski subjekti obvezno vplačevati prispevke za pokojninsko blagajno (kot možnost naj ostane samo obročno odplačevanje). Poudaril je potrebo po vzpostavitvi aktivne politike zaposlovanja za nedoločen delovni čas, po odpiranju novih delovnih mest, po odpiranju ustreznih delovnih mest za izčrpane starejše delavce, po novih delovnih mestih za invalide, po vključevanju nezaposlenih (približno 100.000) v stalne oblike zaposlitve. Po zagotavljanju finančne discipline in večjega pravnega reda na vseh področjih delovanja naše družbe.

Državni svet ocenjuje, da ni potrebno zaostrovati razprav glede predloga novega pokojninskega zakona in vznemirjati prebivalstvo, saj ne vemo, koliko časa bodo predlagane spremembe zdržale ter da je potrebno razprave omiliti in postopno izvesti načrtovane spremembe. Vlada kot socialni partnerji naj ob tem delujejo modro in v dobro vseh.
Državni svet podpira stališča Obrtno-podjetniške zbornice. Le-ta meni, da je potrebno v času gospodarske, finančne in moralne krize  v Sloveniji zadeve zapeljati na pravo pot. Zbornica ne podpira sprememb pokojninske zakonodaje v delu, ko enormno dviguje osnove za plačilo prispevkov in to za 50 % za samozaposlene ter da širi plačevanje prispevkov od dnevnic, kilometrin in drugih prejemkov, ki predstavljajo kritje dejanskih stroškov poslovanja. Obrtno-podjetniška zbornica je v letošnjem letu z organizacijo mednarodne konference na temo sive ekonomije, ob prisotnosti uglednih strokovnjakov iz tujine, poskušala pomagati Vladi Republike Slovenije in njenim izvršilnim organom pri razkrivanju poslovanja gospodarskih subjektov s sivega trga. Siva ekonomija v Sloveniji obsega približno 27,5 odstotkov BDP, kar pomeni, da država vsako leto izgubi okoli 10 milijard evrov. Obrtno-podjetniška zbornica želi, da se z ostrimi in učinkovitimi ukrepi obseg sive ekonomije zmanjša na minimum. S tem bo pridobilo tako gospodarstvo kot država. Novi prilivi v državni proračun in druge javne blagajne bodo vplivati na nižje obremenitve gospodarstva, tako z davki kakor socialnimi prispevki. Obrtniki in podjetniki so se vedno zavzemali za pravni red na tem področju in se jih zato neupravičeno drži sloves, da so prav oni utajevalci davkov in prispevkov. Največji problem neplačevanja slednjih predstavljajo veliki sistemi, tudi v lasti države, ki so od Vlade Republike Slovenije ob sodelovanju DURS-a dobili dovoljenja za odlog plačil tudi za 5 in več let (Slovenske železnice). Ti veliki sistemi so tudi veliki finančni neplačniki in ob sedanjih pojavih, ko gredo v stečaj ali prisilno poravnavo, potegnejo v veliko nelikvidnost in celo propad manjša podjetja in obrtnike ter podjetnike. Državni svet zato upravičeno pričakuje, da bo Vlada na tem področju v najkrajšem času napravila red.  

Državni svet podpira opozorila Zveze delovnih invalidov Slovenije glede predlaganih rešitev v novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ne vlivajo zaupanja. Od leta 2004 se invalidi intenzivno zavzemajo za aktivno politiko zaposlovanja, vendar ugotavljajo, da jih večina (približno 15.000) ostaja v pasivni evidenci Zavoda za zaposlovanje, s prejemki 248 evrov na mesec in postavlja se vprašanje, kako naj s tem zneskom preživijo. Po novih zakonskih predlogih pa se pripravlja tudi odtujitev njihovega premoženja v primerih, ko bodo zaprosili za socialno  pomoč. Iz Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je izločen institut telesnih okvar in invalidnine. Glede na to, da so zneski invalidnin, ki pripadajo osebam s težjimi telesnimi okvarami, nizki, je nerazumljivo, da želi zakonodajalec prizadeti ravno najbolj ogrožene in nemočne osebe. Telesna okvara je po sedanjem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa. Tem osebam bo z izločitvijo telesnih okvar storjena nepopravljiva krivica. Glede na veliko družbeno razslojevanje se invalidi bojijo, da bodo oni največje žrtve pokojninske reforme.

Prav tako Državni svet podpira opozorila Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki opozarjajo na nujnost, da telesne okvare ostanejo v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med drugim je to potrebno tudi zaradi tega, ker mnogi predpisi (zakoni, pravilniki) osnovo za upravičenost do določenih pravic oz. ugodnosti opredeljujejo na stopnji (odstotku) od telesne okvare. Telesna okvara je nekaj povsem drugega kot invalidnost. Tudi Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja ne izhaja iz invalidnosti, pač pa iz oviranosti, ki je posledica različnih telesnih okvar. Prav tako mora iz pokojninskega zakona izhajati pravica do nadomestila za telesno okvaro in pravica do nadomestila za invalidnost. Enako kot dodatek za pomoč in postrežbo tudi nadomestilo za telesno okvaro in nadomestilo za invalidnost nista in ne moreta biti socialna transferja. Državni svet zato apelira na Vlado, naj invalide obravnava enakopravno z drugimi državljani in naj jih ne poskuša iztisniti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlado nadalje poziva naj vzpostavi humane medsebojne odnose, vrne naj zaupanje v sistem invalidskega zavarovanja in v ospredje družbe postavi človeške vire in potenciale. 

Državni svet je bil soglasen, da je potrebno modernizacijo pokojninske reforme izvajati razumno, postopno in na osnovi družbenega konsenza s tem, da se pridobljenih pravic zavarovancev ne zmanjšuje. To še zlasti velja za uveljavljene pravice invalidov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerih del je bil brez ekonomske utemeljitve prenešen v okvir socialnih transferjev na področje socialne varnosti. Vlada Republike Slovenije naj vse napore usmeri v vzpostavitev ponovnega medsebojnega zaupanja vseh subjektov družbe. Poišče naj krivce za sedanje težke gospodarske in finančne razmere ter naj jih postavi pred odgovornost. Pokojninsko reformo naj ne pelje s ciljem, da bo všečna Evropi, temveč v cilju pravične družbene porazdelitve finančnih bremen. V času, ko brez družbenega konsenza sprejemamo nove zakone na področju dela in socialnih zavarovanj,  odpiramo in poglabljamo veliko nezaupanje in nezadovoljstvo med  državljani, ki iščejo razrešitve problemov z nastopi na ulici. S to prakso pa bi se moralo  prekiniti. Državni svet zato poudarja, naj Vlada pokojninsko reformo izpelje po posameznih segmentih postopoma in naj pri tem temeljito prouči vsa odprta vprašanja in se do njih opredeli pred sprejemom Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Državnem zboru.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.