Zapisnik 3. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 23.1.2008.

Predsednik je pričel 3. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51. a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 12.04 in se zaključila ob 16.16 uri.

Opravičili so se:

• mag. Stojan Binder
• Rastislav Reven Jože

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike k 3., 4. in 5. točki
• Gospod mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo k predlagani razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava, EPA 1816-IV
• Gospod Janez Lenarčič, Državni sekretar za evropske zadeve k predlagani razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti
• (MLP), EPA 1828-IV

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike
• Gospa Vesna Juvan Gotovac, sekretarka, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospod Andrej Čokert, podsekretar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospa Marjeta Petrač, sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospa Saša Štrubelj, svetovalka, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospod Gregor Zalokar, svetovalec, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospod Gregor Krajc, namestnik direktorja, Služba Vlade RS za evropske zadeve
• Gospa Maja Peternel, svetovalka, Služba Vlade RS za evropske zadeve
• Gospa Justina Koprivšek
• Gospa Smiljana Mayer Škofic

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 10.1.2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 2. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - prva obravnava, EPA 1757-IV
   
4. Predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete (ZVEVPS) - prva obravnava, EPA 1758-IV
   
5. Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - prva obravnava, EPA 1759-IV
   
6. Predlog za imenovanje namestnika sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije
7. Predlog sklepa o ustanovitvah in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije
8. Sestava komisij Državnega sveta Republike Slovenije
9. Predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije
10. Potrditev stalnega sedežnega reda

 

UMIK

Predsednik je, na predlog kolegija državnega sveta predlagal, da se točka:

• Predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije

umakne z dnevnega reda današnje seje.

Poslovnik Državnega sveta je zelo pomemben akt Državnega sveta, ki ureja organizacijo in delo Državnega sveta. Zato je predsednik predlagal preložitev te točke dnevnega reda na naslednjo sejo, da bodo lahko imeli več časa za pripravo Poslovnika ter njegovo obravnavo na pristojni komisiji in interesnih skupinah.

Predlog za umik je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

RAZŠIRITEV

Predsednik je na, predlog kolegija Državnega sveta predlagal, da dnevni red seje razširijo s

• Predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava, EPA 1816-IV

Predlagana razširitev je bil sprejeta (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

RAZŠIRITEV

Predsednik je na, predlog kolegija Državnega sveta predlagal, da dnevni red seje razširijo s

• Predlogom zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (MLP), EPA 1828-IV

Predlagana razširitev je bil sprejeta (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 2. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - prva obravnava, EPA 1757-IV
4. Predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete (ZVEVPS) - prva obravnava, EPA 1758-IV
5. Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - prva obravnava, EPA 1759-IV
6. Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava, EPA 1816-IV *
7. Predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (MLP), EPA 1828-IV *
8. Predlog za imenovanje namestnika sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije
9. Predlog sklepa o ustanovitvah in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije
10. Sestava komisij Državnega sveta Republike Slovenije
11. Potrditev stalnega sedežnega reda

Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 1. točki dnevnega reda: Odobritev zapisnika 2. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 2. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli z elektronsko pošto 15.1.2008.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 2. seje glasujejo.

Zapisnik 2. seje je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 2. točki dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca Ministrstvu za pravosodje glede pospešitve dela državnega pravobranilstva v zvezi z vračanjem vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli pobudo Interesne skupine delodajalcev za oblikovanje protiinflacijske koalicije.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal vodje Interesne skupine delodajalcev, Borut Meh.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Razpravljali so mag. Dušan Semolič, Boris Šuštaršič, prof. dr. Jože Mencinger, prof. dr. Janvit Golob, dr. Andrej Rus, Rudi Cipot.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo Interesne skupine delodajalcev za oblikovanje protiinflacijske koalicije in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet podpira pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

V zadnjih štirih mesecih so se v Sloveniji razmere pričele izredno zaostrovati, tako na političnem, socialnem kakor tudi gospodarskem področju. Ob navdušenju zadnjih let, ki je bilo posledica pridružitve EU, uvedbi evra, vstopu v schengensko območje in na koncu predsedovanje EU, smo hote ali nehote pozabili nase in na svojo ranljivost. Verjeli smo, da je visoka rast v celoti rezultat zdrave in stabilne ekonomije. Verjeli smo, da skoraj polna zaposlenost pomeni tudi stabilnost. Zanemarili smo specifiko trga dela, strukturna neravnovesja in njegovo rigidnost. Podcenili smo pomen javnih financ.

Danes bi radi nekateri prikazali razmere v Sloveniji kot izredne, kar niso. Inflacija je sicer visoka, vendar še vedno obvladljiva. Gospodarska rast je zadovoljiva in poslovna klima kljub pešanju še obetavna. S ciljem, da ohranimo relativno ugodna gibanja, da umirimo vzpodbujena inflacijska pričakovanja, Državni svet daje pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije.

Protiinflacijska koalicija bi se oblikovala na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije v obliki Sveta za ekonomsko, fiskalno in socialno politiko (v nadaljevanju: Svet). Svet bi sestavljali najmanj štirje ministri (finance, gospodarstvo, delo, javna uprava), člani ekonomsko socialnega sveta, predstavniki združenja bank, Banke Slovenije, ZPIZ, ZZZS in predstavniki strokovne javnosti.

Naloga Sveta bi bila, da pripravi celovite ukrepe s katerimi se bo ustavil inflacijski val in postopno odpravljalo strukturna neskladja, ki se danes kažejo v neobvladovani inflaciji.

Svet je strokovni in posvetovalni organ Vlade in pripravlja ukrepe, ki jih sprejme Vlada, in oblikuje mnenja o vladnih ukrepih.
Obrazložitev:

Nekateri ekonomisti in institucije so že v prvi polovici preteklega leta opozarjali, da inflacija v Sloveniji raste. Žal smo ta opozorila preslišali. Šele v mesecu novembru smo, tudi pod vplivom sindikalnega protesta, spoznali in se soočili z njo tudi zaradi resnih opozoril ECB. Leto smo končali z povprečno letno inflacijo 3,6 %, medtem ko je bila medletna rast življenjskih potrebščin (dec 07/dec 06) 5,6 %. Poprečna letna inflacija res nominalno ni velika, vendar je skoraj petdeset odstotkov višja kot v ostalih državah evro območja. Poleg tega se cene hrane, pijač, tobaka v zadnjih treh letih praktično niso spreminjale (2004 – 1,5 %,2005 – 0,2 %, 2006 – 2,6 %), medtem ko je povečanje za 2007 znašalo 7,5 %.
Seveda so se na vsa ta dogajanja najbolj burno odzvali tisti, ki so jih podražitve najbolj prizadele: delavci, kmetje, upokojenci… Posledica tega pa je, da prihaja do zahtev po nekritičnem povečevanju plač, saj se delodajalce poziva naj dvignejo plače ne za nekaj deset, temveč nekaj sto evrov, glasne so zahteve po dvigu pokojnin in še bi lahko naštevali. Neracionalno reagiranje na te zahteve oziroma ugoditev takim nezmernim zahtevam lahko povzroči hiter padec konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva, posledično znižanje delovnih mest, padec gospodarske rasti in vse posledice povezane s tem. To pa zagotovo ni naš cilj.
Umirjanje inflacije mora biti skupen projekt vseh akterjev v družbi. Zelo občutljivi moramo biti na tako imenovane inflacijske dobičkarje, ki so danes državni proračun in podjetja v državni lasti.
Poglejmo samo proračun. Vplačila javno finančnih prihodkov v letu 2007 so se glede na leto 2006 nominalno povečala za 8,3 %, to je realno za 4,5 %. Od tega so bili prilivi davka od dohodka pravnih oseb za 18,1 % višji kot leto prej, vplačil od davka na dodano vrednost je bilo 6,9 % več. Kljub spremembi dohodninske lestvice se vplačila dohodnine niso znižala (+0,6 %), kar je posledica povečanja plač in števila zaposlenih. Prav tako je bilo v zdravstveno blagajno vplačanih 8 % več prispevkov, v pokojninsko blagajno pa celo 8,6 %. Vplačila prispevkov za zaposlovanje so se povečala za 9 % in za porodniško varstvo 8,4 %. Manj, za 12,9 % se je nabralo od davka na izplačane plače, ki pa je bil začasno uveden pred več kot desetimi leti, sedaj pa potrebujemo nekajletno obdobje za njegovo ukinitev.
Rešitev za sedanje probleme ne moremo preložiti enostavno na pleča slovenskega gospodarstva. Tudi naš realni sektor se je znašel v težavah. Na eni strani pritiska na podjetje dvig cen storitev, vedno dražja država, cene energije, prevozov in še posebej surovin. Po drugi strani pa kupci (za večino slovenske industrije ti prihajajo iz razvitih držav EU) zahtevajo zadrževanje cen, v veliko primerih celo znižanje. Podatki SURS kažejo, da so naši izvozniki leta 2007 (podatek je za obdobje januar - november) v primerjavi z enakim obdobjem 2006 uspeli dvigniti cene investicijskih dobrin za 2,3 %, medtem ko se je izvoznim proizvodom za široko potrošnjo cena znižala (- 0,6 %). Seveda pa vsi skupaj pozabljamo tudi hitro povečevanje stroškov financiranja zaradi rasti obrestnih mer, kakor tudi zaračunavanja vedno novih in novih finančnih storitev, ki imajo velikokrat temelj tudi v odločitvah državnih organov. V tem trenutku puščamo ob strani podjetja, katerim je izvozni trg dolarsko področje in dnevno izgubljajo zaradi neugodnih menjalnih tečajev. Ob tem je potrebno poudariti, da so se bruto plače v Sloveniji kljub vsemu povečale v enajstih mesecih za 5,9 %, medtem ko so se neto plače zaradi spremenjene dohodninske lestvice povečale kar za 8,1 %. Torej v nobenem primeru ne držijo trditve, da se plače niso povečevale.
Predlagani Svet pa ne bo smel iskati rešitev samo ob upoštevanju dejstev in argumentov ene strani. Problematika državljanov z nizkimi dohodki je pereča in skupna. Zato naj vlada z oblikovanjem Sveta dokaže, da spoštuje našo ustavno določbo o socialni državi. Temeljna skrb gospodarstva mora ostati gospodarska rast, temelječa na razvoju, ki ga omogoča dobiček. Zato ni mogoče skrbi za socialo v večji meri kot doslej naložiti na pleča podjetij. To mora vzeti država nase in zato ima tudi vire. Prvi ukrepi bi morali iti v smeri zniževanja obremenitev in s tem povečanja neto plač (imamo bruto princip), najbolj socialno ogroženim skupinam bi pripadal draginjski dodatek, ki ga na podlagi vloge izplačuje država. Uvedba takšnega dodatka bi v podjetjih pomenila izničenje sistema motivacije in posledično znižanje storilnosti. Seveda pa to tudi pomeni krčenje vseh vrst proračunskih izdatkov, s tem državne porabe, kar bo določena podjetja prisililo, da bodo iskala prihodke na prostem trgu ali v tujini.
Pri oblikovanju protiinflacijske koalicije pa bi morale pomembno vlogo igrati tudi banke in dve največji državni blagajni, zdravstvena in pokojninska.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04,18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede skladnosti izdane bančne garancije z Zakonom o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih stavb.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede skladnosti izdane bančne garancije z Zakonom o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih stavb in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Draga Žure in predlaga Inšpektoratu Republike Slovenje za okolje in prostor, Banki Slovenije in Uradu Republike Slovenije za varstvo potrošnikov, da vprašanje preučijo in nanj odgovorijo.

Vprašanje Draga Žure se glasi:

Ali je bančna garancija izdana na podlagi 26. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) (Ur. l. RS št. 18/2004 z dne 27. 2. 2004 - besedilo prvega odstavka 26. člena: Za zavarovanje svoje obveznosti v rokih iz 25. člena tega zakona odpraviti napake, ki se bodo pokazale v dveletnem jamčevalnem roku iz prvega odstavka 23. člena tega zakona mora prodajalec kupcu hkrati z izročitvijo nepremičnine izročiti nepreklicno bančno garancijo banke iz 1. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona, s katero se banka zavezuje, da bo na prvi poziv kupca in brez ugovorov izplačala znesek, na katerega se glasi bančna garancija) skladna z zakonom, če vsebuje klavzulo, da je realizirana pod pogojem, da ji je priložena "fotokopija zapisnika podpisanega s strani uporabnika garancije in naročnika garancije o odpravi skritih napak, iz katerega izhaja, da naročnik garancije ni odpravil napak do roka navedenega v zapisniku za odpravo napak"?

Obrazložitev:

V skladu s 23. členom ZVKSES prodajalec odgovarja za napake nepremičnine, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu nepremičnine (kakor zakon definira skrite napake), če se napake pokažejo v dveh letih od prevzema nepremičnine. Prodajalec odgovarja tudi za skrite napake, ki imajo značilnost napak v solidnosti gradnje (662. člen OZ), če se le te pojavijo v desetih letih od prevzema nepremičnine. Na podlagi 24. člena ZVKSES je kupec dolžan prodajalca pisno obvestiti o skritih napakah najkasneje v dveh mesecih šteto od dneva, ko je napako ugotovil oziroma v šestih mesecih, če gre za napako v solidnosti gradbe. Naročnik garancije oz. prodajalec je dolžan v 15-ih dneh od prejema obvestila o napaki pregledati nepremičnino in uporabnikoma garancije oz. kupcema v nadaljnjih 15-ih dneh dostaviti obvestilo o vzrokih za napako in o načinu, na katerega namerava odpraviti napako, kot določa prvi odstavek 25. člena ZVKSES.
Za uveljavitev unovčitve bančne garancije je bila v konkretnem primeru (naročnik garancije MTB Podjetje za inženiring, trgovino in storitve d.o.o., izdajatelj garancije Nova Kreditna banka Maribor d.d.) postavljena zahteva po predložitvi z obeh strani (prodajalec in kupec) podpisanega zapisnika o nepravočasni odpravi skritih napak. ZVKSES nikjer ne določa, da je za njeno unovčitev potrebno priložiti z obeh strani podpisanega zapisnika o nepravočasni odpravi skritih napak. Iz tega izhaja, da so pogoji za unovčitev izdane bančne garancije strožji kot jih določa zakon.
Namen ZVKSES je uporabniku garancije zagotoviti ustrezen element varnosti in zaščite pravice kupcev. S tako postavljenimi pogoji, kot sta jih Nova KBM, d.d. in MTB, d.o.o. kot naročnik garancije podala, sta po mojem mnenju, namerno obšla namen ZVKSES. Povsem jasno je namreč, da takoj za tem, ko uporabnik garancije sporoči skrite napake naročniku garancije, da je z njim vsaj v potencialnem, če ne že dejanskem sporu. V takšnih okoliščinah, pa je jasno, da je naročnik bančne garancije tisti, ki odreja ali bo podpisal nek dokument in s tem zavestno upravičil izplačilo bančne garancije ali ne. Namen zakonodajalca s postavitvijo bančne garancije kot instituta zavarovanja interesa uporabnika ni bil, da se vse vajeti prepustijo naročniku garancije, pač pa prav v zaščiti uporabnika garancije pred naročnikom.
Pojavi se tudi vprašanje predpisanosti forme zapisnika po tako izdani bančni garanciji. Ali se lahko kot ustrezen dokument, na podlagi katerega bi banka uporabnikoma brez ugovora izplačala znesek bančne garancije uveljavlja korespondenca med naročnikom in uporabnikoma bančne garancije? Le-ta je datirana in podpisana s strani obeh strank, kar pa so gotovo sestavine vseh zapisnikov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Inšpektoratu Republike Slovenje za okolje in prostor, Banki Slovenije in Uradu Republike Slovenije za varstvo potrošnikov, da vprašanje preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorijo.

 

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede omejitve hitrosti v predorih na štajerski in primorski avtocesti.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, Drago Žura.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede omejitve hitrosti v predorih na primorski in štajerski avtocesti in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za promet, Družbi za avtoceste Republike Slovenije in Družbi za državne ceste, da vprašanja preučijo in nanje odgovorijo.

Vprašanja državnega svetnika Draga Žura se glasijo:

1. Kolikokrat in kdaj je bila preventivno omejena hitrost vožnje na štajerski in primorski avtocesti zaradi mokrega cestišča kot posledica ugotovitev testiranja tornih sposobnosti betonskih voznih površin v predorih?
2. Koliko in kateri tipi vozil so v teh obdobjih uporabljala primorsko in štajersko avtocesto na odseku omejene hitrosti vožnje?
3. Koliko je bilo plačane cestnine v teh obdobjih za odsek omejene hitrosti vožnje?
4. Kolikšen delež cestnine iz prejšnjega odstavka odpade na del avtoceste, kjer je bila preventivno omejena hitrost vožnje?
5. Ali ni ironično, da se plačuje cestnina za cesto, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, vzporedno pa je na regionalni cesti hitrost omejena na 90 kilometrov na uro?
6. Ministrstvo za promet naj podrejeno z Družbo za avtoceste RS in Družba za državne ceste uredi vse potrebno, da se uporabnikom primorske in štajerske avtoceste povrne del plačane cestnine iz naslova zmanjšane uporabnosti zaradi znižane omejene hitrosti vožnje.
7. Ministrstvo za promet naj podrejeno z Družbo za avtoceste RS in Družbo za državne ceste nemudoma zagotovi, da se ustrezno zniža cestnina na primorski in štajerski avtocesti zaradi zmanjšane uporabnosti iz naslova znižane omejitve hitrosti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, Družbi za avtoceste Republike Slovenije in Družbi za državne ceste, da vprašanja preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanje v roku 30 dni odgovorijo.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Proceduralno pripombo je podal dr. Zoltan Jan in sicer glede vprašanja, ki ga je posredoval predsedniku Državnega sveta in ni bil uvrščen na dnevni red 3. seje.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 3. točki dnevnega reda: Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - prva obravnava, EPA 1757- IV

Predsednik je uvodoma opozoril, da je razprava o zakonih iz ti. prvega paketa pokrajinske zakonodaje - zakon o pokrajinah, zakon o volitvah v pokrajine in zakon o financiranju pokrajin, v Državnem svetu in Državnem zboru zaključena, saj bo Državni zbor v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in sklepom, ki ga je sprejel Državni zbor na 32. seji, 24.10.2007, le še glasoval o že vloženih amandmajih in zakonih.

Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 117/07.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Poročilo Interesne skupine so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 18.1.2008 in na klop.

Stališče Interesne skupine delodajalcev, k vsem trem predlogom zakonov, so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike .

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Milan Ozimič.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Branimir Štrukelj.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja, Peter Vrisk.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Peter Požun, prof. dr. Janvit Golob, Milan Ozimič, dr. Andrej Rus, Marijan Klemenc, dr. Zoltan Jan, Drago Ščernjavič, Rajko Fajt, Darko Fras, Jože Mihelčič, Vincenc Otoničar, Bojan Papič, mag. Blaž Kavčič, Jernej Lampret.

Na vprašanja je odgovarjal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:
Na drugi strani predloga mnenja Državnega sveta se v drugem odstavku črta beseda "(večina)".

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s prejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - prva obravnava

 

Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet poudarja, da je paket pokrajinske zakonodaje plod večletnega dela tako sedanje kot prejšnjih vlad ter njihovih strokovnih služb in članov strokovnih skupin, ki so bile imenovane posebej za ta namen. To se kaže tudi v predlaganih rešitvah, ki so rezultat vseh dosedanjih prizadevanj za uskladitev različnih interesov pri ustanavljanju pokrajin in imajo največ možnosti za pridobitev potrebne večine v Državnem zboru.

Pokrajinsko zakonodajo bi morali čim prej sprejeti, saj bo v nasprotnem primeru odločanje o ustanovitvi pokrajin preloženo za nedoločen čas, s tem pa želene decentralizacije in dekoncentracije oblastnih funkcij še dolgo ne bomo uresničili.

Državni zbor je sprejel spremembo Ustave Republike Slovenije na področju regionalizacije z veliko večino, kar pomeni, da je v času sprejemanja ustavnih sprememb prevladalo stališče, da je ustanovitev pokrajin z vidika doseganja enakomernejšega regionalnega razvoja in decentralizacije oblasti nujna. Pri določanju števila in območij pokrajin je treba po mnenju Državnega sveta izhajati iz dejstva, da se zakon, s katerim se ustanovijo pokrajine, sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev Državnega zbora.

Ustava Republike Slovenije v 143. členu določa, da mora biti v postopku za sprejem zakona, s katerim se pokrajine ustanovijo, zagotovljeno sodelovanje občin. Zato Državni svet pričakuje, da bosta Vlada in Državni zbor v čim večji meri upoštevala voljo oziroma pripombe (mejnih) občin na predlagana območja pokrajin, predvsem v primeru strokovno utemeljenih predlogov ter izpolnjevanju pogojev, na podlagi katerih temelji predlagana teritorialna členitev. Usklajene predloge občin znotraj posamezne pokrajine bi moral zakonodajalec v celoti upoštevati.

Stališča občin in lokalnega prebivalstva o določitvi sedeža pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave v pokrajini bi morali v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona v največji možni meri upoštevati, pri čemer se Državni svet zaveda, da bo za tista okolja, kjer imajo občine znotraj posameznih pokrajin nasprotujoča stališča, odločitev težja. Ob tem Državni svet opozarja na določitev sedeža pokrajinske uprave v Koroški pokrajini, kjer je Vlada kot predlagateljica zakona spregledala večinsko mnenje občinskih svetov koroških občin, ki je bilo podano v okviru 60 dnevne javne razprave.

Državni svet ugotavlja, da imajo občine na območju Dolenjske-belokranjske pokrajine nasprotujoča stališča o poimenovanju pokrajine, saj vladni predlog poimenovanja pokrajine podpirajo vse tri belokranjske občine, medtem ko vladnemu predlogu nasprotuje enajst dolenjskih občin. Belokranjske občine, ki so odstopile od svojega prvotnega predloga za samostojno pokrajino, se zaradi tega, ker v Državnem zboru "nimajo svojega predstavnika" bojijo, da bo v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona prišlo do drugačne odločitve in bo ime "belokranjska" izginilo iz imena "Dolenjsko-belokranjska pokrajina". Zato Bela krajina apelira na zakonodajalca, da se sprejeti dogovori ne rušijo v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona.

Državni svet nadalje ugotavlja, da se v Mestni občini Ljubljana zaradi predlagane teritorialne členitve Slovenije na 14 pokrajin bojijo, da se bo ponovila zgodba s prvega nivoja lokalne samouprave, ko so bile ekonomsko šibke in premajhne občine odvisne od sredstev državnega proračuna. Štirinajst pokrajin je preveliko število in pomeni neracionalno drobljenje z vidika razpoložljivih finančnih virov.

Državni svet tudi ugotavlja, da zasavske občine nimajo skupnih interesov in povezav (ekonomskih, zgodovinskih, prometnih, itd.) z ostalimi občinami v okviru predlagane Kamniško-zasavske pokrajine.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

 

K 4. točki dnevnega reda: Predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete (ZVEVPS) - prva obravnava, EPA 1758-IV

Predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 117/07.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Poročilo Interesne skupine so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 18.1.2008 in na klop.

Stališče Interesne skupine delodajalcev, k vsem trem predlogom zakonov, so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike .

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Milan Ozimič.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Branimir Štrukelj.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja, Peter Vrisk.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Peter Požun, prof. dr. Janvit Golob, Milan Ozimič, dr. Andrej Rus, Marijan Klemenc, dr. Zoltan Jan, Drago Ščernjavič, Rajko Fajt, Darko Fras, Jože Mihelčič, Vincenc Otoničar, Bojan Papič, mag. Blaž Kavčič, Jernej Lampret.

Na vprašanja je odgovarjal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

 

M N E N J E

k predlogu Zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete (ZVEVPS) - prva obravnava

 

Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Predlagana območja volilnih enot za volitve v prve pokrajinske svete z vidika manjših občin ne predstavljajo najboljše rešitve, saj slednje v posameznih pokrajinah ne bodo imele možnosti, da bi dobile svojega predstavnika v pokrajinskem svetu. Državni svet se zaveda, da je pokrajina tista upravno-politična teritorialna enota, ki lahko odloča o razvoju na njenem območju, vendar pa bo pokrajinski svet sprejemal odločitve o zadevah, ki so pomembne tudi za razvoj občin. Zaradi tega se tudi pojavljajo predlogi, da bi imel svet občin, ki ga sestavljajo župani občin z območja pokrajine, večjo težo pri sprejemanju regionalnega razvojnega programa in drugih ključnih razvojnih projektih. Ob tem Državni svet opozarja na neenakomerno obravnavo občin znotraj posameznih pokrajin, saj imajo nekatere že vnaprej zagotovljenega člana oziroma več članov v pokrajinskem svetu, druge pa ne.

Državni svet podpira predlog občin za preoblikovanje območij volilnih enot za volitve v prve pokrajinske svete, v kolikor ti predlogi ohranjajo čim bolj enakomerno zastopanost posameznih območij v pokrajinskih svetih in da je en član pokrajinskega sveta voljen na približno enako število prebivalcev.

Nekateri državni svetniki opozarjajo na predlagano število članov pokrajinskih svetov po volilnih enotah po posameznih pokrajin, saj primerjava kaže, da bo npr. v Štajerski pokrajini v volilni enoti z 34.519 prebivalci izvoljenih 8 pokrajinskih svetnikov, medtem ko bo v volilni enoti s 16.727 prebivalci v Savinjsko-šaleški pokrajini izvoljenih 9 članov pokrajinskega sveta.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

 

K 5. točki dnevnega reda: Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - prva obravnava, EPA 1759-IV

Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 118/07.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Poročilo Interesne skupine so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 18.1.2008 in na klop.

Stališče Interesne skupine delodajalcev, k vsem trem predlogom zakonov, so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike .

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Milan Ozimič.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Branimir Štrukelj.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja, Peter Vrisk.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Peter Požun, prof. dr. Janvit Golob, Milan Ozimič, dr. Andrej Rus, Marijan Klemenc, dr. Zoltan Jan, Drago Ščernjavič, Rajko Fajt, Darko Fras, Jože Mihelčič, Vincenc Otoničar, Bojan Papič, mag. Blaž Kavčič, Jernej Lampret.

Na vprašanja je odgovarjal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike.

Amandma je vložila Interesna skupina kmetov obrtnikov in samostojnih poklicev in sicer:

• Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet podpira, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ostane organiziran tako, kot je sedaj in da se kmetijska zemljišča in gozdovi, s katerimi upravlja sklad, ne prenašajo na pokrajine."

Predlagan amandma ni bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina kmetov obrtnikov in samostojnih poklicev in sicer:

• Na koncu besedila se doda naslednji odstavek:

"Državni svet predlaga, da se na področju kmetijstva ne ustanavljajo javni zavodi v pokrajinah, saj že sedaj obstajajo območni kmetijski zavodi v Republiki Sloveniji v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije."

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 11 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer:

• Na koncu besedila se doda naslednji odstavek:

"Državni svet opozarja na peti odstavek 403. člena predloga zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, ki že vnaprej slabša položaj delavca, sklicujoč se na 73. člen Zakona o delovnih razmerjih."

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - prva obravnava

Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Iz uvodnih obrazložitev zakona izhaja, da se z zakonom določajo naloge regionalnega pomena in lokalne zadeve širšega pomena, ki se prenašajo z državnega na pokrajinski nivo. Državni svet ugotavlja, da se bodo prenesle tudi nekatere naloge z občinskega na pokrajinski nivo, kar pa ni v skladu z načelom subsidiarnosti in zasledovanjem cilja doseganja decentralizacije oblastnih funkcij.

Državni svet podpira predloge občin, ki se v povezavi s prenosom nalog z državnega nivoja na pokrajinski nivo nanašajo na ključne prihodke občin, kot so taksa za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami in taksa za obremenjevanje zaradi odlaganja odpadkov, ki bi morale biti v skladu načelom, da se za izvrševanje pristojnosti (opravljanje nalog) prilagodijo tudi viri sredstev, prenesene na občinski nivo.

Državni svet podpira tudi predlog, da se kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in stavbna zemljišča v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklad) neodplačno prenesejo v last občin. Zemljišča, ki so bila na dan uveljavitve Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v prostorskem planu opredeljena kot stavbna, v skladu s tem zakonom niso bila prenesena na sklad, ne glede na to, ali so bila pozidana ali ne. Tako je nekaterim občinam ostala v lasti velika površina stavbnih zemljišč, ki so bila do danes dejansko v kmetijski rabi. Na drugi strani pa veliko občin na podeželju ni imelo na razpolago sredstev za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, na podlagi katerih so zemljišča pridobila status stavbnih zemljišč. Zato so bila s teh občin praviloma na sklad prenesena vsa ali vsaj večina stavbnih nepozidanih zemljišč. Te občine so ob prenosu zemljišč na sklad izgubile celo tista kmetijska zemljišča, ki so jih kupile za potrebe infrastrukture po sprejetih prostorskih izvedbenih aktih. Ob upoštevanju pristojnosti občin na področju kmetijstva in zagotavljanju potrebne infrastrukture, ugotovimo, da je na lokalnem nivoju pretežno občina odgovorna za gradnjo infrastrukture, za katero so potrebna nova zemljišča (npr. lokalne ceste, parkirišča, otroška igrišča, pločniki, športna igrišč, itd.), po predlogu zakona pa tudi za financiranje komasacij in melioracij. Občinam bi lahko zagotovili sredstva za izvajanje pristojnosti na področju kmetijstva z brezplačnim prenosom kmetijskih zemljišč.

Državni svet podpira predlog, da se z dopolnitvijo Zakona o varstvu okolja inšpekcijski nadzor na področju varstva okolja organizira tudi na pokrajinskem nivoju, saj je obseg dela občinskih inšpektorjev za območje ene občine premajhen, na drugi strani pa organiziranje skupnih občinskih inšpekcijskih služb povzroča bistveno več administrativnega dela in usklajevanja glede delovanja skupnega organa kot na nivoju pokrajine.

Državni svet predlaga, da se na področju kmetijstva ne ustanavljajo javni zavodi v pokrajinah, saj že sedaj obstajajo območni kmetijski zavodi v Republiki Sloveniji v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Državni svet opozarja na peti odstavek 403. člena predloga Zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, ki že vnaprej slabša položaj delavca, sklicujoč se na 73. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Državni svet ugotavlja, da bo hkrati s prenosom nalog z državnega na pokrajinski nivo potekal tudi prenos kadrov, kar bo pozitivno vplivalo na dnevne migracije, saj bodo uslužbenci, ki se danes vozijo na delo v prestolnico, prerazporejeni na pokrajine in bodo ostajali v svojih okoljih.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

 

K 6. točki dnevnega reda: Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava, EPA 1816-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 131/07.

Predlog zakona sta obravnavali Interesna skupina delodajalcev in Interesna skupina delojemalcev. Poročili interesnih skupin so državna svetnica prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podala Gospa Marjeta Petrač, sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal Bojan Papič.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da so predlagane rešitve rezultat večletnih zahtev in poskusov, da se pripravi in med socialnimi partnerji uskladi zakon, ki bi z ustrezno delitvijo dobička izboljšal socialni položaj delavcev, jih stimuliral ter krepil pripadnost družbi, po drugi strani pa tudi uveljavil davčne ugodnosti, ki jih je pripravljena priznati država in ki bodo pozitivno vplivale na poslovanje družbe in dvig konkurenčnosti.

Predlog zakona predvideva dve shemi udeležbe pri dobičku, in sicer denarno in delniško, pogoje za pridobitev davčnih olajšav ter postopek sklepanja pogodbe o udeležbi pri dobičku in način prenehanja veljavnosti pogodbe.

Predlog zakona določa, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavca kot za družbo, zakon pa se bo uporabljal za vse kapitalske družbe z izjemo določb, ki se nanašajo na delniško shemo in se uporabljajo le za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev.

Predlog zakona uveljavlja tudi omejitev, da se delavcem lahko izplača največ 20 % dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 % letnega bruto zneska plač, ki so bile izplačane v tem letu. Najvišji izplačan znesek na delavca je limitiran s 5.000 evri.

Denarna shema daje delavcu pravico do udeležbe pri dobičku in izplačila zneska v denarju, vključno z obrestmi na znesek dobička.

Z delniško shemo se družba zaveže, da bo delavcu izplačala pripadajoč znesek dobička v obliki navadnih imenskih delnic. Delnice lahko družba zagotavlja s povečanjem osnovnega kapitala ali s pridobitvijo določenega deleža lastnih delnic. Cena, po kateri se obračunajo delnice, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene od že izdanih delnic družbe, kar pomeni povprečno ceno delnice, doseženo na organiziranem trgu v zadnjih dvanajstih mesecih pred pridobitvijo pravice do pripadajočega deleža. Razpolagalna pravica s tako pridobljenimi delnicami je omejena na tri leta.

Z vpisom pogodbe v register, ob izpolnjevanju drugih pogojev, družba in delavci pridobijo pravico do uveljavitve davčnih olajšav.

Družba delodajalka lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 % pripadajočega zneska dobička (vključno z obrestmi), ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, pri čemer se davčna olajšava v višini 70 % uveljavi po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila in v višini 100 % po poteku treh let od sprejetja tega sklepa. Če je bila udeležba pri dobičku delavcem izplačana pred potekom enega leta od sprejetja tega sklepa, se olajšava ne more uveljavljati. Glede priznavanja odhodkov upravljanja zneska dobička, predlog zakona sledi ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov in prizna le 1 % zneska olajšave.

Dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Če je dohodek iz denarne sheme izplačan po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 70 % tega dohodka, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od 30 % tega dohodka. Če pa je dohodek izplačan po poteku treh let, velja za prispevke za socialno varnost celotna oprostitev plačila. Če je dohodek iz denarne sheme izplačan pred potekom enega leta, se v davčno osnovo všteva v celoti, prav tako se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Enaka razdelitev velja za pripadajoče obresti.

Davčna obveznost ob odsvojitvi delnic iz sheme po treh letih se ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Papič.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 7. točki dnevnega reda:Predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti - (MLP) EPA 1828-IV

Predsednik je najprej podal kratko pojasnilo glede postopka ratifikacije mednarodne pogodbe in sicer 169. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da mednarodno pogodbo ratificira Državni zbor.
3. odstavek 169. Poslovnika Državnega zbora določa, da se ratifikacija mednarodne pogodbe opravi po določbah, ki veljajo za nujni postopek za sprejem zakona.
4. odstavek 169. člen Poslovnika Državnega zbora pa določa, da ni mogoče vlagati amandmajev na besedilo mednarodne pogodbe.

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 5/08.

Pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja za sprejem mnenja Državnega sveta ob obravnavi Predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, so državna svetnica in svetniki prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal gospod Gregor Krajc, namestnik direktorja, Služba Vlade RS za evropske zadeve.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti

Državni svet Republike Slovenije predlog zakona podpira, hkrati pa meni, da je potrebno z vsebino in z vsemi novostmi, ki jih navedena pogodba prinaša, v čim večji meri seznaniti javnost.
Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti je bila podpisana 13. decembra 2007. Do sedaj jo je ratificirala zgolj Republika Madžarska. Slovensko predsedstvo je v svojem programu predsedovanja Svetu EU opredelilo pet prednostnih področij svojega delovanja in pod prvo točko zapisalo, da si bo Slovenija prizadevala ratificirati novo pogodbo čim prej, v začetku leta 2008, in tako dati pozitiven zgled za ratifikacijske postopke v drugih državah članicah. Prizadevanja bodo šla v smeri uspešne izvedbe ratifikacijskih postopkov v vseh državah članicah, tako da bi nova pogodba lahko začela veljati pred volitvami v Evropski parlament leta 2009.
Državni svet podpira program slovenskega predsedovanja Svetu EU, da se Lizbonska pogodba čim prej ratificira in se da na ta način vzgled ostalim državam članicam. Vendar pa hitenje z ratifikacijo pogodbe ne sme iti na račun pomanjkljive seznanitve javnosti s samo vsebino le-te. Zaradi tujih negativnih izkušenj s Pogodbo o Ustavi za Evropo Državni svet meni, da je potrebno javnost natančno seznaniti z novostmi, ki jih ta pogodba prinaša in z dejanskim pomenom predvidenih sprememb za prebivalce Evropske unije kot tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo na skupnem trgu in nenazadnje za evropske in nacionalne institucije.

Lizbonska pogodba omogoča prilagoditev evropskih instituciji in njihovih metod dela novim razmeram v Evropski uniji, krepi demokratično legitimnost in utrjuje temeljne vrednote Evropske unije. Državni svet poudarja, da se s to pogodbo krepi vloga tako Evropskega kot nacionalnih parlamentov, ki so sestavljeni iz neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva, s tem pa se zmanjšuje tako imenovani demokratični deficit Evropske unije, do katerega je prihajalo ob prenosu odločitev nacionalnih parlamentov na Evropsko unijo, ko je bil glas in vpliv državljanov nekoliko razvrednoten, saj ni imel gotovega učinka. Zaradi večje vplivnosti neposredno izvoljenih predstavnikov v Evropski parlament in okrepljene vloge nacionalnih parlamentov je ljudem dana večja možnost za sooblikovanje evropske politike. Po besedah predsednika Evropske komisije postavlja Lizbonska pogodba državljane v središče evropskega projekta, pri čemer je potrebno še posebej poudariti, da z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe Evropska unija postaja bolj demokratična in odprta, saj bodo razprave ob oblikovanju pravnega reda odprte javnosti, državljani EU pa bomo imeli možnost vplivanja na predlagane pravne akte.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 8. točki dnevnega reda: Predlog za imenovanje namestnika sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije

Na podlagi Sklepa o spremembi Sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije in na podlagi Akta o spremembi in dopolnitvi Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službi Državnega sveta Republike Slovenije, sekretar Državnega sveta predlaga v imenovanje svojega namestnika.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi Sklepa o spremembi Sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije (št. 040-03/93-2/7-1) in na podlagi Akta o spremembi in dopolnitvi Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službi Državnega sveta Republike Slovenije (št. 040-03/93-2/7-12) Državni svet Republike Slovenije na 3. seji, dne 23. 1. 2008,

i m e n u j e

Primoža Hainza za namestnika sekretarja Državnega sveta.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K 9. točki dnevnega reda: Predlog sklepa o ustanovitvah in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije

Predlog sklepa o ustanovitvah in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 17.1.2008 in na klop in je pripravljen na osnovi dogovora med interesnimi skupinami na Kolegiju državnega sveta.

Predlog državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za ustanovitev Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, so prejeli po elektronski pošti 17.1.2008 in na klop in je že upoštevan v predlogu sklepa.

Predlog državnega svetnika Alojza Kovšce za ustanovitev Komisije Državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem so prejeli na klop.

Zaradi dveh, nasprotujočih se predlogih, je kolegij Državnega sveta opravil razpravo in se poenotil s predlogom, da se ustanovi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal Cvetko Zupančič.

Stališče Interesne skupine lokalnih Interesov je podal vodja, Milan Ozmič,

Razpravljal je Alojz Kovšca in Boris Šuštaršič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 45. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) ter 75. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/1993, 14/1999, 2/2004, 18/2005 in 86/2007) je Državni svet Republike Slovenije na 3. seji, dne 23. 1. 2008, sprejel

S K L E P

o ustanovitvi in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije

I.

Ustanovijo se:

• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za mednarodne odnose in evropske zadeve
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kulturo, znanost, šolstvo in šport
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
• Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

II.

1. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev

Komisija za državno ureditev obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na:

• notranje zadeve države,
• pravosodni sistem države,
• javno upravo države,
• obrambo države.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

2. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za mednarodne odnose in evropske zadeve

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na:

• področje zunanjih zadev države,
• položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu,
• zadeve Evropske unije,
• sodelovanje s tujimi parlamentarnimi institucijami.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

3. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na:

• področje ekonomskega sistema in slovenskega notranjega trga,
• položaj in razvoj posameznih področij gospodarstva,
• ekonomski položaj in problematika malega gospodarstva in turizma,
• razvoj in druga problematika gostinstva in obrti,
• spremljanje razvoja turizma in njegove promocije,
• področje javnih financ, monetarne politike in davčnega sistema.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

 

4. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na naslednja področja:

• socialno varstvo,
• zdravstveno varstvo,
• delovna razmerja, socialno sporazumevanje in kolektivno dogovarjanje,
• varstvo invalidov,
• varstvo otrok in družine.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

 

5. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kulturo, znanost, šolstvo in šport

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na naslednja področja:

• predšolska vzgoja, osnovno, srednje, višje in visoko šolstvo,
• kultura, mediji in šport,
• znanost in tehnologija.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

 

6. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnava predloge zakonov, in druge akte, ki se nanašajo na naslednja področja:

• lokalna samouprava,
• regionalni razvoj,
• varstvo okolja in urejanje prostora,
• komunalna, prometna in gospodarska infrastruktura ter pomorstvo kot elementi regionalnega razvoja,
• stanovanjsko gospodarstvo.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

 

7. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nanašajo na naslednja področja:

• kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
• prehrambena industrija,
• veterinarstvo.

Komisija obravnava pobude in vprašanja članov Državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ter druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet. Komisija pripravlja predloge zahtev in mnenj v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih obravnava.

 

8. Mandatno-imunitetna komisija Državnega sveta Republike Slovenije

Mandatno-imunitetna komisija Državnega sveta Republike Slovenije poleg zadev, ki izhajajo iz Zakona o Državnem svetu in Poslovnika Državnega sveta, opravlja še naslednje naloge:

• obravnava predloge sprememb poslovnika in drugih aktov Državnega sveta,
• obravnava predloge za razlago določb Poslovnika Državnega sveta in drugih aktov Državnega sveta,
• obravnava predloge aktov, ki urejajo pogoje za delo članov Državnega sveta,
• obravnava druge zadeve, za katere jo pooblasti Državni svet.

 

III.

Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na seji Državnega sveta.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K 10. točki dnevnega reda: Sestava komisij Državnega sveta Republike Slovenije

Državni svet izvoli komisije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. (prvi odstavek 12. člena Poslovnika državnega sveta). Kandidatne liste za komisije se pripravijo na podlagi dogovora med interesnimi skupinami in se predložijo predsedniku državnega sveta.(drugi odstavek 12. člena Poslovnika državnega sveta). Če kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine se glasovanje ponovi. Če kandidatna lista tudi pri ponovnem glasovanju ne dobi potrebne večine, se interesne skupine dogovorijo za novo kandidatno listo. (peti odstavek 12. člena Poslovnika državnega sveta).

Predlog sklepa so državna svtnica in svetniki prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi četrtega odstavka 45. člena Zakona o Državnem svetu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega ter drugega odstavka 7. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) je Državni svet Republike Slovenije na 3. seji, dne 23. 1. 2008,

 

i z v o l i l

predsednike, podpredsednike in člane komisij Državnega sveta Republike Slovenije

l.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev:

predsednik: Bogomir Vnučec
podpredsednik: Jože Mihelčič
člani:

• Rajko Fajt
• Darko Fras
• Milan Ozimič
• Anton Peršak
• mag. Dušan Semolič
• Jože Slivšek
• Jernej Verbič

ll.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za mednarodne odnose in evropske zadeve:

predsednik: Vincenc Otoničar
podpredsednik: Drago Bahun
člani:

• dr. Zoltan Jan
• Bojan Kekec
• Alojz Kovšca
• Borut Meh
• Peter Požun
• Rastislav Jože Reven
• dr. Andrej Rus
• Branimir Štrukelj
• Drago Žura

lll.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance:

predsednik: mag. Stojan Binder
podpredsednik: Alojz Kovšca
člani:

• Rudi Cipot
• mag. Dušan Črnigoj
• Toni Dragar
• prof. dr. Janvit Golob
• Lidija Jerkič
• Branko Majes
• prof. dr. Jože Mencinger
• Bojan Papič
• Boris Šuštaršič
• Peter Vrisk

IV.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kulturo, znanost, šolstvo in šport:

predsednik: dr. Zoltan Jan
podpredsednik: Matej Arčon
člani:

• Drago Bahun
• Rajko Fajt
• prof.dr. Janvit Golob
• prof. dr. Jože Mencinger
• Bojan Papič
• Anton Peršak
• Branimir Štrukelj
• Drago Žura

 

V.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide:

predsednik: Boris Šuštaršič
podpredsednik: Peter Požun
člani:

• mag. Stojan Binder
• Rudi Cipot
• prof. dr. Janvit Golob
• Alojz Kovšca
• Jernej Lampret
• dr. Andrej Rus
• mag. Dušan Semolič

VI.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj:

predsednik: Darko Fras
podpredsednik: Jernej Verbič
člani:

• Matej Arčon
• Bojan Kekec
• Marijan Klemenc
• Jože Korže
• Jernej Lampret
• Jože Mihelčič
• Drago Ščernjavič
• Cvetko Zupančič

VII.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

predsednik: Cvetko Zupančič
podpredsednik: Jože Korže
člani:

• Marijan Klemenc
• Branko Majes
• Borut Meh
• Jože Mihelčič
• Vincenc Otoničar
• Rastislav Jože Reven
• Jože Slivšek
• Drago Ščernjavič
• Peter Vrisk

 

VIII.

Za podpredsednico Mandatno-imunitetne komisije se izvoli Lidija Jerkič.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 11. točki dnevnega reda:  Potrditev stalnega sedežnega reda

Po elektronski pošti 17.1.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli predlog sedežnega reda državne svetnice in svetnikov.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi 50. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) sprejel naslednji

s k l e p :

Sprejme se stalni sedežni red, ki upošteva naslednja kriterija:

• prvi kriterij je interesna skupina
• drugi kriterij je abecedni red znotraj interesne skupine

 
Priloga: sedežni red

Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se je glasovanja ni vzdržal).

 

Predsednik je zaključil 3. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom, ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.