Zahteva mag. Zlatka Jenka za dopolnitev odgovora na pobudo v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško

Državni svet Republike Slovenije je na 55. seji, dne 13. 6. 2007, v skladu z 41. členom v povezavi s 54. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval zahtevo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka za dopolnitev odgovora na pobudo v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško. Na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira zahtevo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka za dopolnitev odgovora za posredovanje Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije pri uvedbi novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško.

Obrazložitev:

Državni svet je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, sprejel pobudo v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško, katero je posredoval Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zunanje zadeve.

Odgovor, ki ga je Vlada Republike Slovenije posredovala Državnemu svetu Republike Slovenije, ni zadovoljiv.

Vlada Republike Slovenije je v svojem odgovoru navedla splošno prizadevanje, po katerem naj bi Ministrstvo za zunanje zadeve RS stalno ščitilo slovenske gospodarske interese na območju Jugovzhodne Evrope. Tako naj bi vedno nasprotovalo tudi uveljavitvi koridorjev za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško, saj povzročajo slovenskim transportnim podjetjem nepotrebne stroške in nekonkurenčnost na trgu.

Odgovor navaja prizadevanja Vlade RS in Ministrstva za zunanje zadeve RS od uvedbe koridorjev naprej, vendar se njuna prizadevanja tudi končajo že v letu 2002. Odgovor tudi navaja, da je Ministrstvo za zunanje zadeve RS od Ministrstva za morje, turizem promet in razvoj RH pridobilo podatke o tem, da RH pripravlja nov Zakon o prevozu nevarnih snovi, ki naj bil začel veljati 1.1.2008. V pripravi naj bi bila tudi sprememba odloka o cestah po katerih motorna vozila lahko prevažajo nevarne snovi. Sprememba tega odloka naj bi bila objavljena v hrvaškem uradnem listu v začetku junija 2007.

Po mnenju Državnega sveta je ravno ta podatek ključnega pomena za ponovno posredovanje Vlade RS in Ministrstva za zunanje zadeve RS še pred sprejemom hrvaškega zakona o prevozu nevarnih snovi in spremembe odloka o cestah, po katerih motorna vozila lahko prevažajo nevarne snovi, ki naj bi bil sprejet v zelo kratkem času.

Dejstvo je, da so bili omejitveni ukrepi s strani Hrvaške sprejeti pred dokončno izgradnjo t.i. istrskega ipsilona hrvaške avtoceste. S celotno izgradnjo avtocestnega dela A9 (Kaštel - Pula) se preko A8 (Kanfanar - Matulji) pride tudi s primorskega konca neposredno do Reke. Tako ni več potrebno zaradi varnosti pri prevozu nevarnih snovi iti prek Bregane do Zagreba in nato do Reke, pač pa tudi od Umaga naprej proti Reki.
Glede na navedeno naj Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije skladno s 5. členom Zakona o zunanjih zadevah, Uradni list RS št. 113/03, z dne 20.11.2003 (prečiščeno besedilo) na zahtevo Državnega sveta RS predlaga Republiki Hrvaški ukrepe za zagotovitev in uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije, ki ga predstavlja prevoz nafte in naftnih derivatov na oziroma prek Republike Hrvaške, skladno z vsemi pristojnostmi, ki jih ima ministrstvo oz. vlada na voljo.
Odgovor, da si bo Ministrstvo za zunanje zadeve RS še naprej prizadevalo ščititi interese slovenskih transportnih podjetij na Hrvaškem in da bo po dokončni uveljavitvi napovedanih sprememb hrvaške zakonodaje preučilo z namenom ugotovitve njihove skladnosti z interesi Republike Slovenije, še ničesar ne pove o tem, kaj si bo prizadevalo še pred sprejemom, ko pa vendar vsi vemo, da je mogoče zakonske in podzakonske tekste veliko lažje spreminjati pred njihovim sprejemom kot pa po njih.
Glede na izgradnjo hrvaške avtoceste A9, ki izpolnjuje vse varnostne standarde, ni nobenega razloga, da ne bi mogli slovenski prevozniki priti z nevarnim tovorom prek t.i. istrskega ipsilona do Reke, kar predstavlja mnogo krajšo, cenejšo in s tem konkurenčnejšo pot. Menim, da je to dejstvo bistvenega pomena za posredovanje Republike Slovenije pri Republiki Hrvaški še pred sprejemom navedenih predpisov. 

* * *

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zunanje zadeve, da zahtevo za dopolnitev odgovora preučita in nanjo čim prej odgovorita.