Mnenje k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010

Državni svet se je s poročilom seznanil in ga podpira.

Državni svet soglaša z ugotovitvijo predstavnice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da je sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih bistveno vplivala na finančno načrtovanje in poslovanje v letu 2010. Tako je Sklad presežke prihodkov nad odhodki namenil razvoju lastne dejavnosti in pokrivanju obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Po drugi strani so se povečale Skladove obveznosti, saj mora 7% od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti prenesti občinam, v katerih ležijo koncesijski gozdovi. Z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi je novela zakona Skladu omogočila okrepitev s prenosom določenega števila zaposlenih iz Zavoda za gozdove Slovenije na Sklad.

Sklad je v letu 2010 realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini 5,8 mio EUR. Celotni prihodki Sklada so znašali 20,6 mio EUR, kar je 11% višje, kot je bilo načrtovano in 24% višje, kot v letu 2009. Prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v znesku 5,6 mio EUR, od tega zakupnina fizičnih oseb v znesku 2,9 mio EUR, zakupnina pravnih oseb pa v znesku 2,6 mio EUR. Po dejanski rabi Sklad upravlja s 63.470 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo. Sklad ima sklenjenih skupaj 16.912 pogodb za 55.564 ha kmetijskih zemljišč. Sklad je v letu 2010 prenesel na občine in druge pravne osebe 553 ha zemljišč, od tega na občine 508 ha zemljišč v vrednosti 1,5 mio EUR. Koncesijska odškodnina za gozdove v koncesiji se je plačevala z mesečnimi akontacijami v skladu z dogovori v letnih aneksih. V primerjavi s planom je bila realizacija prihodkov iz koncesijske dejavnosti za 2% višja, v primerjavi z letom 2009 pa je bila višja za 24% in je znašala 7,6 mio EUR.

V letu 2010 je Sklad preko Službe za geodezijo sodeloval v vseh geodetskih upravnih postopkih na zemljiščih v lasti Republike Slovenije, ki so v upravljanju Sklada in so se nanašali na izvedene elaborate geodetskih storitev in na postopke določevanja pripadajočih zemljišč obstoječim legalno zgrajenim objektom in objektom v postopku legalizacije. V postopkih, ki se vodijo pred pristojnimi sodišči, se je v letu 2010 v primerjavi s preteklimi leti število novih zadev zmanjšalo, skupno število opravil pa se v primerjavi z lanskim letom ni spremenilo. Prodanih je bilo 104 ha zemljišč (v letu 2009 71 ha) v skupni pogodbeni vrednosti 2,4 mio EUR (v letu 2009 3,2 mio EUR), od tega 28,8 ha kmetijskih zemljišč ter 74,2 ha gozdov in 1 ha stavbnih zemljišč. Sklad je odkupil 50,7 ha (v letu 2009 319,9 ha) kmetijskih zemljišč za skupaj 411.000 EUR in 170,6 ha gozdov v skupni vrednosti 567.000 EUR. V menjave je Sklad vložil 37,6 ha kmetijskih zemljišč, iz njih pa pridobil 30,3 ha kmetijskih zemljišč.

Državni svet ocenjuje, da je upoštevaje realizacijo programa in poslovanja v letu 2010 Sklad kljub določenim manjšim negativnim odstopanjem, ki se odražajo v nerealiziranih nakupih kmetijskih zemljišč in gozdov ter minimalnih vlaganjih v vzdrževanje kmetijskih zemljišč, dosegel načrtovane cilje. Ne glede na izkazan dober poslovni rezultat pa je potrebno opozoriti na zakonsko opredeljene visoke finančne obveznosti, ki bodo v bodoče Skladu onemogočale izvajanje njegove osnovne dejavnosti, kot so nakup kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov ter vzdrževanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč in uresničevanje ter razvoj vseh funkcij gozdov.

Državni svet ugotavlja, da se uresničujejo napovedi, ki jih je ob sprejemu novele zakona predvidel Državni svet, ki je noveli zakona nasprotoval, kar se kaže v drastičnem povečanju odhodkov Sklada in zmanjševanju odkupa zemljišč. Dejstvo je, da Sklad ni predhodno izdelal izračunov, ki bi lahko služili kot argument pri sprejemanju novele zakona. Upravičeno se zastavlja vprašanje, kako bo Sklad posloval v naslednjih letih, saj dohodki ne rastejo sorazmerno z odhodki. Potrebno bo odgovoriti tudi na vprašanje, kdo je odkupil zemljo, ki je Sklad zaradi pomanjkanja sredstev ni bil sposoben odkupiti. Glede 100-metrskega pasu okrog stavbnih zemljišč, bi bilo potrebno najti tako rešitev, da bi kmet mejaš lahko kupil parcele, ki so zraven njegove.

Državni svet meni, da se še vedno plačujejo previsoki zneski odškodnin iz naslova denacionalizacije, čeprav bi morala biti glavna skrb Sklada preprečitev zaraščanja ter izvajanje oz. izvedba melioracij. Moteče je tudi stalno naraščanje in povečevanje najemnin, ki se razpisujejo po katastru in ne po dejanski rabi; evidentno je tudi, da se je promet s kmetijskimi zemljišči oz. z nepremičninami povsem ustavil. Sklad bi moral voditi aktivno kmetijsko politiko, kamor sodi tudi načrtno pogozdovanje razredčenih gozdnih površin. Sklad bi moral vedno imeti na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi lahko odkupil zemljišča, ki so nacionalnega pomena.

Državni svet pričakuje odgovore na številna vprašanja, ki se nanašajo na uveljavitev kupnine Sklada za zemljišča, ki so bila prenesena na podjetja, na primerljivost koncesnine s privatnimi koncesionarji, na kontrolo koncesionarjev  glede vlaganja v gozdove ter na služnost, na prehod gozdarskih delavcev iz Zavoda za gozdove na Sklad, koliko ima Sklad solastniških parcel in kakšno politiko bo vodil na tem področju ipd.

Državni svet podpira prizadevanja Sklada, da bo glede solastniških parcel poskušal s sporazumno razdružitvijo, če pa to ne bo uspešno, pa bodo šli v pravdni postopek; hkrati sprejema obrazložitve Sklada, da se cena lesa določi na osnovi primerljivih cen oz. na podlagi analize stroškov. Sprejemljive so tudi obrazložitve glede koncesijskih del, ki jih kontrolira Zavod za gozdove Slovenije na podlagi odločbe ter prehoda 17 delavcev (12 delavcev iz Zavoda za gozdove Slovenije ter 5 ostalih delavcev, ki so jih pridobili na podlagi razpisa) na Sklad. Ti delavci, ki so prešli na Sklad iz Zavoda za gozdove Slovenije, bodo nadzorovali tudi prodajo lesa. Sklad odkupuje zemljo v 10-kilometrskem pasu ob meji, pri čemer Sklad spremlja ponudbe na oglasnih deskah upravnih enot. Sklad sodeluje le na strateških območjih, saj so ponudbe nerealne oz. cene previsoke, tako da Sklad ni konkurenčen. Sklad mora imeti tudi rezervacije, zato plača 20% davka, poleg odškodnine pa mora plačevati tudi zamudne obresti za vsa leta nazaj do končne odločbe. Same najemnine so se v lanskem letu povečale za višino odstotka inflacije in za odstotek, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije, pri čemer so se ukinili nekateri popusti, zato je bila zakupnina nekoliko višja.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič.