Magnetogram 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(1. junij 2009)

Sejo je vodila Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 17.24.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Svetniki, če ste za to, vas vabim v dvorano. Nekoliko z zamudo začenjamo 9. izredno sejo ampak jaz upam, da debate, ki so bile razlog za zamudo, da nam bodo skrajšale samo sejo. Tako da lepo pozdravljeni, pozdravljeni tudi vsi vabljeni.
Pričenjam 9. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili o se mag. Blaž Kavčič, Bojan Papič, Rajko Fajt, Boris Popovič in mag. Dušan Semolič. Na sejo sta bila vabljena Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in dr. Patrick Vlačič, minister za promet.
Po sklicu izredne seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in gospoda predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem dne 29. 5. ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah in drugič, zakon spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji. Na klop ste prejeli predlog interesne skupine lokalnih interesov za razširitev dnevnega reda z naslednjo točko: zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije.
Po elektronski pošti in na klop te prejeli razlago poslovnika Državnega sveta, ki jo je sprejela mandatno-imunitetna komisija. Glede na to, da je mandatno-imunitetna komisija ugotovila, da se na sejo Državnega sveta ne more uvrstiti istega ali podobnega predloga o katerem je Državni svet že odločal in sprejel odločitev dajem najprej na glasovanje razlago Poslovnika Državnega sveta. Imamo predloge za razpravo?

            MILAN OZIMIČ Hvala lepa za besedo.                                                                             
V zvezi s predlogom razširitve, ki jo je sprejela interesna skupina nekaj državnih svetnikov vas je bilo tudi okoli te dileme prisotnih. Interesna skupina se je odločila glede na to, da je pravzaprav na prejšnji izredni seji Državnega sveta v zvezi s predlogom, da se dnevni red 8. izredne seje Državnega sveta razširi še z točko zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije odločila, da danes na nek način posvoji ta predlog, da se omogoči razprava. Ne glede na to, da kot iz ravnanja predsednika, ki je to točko uvrstil, ne glede na to da je Državni svet ni uvrstil na dnevni red tistega predloga, ne glede na to, da je razlaga Poslovnika takšna kot je, je interesna skupina prisodila, da se v Državnem svetu razprava ne bi smela omejevati iz proceduralnih razlogov kakor koli je to in če je problem v Poslovniku potem moramo to ugotoviti in nekaj v zvezi s tem narediti. Organ, ki temelji njegovo delo na dajanja mnenj ne more izražanja teh mnenj omejiti in če mu to lastni akti preprečujejo potem je s tem  nekaj narobe. To je poskus saniranja tega stanja, ki je izgleda po Poslovniku, tako kot smo obrazložitev tudi dobili možen. In uveljavljanje takšne prakse, da z nesprejetim dnevnim redom ali z razširitvijo ali z umikom nečesa ne potrdimo smo to spravili z dnevnega reda, to verjetno lahko vodi v širše razsežnosti in tudi možne zlorabe, procedure, ki menimo da bi morala biti vsebina pred proceduro kakor koli je.
Zaradi tega je ta predlog tukaj in seveda bi bilo potrebno, da imamo to v uvidu in da tudi pri današnjemu odločanju o tej razširitvi to upoštevamo. Nobeden ne negira, da mnenja niso korektna, o tem niti nismo razpravljali in udi menim, da ta presoja ni potrebna razen, če je to razširitev dnevnega reda. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Vnučec.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovani kolegi.
Tukaj bi samo rad poudaril, da kot prvopodpisani predlagateljev za to točko, ki je bila predlagana prejšnji teden najprej nismo imeli namena, da bi bila na isti seji, samo v odgovor nekaterim. In verjamem, da čisto tudi zaradi časovne stiske se mogoče takrat niste odločili, da bi šlo na tisto razširitev. Mi smo predlagali samostojno izredno sejo, to da je bila predlagana razširitev je predlagal predsednik Državnega sveta. In menimo, da s tem, ko ni bila predlagana razširitev ni bila zadeva kot predlog zavržena.
In zato na vas apeliram čisto na neko politično treznost, da Državni svet in državni svetnikih, naša glavna pravica je razpravljati in tukaj mislim, da nam bo kršena pravica v razpravi na ta predlog. In že zdaj povem, da bom zelo kratek, če bo ta točka uvrščena na dnevni red. In ne gledati tukaj temo. Mislim, da moramo s tem preprečiti neki precedens, da bi na nek proceduralen način oziroma nevšečnosti mogoče predsedujočemu ali pa večini ne bi obravnavali teme mislim, da v Državnemu zboru se tega še ni zgodilo, če zahteva opozicija izredno sejo je izredna seja in za to glasuje tako opozicija kot koalicija. In mislim da je tudi tukaj na vas, da toliko pa moramo imeti tega občutka, da damo manjšini možnost razprave in vsem ostalim. In zato predlagam, da najprej glasujemo o razširitvi, tista druga zadeva pa ni potrebna, lahko je neka širša tema naslednje seje.
Tako da, predlagam da izglasujemo to razširitev in omogočimo razpravo svetnikom. Kakšna bo odločitev je pa stvar sveta. Na to nočemo vplivati, mi samo želimo vspodbuditi razpravo, predlagali pa smo jo v skladu s Poslovnikom in vsemi elementi poslovnika in mislim, da tukaj ni dileme. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Peršak.

            ANTON PERŠAK: Rad bi samo rekel naslednje; demokracije sta nekako dva nivoja, en nivo je vsebinski eden je formalni. Procedura je na nek način, jaz temu rečem telo demokracije. Dostikrat je takšna, da marsikaj omogoča procedura. In mislim, da dokler je Poslovnik takšen kot je doslej da preprosto ni te možnosti, da se o isti stvari dvakrat ne more glasovati. To seveda ni polemika s tem kar ste povedali, jaz mislim, da bi bilo prav, da se v Poslovniku uredi tako, da je predlagateljev veta enaka kot je pravica tridesetih poslancev, če predlagajo recimo referendum ali pa če določeno število poslancev predlaga ustavne spremembe, da se to uvrsti na dnevni red brez pravzaprav vprašanja ja ali ne in se o tem razpravlja ampak dokler to ni določeno s Poslovnikom po mojem mnenju to ni možno pa čeprav seveda lahko predlagatelju izpade krivično. Zakaj? Zato, ker bomo naslednjič na neki drugi točki naredili podobno izjemo in se bomo na to sklicevali in potem naslednjič spet. In potem bo samo še od števila odvisno kaj se bo sprejelo, ne več od korektnosti, ne več od Poslovnika, ne več od Ustave ampak neka slučajna večina, ki se bo v nekem trenutku znašla bo lahko vsako stvar mimo vseh pravil igre spravila, kot se temu reče, skozi z neko določeno močjo.
In temu se je po moje treba izogniti. Sem pa seveda takoj za to in tukaj se kaže pomanjkljivost Poslovnika, da se gre v postopek, da se ta pravica predlagatelju veta, ker je res fundamentalna pravica Državnega sveta da je preprosto ni mogoče uvrstiti na dnevni red, če tako rečem. In da je a priori uvrščeno na dnevni red in se o njej a priori razpravlja. Ampak dokler to ni tako urejeno pač ni. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Gospod Kovšca.

            ALOJZ KOVŠCA: Spoštovana kolegica, kolegi. Hvala lepa za besedo, pozdravljeni tudi gostje.
Jaz bi rad izrazil svoje nestrinjanje z razlago Poslovnika Državnega sveta ki smo jo dobili od mandatno-imunitetne komisije in sicer sledeče; v zadnjem stavku tretjega odstavka razlage, ki smo jo prejeli, mandatno-imunitetna komisija .../Nerazumljivo./... sledeče: Če Državni svet ne sprejme razšitirtve dnevnega reda s predlogom za odložilni veto to pomeni, da ga ne želi niti obravnavati kaj šele sprejeti. Jaz mislim, da je ta razlaga pravzaprav vrednostna sodb in ne izhaja iz določitev Poslovnika. To pomeni, da se je Državni svet opredelil do neke problematike in jo zavrača. kolikor je meni znano se Državni svet opredeljuje do neke problematike s tem, da jo razpravlja in o njej glasuje. Vsebinska razprava tukaj ni bila opravljena in ni bilo glasovano vsebinsko. Če razvijemo analogijo tega stavka naprej potem Državni svet vsako problematiko, ki jo uvrsti na državni red sprejema. To se pravi, tisto ki jo ne uvrstimo je nesprejeta in o njej se sploh ne pogovarjamo. Kar koli pa uvrstimo na dnevni red je po tej analogiji že sprejeto.
Ta logika ne drži, ta razlaga ne drži. Še enkrat ponavljam, to je vrednostna sodba, proti takšnim vrednostnim sodbam sem. In jaz bi podprl tukaj kolege, da v Državnem svetu moramo razpravljati o vsebini ne pa o formi. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Mencinger.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana predsednica, kolegi.
Jaz v principu mislim, da je veto močnejša stvar kot pa Poslovnik in da se veta s Poslovnikom ne more zavrniti. Vendar sem pa prav tako, da se danes, kakršna koli razprava potem naredi oziroma, da se veto glasuje. Ker potem smo isto stvar naredili, potem bomo pa zdaj nekaj dali, tukaj niti ni predstavnikov tistih, ki so zakon predlagali in se danes izrekati o tem po mojem ne moremo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: No jaz se osebno že v tretjem mandatu Državnega sveta jasno zavzemam, da Državni svet deluje v polnih pooblastilih, ki so opredeljena v Ustavi Republike Slovenije. Kot veste ima Državni svet nekaj subjektivno predstavljenih formalnih ovir v Poslovniku državnega zbora zdaj pa nenadoma vidim, da pravzaprav pri temu zelo senzibilnemu inštrumentu torej veta postavljamo še sam neke formalne ovire.
Jaz osebno smatram, da tisti trenutek, ko so izpolnjeni formalni pogoji, da gre veto v proceduro Državnega sveta, da takrat ne more biti več brez razprave in glasovanja na osnovi razprave zavrnjen. Torej ne moremo ga s proceduralnim postopkom, torej pri dnevnem redu izničiti .../Nerazumljivo./... vloženi veto. To je za mene nedopustno in mislim, da gre za principilno vprašanje demokracije.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala predsednica za besedo, spoštovani kolegi, gostje. Torej, naj najprej rečem, da se praktično z vsem strinjam kar je kolega Peršak povedal v zvezi s temi razmerji, ki se tičejo forme in vsebine. Spomnite se samo kako se je imenovala tista demokracija pred letom 1990, to je bila vsebinska demokracija, ker se je dalo s formulo delati kar ste hoteli. In zdaj je v tem resen problem. Ko začnemo govoriti, da je procedura ovira in da pustimo zdaj to, saj sicer res pristajamo, ampak danes ni čas za to, ste na izjemno spolzkem terenu in strinjam se še enkrat, ko to začnete enkrat početi drsite v nekaj kar si ne bi nihče želel. Ampak, tisto kar je bilo morda do zdaj v teh razpravah manj izpostavljeno je dejstvo, da imamo mi, ne glede na to kar je kolega Kovšca rekel, stališče Mandatno-imunitetne komisije, ki pravi da svet ne more uvrstiti istega ali podobnega predloga o katerem je Državni svet že odločal sprejeti odločitev. Tukaj po 93. členu je Mandatno-imunitetna komisija tista, ki razlaga Poslovnik. Če bi želel, kolegi, vaš predlog na nek način formalno in korektno izpeljati na naši seji bi morali najprej povoziti to stališče Mandatno-imunitetne komisije, ki zdaj pravi, da ni mogoče dvakrat o isti stvari glasovati, kar pomeni, da diskusija bi se morala premakniti na to ali je stališče Mandatno-imunitetne komisije ustrezno oziroma ali Državni svet večinsko podpira ali ne, če ne, potem pa lahko pridete s predlogom, da se glasuje o razširitvi dnevnega reda. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Gospod Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Zelo kratek bom. Ne soglašam z razlago Poslovnika Državnega sveta, ki ga je dala Mandatno-imunitetna komisija. Zakaj ne? 35. člen Poslovnika govori o tem kako se določa dnevni red Državnega sveta. In v drugem odstavku pravi 35. člen, da je možna tudi izjemoma razširitev dnevnega reda pod določenimi pogoji, ki so v tem členu taksativno zapisani. In če ti pogoji niso izpolnjeni se izjemoma točka ne uvrsti na dnevni red. To pa ne pomeni, da je Državni svet o takšni točki že razpravljal, torej jo je treba uvrstiti na drugo redno ali izredno sejo. In zaradi tega je razlaga Mandatno-imunitetne komisije vsaj v delu, ki pravi, da če Državni svet ne sprejme razširitve dnevnega reda s predlogom za odložilni veto, to pomeni, da ga ne želi niti obravnavati kaj šele sprejeti. Ni res, ne želi ga obravnavati na tisti seji, želi in mora ga obravnavati na naslednji seji, če bo sklicana, če so se stekli pogoji za to, da se takšen veto obravnava, ti pogoji so pa znani in so tudi zapisani v Poslovniku. Zato menim, da takšne razlage Poslovnika Državnega sveta ni mogoče sprejeti in pomeni kršitev do vsebinske razlage oziroma vsebinskega odločanja točk, ki jih je potrebno uvrstiti na dnevni red, v konkretnem primeru pač odložilnega veta. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Fras.

            DARKO FRAS: Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani kolegi, spoštovani gostje!
Pravzaprav je kolega Jenčič v bistvu povedal velik del tega kar sem želel sam povedati oziroma opozoriti. Tudi moje mnenje je takšno, da smo pravzaprav malo v teh svojih razpravah pomešali v bistvu proceduro in vsebino. In tudi jaz predvsem bi želel to poudariti, da tudi moje mnenje je to, da nikakor ne gre enačiti odločitve o sploh uvrstitvi neke zadeve na dnevni red z vsebinsko obravnavo te zadeve in odločanje vsebinsko prav gotovo ne more biti dvakrat o isti stvari. To je eno izmed splošnih načel. Ampak, ko govori o uvrščanju neke zadeve na dnevni red Državnega sveta gre za proceduralne zadeve in je potrebno predvsem pogledati ali obstojijo vsi formalni pogoji, da se zadeva obravnava in glede na to bi morale biti sprejemane odločitve o uvrstitvi ali ne na dnevni red. In verjamem, da smo bili z nekoliko neposrečeno odločitvijo predsednika Državnega sveta verjetno postavljeni v eno dilemo ali je na prejšnji izredni seji mogoče opraviti to obravnavo in predvidevam, da je zaradi tega bil tudi sprejet takšen sklep o neuvrstitvi na dnevni red. Seveda, tu se pa zdaj razhajamo z odločitvijo oziroma razlago mandatne komisije, na katero se je uprl predsednik, da tudi proceduralno ni mogoče več te stvari uvrstiti na dnevni red. Jaz prej tudi nisem podprl predloga, da se razširi današnji dnevni red današnje seje z obravnavo te točke dnevnega reda ravno iz tega razloga, ker menim, da tudi danes niso izpolnjeni vsi formalni pogoji za obravnavo. Vsaj meni se zdi pomembno, da bi bil tudi predlagatelj zakona, predstavnik Vlade in Državnega zbora vabljen na to obravnavo, da bi imel možnost se do tega tudi opredeliti. Glede na to kar smo slišali, da imamo še nekaj časa do srede, pravzaprav vidim, da tukaj možne rešitve so in da jih tudi predsednik ima, strinjam se pa s tem, da bi v tem primeru morali to razlago mandatne komisije spremeniti točno v tem delu kjer se ocenjuje, da ni mogoče uvrščati zadeve na dnevni red seje v kolikor ne izpolnjuje formalnih pogojev oziroma obratno v kolikor jih izpolnjuje. Tako, da tudi jaz predlagam, da se izrečemo o tem mnenju, obravnavamo to mnenje, razlago Poslovnika, in sicer v to smer, da spremenimo to dikcijo in da jo prilagodimo. Je pa vprašanje ali je zdaj v tem trenutku takšna dovolj dorečena ali bi jo kazalo vendarle skupaj s strokovnimi službami premisliti in priti z dodelanim predlogom v obravnavo. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Še enkrat, gospod Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz bi želel samo eno kratko repliko glede mnenja, da o zadevi o kateri se je razpravljalo, ni možno več razpravljati.
Jaz se spominjam, pred leti sem bral eno razpravo, da celo na Ustavnem sodišču poznajo teoretiki pojem revotacije. Torej o zadevi, ki je bila že odločena, da se ponovno odloča. Tako meni je načeloma sporno, da ne moremo še enkrat razpravljati o zadevi, o kateri je že bila razpravljena.
Še enkrat bi pa rad poudaril, da v tem konkretnem primeru se mi zdi odločilno to, ali so izpolnjeni obstoječi formalni pogoji za veto. Tisti trenutek, ko so pogoji izpolnjeni, ne more biti odložena razprava in sklepanje o predloženem .../Nerazumljivo./...

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Vnučec. Izvoli.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Samo, da ne bi bilo dileme. Po tisti seji smo mi ponovno vložili zahtevo za veto in prosim generalnega sekretarja, da pove ali je bila tista ponovno zahteva ne glede na tiste druge zadeve, pravilno vložena. Samo to bi prosil. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Saj najbrž lahko tudi jaz pojasnim. Bila je pravilno vložena, formalni pogoji za veto so. Samo glede na razlago, ki se je pojavila že na dan, ko je bilo glasovanje o dnevnem redu in ko je bil predlog zavrnjen, je bila sklicana Mandatno-imunitetna komisija, ki razlaga Poslovnik in mnenje te komisije je pred vami. Še kakšna razprava? Ne. Potem dajem še enkrat na glasovanje najprej razlago Poslovnika Državnega sveta. Razlago Poslovnika ste prejeli na klop. Najprej ugotavljamo prisotnost. 32.
Kdo je za to, da se sprejme razlaga Mandatno-imunitetne komisije? (13 članov.) Kdo je proti temu? (18 članov.)
To se pravi, razlaga Mandatno-imunitetne komisije ni sprejeta.
Zato gremo naprej na glasovanje o predlogu interesne skupine lokalnih interesov za razširitev dnevnega reda z naslednjo točko: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstveni shemi. Dajem ... Obrazložitev glasu.

            MILAN OZIMIČ: Hvala za besedo. V izogib nadaljnjemu zapletu. Na interesni skupini je bil ta sklep, takšen, kot je formuliran, da se ta predlog razširi z današnjo sejo glede na določbe tega mnenja in pravzaprav tudi zaradi tega ni bil nek predlog posredovan, da je zdaj predlagatelj obravnave te točke interesna skupina, ker bi se v tem primeru lahko sklicala tudi izredna seja jutri ali pojutrišnjem. Ker mi se zavedamo, da danes je ista zagata, ko je bila v petek, ker ni tisti, ki bi to branili, ni predhodne obravnave komisije pristojne in je zopet okrnjena razprava. Če, zdaj jaz to sprašujem, če je možnost, potem bi lahko Državni svet sprejel, da to pobudo sprejema in da jo bo uvrstil na eno izmed naslednjih sej in da se skliče druga seja. Ali pa, da se jo danes obravnava pod pogoji kakršni so. Tu je iz ene zagate, enake, prehajamo v novo, isto situacijo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Vi ste predlagatelji.

            MILAN OZIMIČ: Ja.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Predlagajte rešitev zdaj.

            MILAN OZIMIČ: Jaz lahko interesno skupino povprašam, ki je tukaj zbrana pa okrog tega, da se za 5 minut prekine seja in se okrog tega odloči. Jaz sam tega ne morem odločiti.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Predlagam prekinitev seje za 5 minut, da se sestavi interesna skupina lokalnih interesov. Ampak samo za pet minut. Hvala

            (Seja je bila prekinjena ....)

            MILAN OZIMIČ: Jaz predlagam, da se interesna skupina do tega predloga opredeli na ta način, da zahteva ostaja, ampak, da ni pogoj, da se razširi dnevni red, ampak, da je zahteva za sklic seje na to temo in je predlagatelj te teme interesna skupina lokalnih interesov.
Kdo podpiram takšen sklep? Želite razpravo.

            GOSPOD ____: Jaz bi predlagal nekaj. Mi smo res na komisiji oziroma na tej interesni skupini je bil sprejet sklep, da se pač v to gre. Ampak to ne pomeni nič več. Ni niti gradiva pripravljenega, nismo niti posredovali kolegiju, da bo to uvrstil na dnevni red. Skratka jaz mislim, da danes ni nikakršnih pogojev za to, da bi se danes uvrstilo na dnevni red.

            MILAN OZIMIČ: To drži, da o tem nismo razpravljali, ampak se je izhajalo iz obrazlage in utemeljitve predloga, ki je pravzaprav bil formalno utemeljen in če sem jaz tudi ta sklep danes prav razumel, smo ga pravzaprav vsebinsko osvojili in ga ponovno predlagali. Zdaj lahko odločamo tudi o tem, da je to samo pobuda, ki se bo uvrstila na dnevni red. Gospod Vnučec.

BOGOMIR VNUČEC: Jaz bi se najprej zahvalil vsem svetnikom za prejšnji sklep. S tem ste v bistvu izrazili veliko podporo argumentiranem in demokratičnem odločanju v Državnem svetu. Bi pa predlagal, jaz se strinjam z nekaterimi člani, da mogoče res danes je premalo časa in v imenu predlagateljev se strinjam, da interesna skupina predlaga primeren datum in predlagam, da je to sreda. V tem času naj pa strokovne službe in pa predsedujoča, ki bo najbrž podpredsednica, skliče izredno sejo s podporo naše komisije. Hvala.

            MILAN OZIMIČ: Zdaj tukaj bodimo toliko jasni. Kaj zdaj to pomeni? Da ne bomo v nadaljnji proceduri zopet prihajali v razlage Poslovnika in ki v tem trenutku verjetno smo vsi na tanko, kar je okrog tega. Zdaj je tukaj mnenje, da je treba to pobudo za te sejo umakniti in da jo v bistvu interesna skupina vloži kot samostojno pobudo in bo na podlagi te pobude pač Državni svet ravnal tako kot bo in sklical predsednik sejo za to točko. Časa je pa še do srede in je še utemeljena.

            GOSPOD _______: Upam, da se motim ali pa tudi ne. Rečeno mi je bilo, prej sem slišal, da je v bistvu predlagatelj ponovno vložil predlog za odložilni veto in da v bistvu je kolegij to predložil Mandatno-imunitetni komisiji. Stališče Mandatno-imunitetne komisije pa danes ni bilo potrjeno. To pomeni, da je pobuda že vložena in je stvar samo kolegija Državnega sveta, da sam odloči kdaj bo v bistvu to posredoval na dnevni red v skladu z zakonskim časovnim rokom. .../Oglašanje iz klopi./...

MILAN OZIMIČ: Ali lahko eno strokovno pomoč? Je to skladno s proceduro pravzaprav, da interesna skupina umakne svoj predlog razširitve in da je v bistvu s tem, ko je bil izglasovano, ni bilo izglasovano mnenje, razlaga Poslovnika Mandatno-imunitetne komisije, je relevanten predlog, ki je bil predhoden in ga je pač potrebno uvrstiti na dnevni red. Se pravi, potem smo to zadevo .../Medsebojni pogovor./... Interesna skupina bo na podlagi tega umaknila svoj predlog. Torej glede na to, kar smo sedaj razpravljali, dajem na glasovanje.
Kdo je pod temi pogoji in nadaljnjo proceduro in usodo tega predloga za umik te točke, torej razširitve dnevnega reda s točko zakona o jamstveni shemi? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je interesna skupina umaknila predlog za razširitev dnevnega reda. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Če ste za to, nadaljujemo potem sejo. Glede na to, da smo bili vsi prisotni, ugotavljam, da je interesna skupina lokalnih interesov umaknila svoj predlog in nadaljujemo pač z dnevnim redom kot ste ga prejeli in predlagam naslednji dnevni red.
Prvič. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah in drugič, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji. Najprej ugotavljamo prisotnost. 29.
Kdo je za tak dnevni red? (30 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH CESTAH. Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji, v četrtek 26. maja 2009 in vam je bil naslednji dan posredovan po elektronski pošti. Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, prvopodpisani Milan Ozimič, ste prejeli s sklicem seje in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Tudi predlog zahteve ste prejeli na klop in prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki. K tej točki so se nam pridružili dr. Igor Jakomin, državni sekretar Ministrstva za promet in dr. Peter Gašperšič, VD generalnega sekretarja direktorja direktorata za ceste ter Valerija Jelič, kabinet ministra za promet, Ministrstva za promet. Pozdravljeni vsi trije. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga za odložilni veto podati obrazložitev? Besedo ima Milan Ozimič.

            MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Bom poskušal zelo na kratko, ker danes sem že preveč govoril okrog teh stvari in bi bilo neproduktivno še nadalje. Torej, predlog za ponovno odločanje, tako imenovan veto, temelji pravzaprav na mnenju Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je takrat ta predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah obravnavala na svoji seji 13. 5. in komisija  takratnega predloga zakona ni podprla. Obrazložila je to podporo pravzaprav na treh, štirih ključnih točkah, in sicer eden od teh je spremenjen vinjetni sistem in s tem povečevanje cen za slovenske uporabnike, posledično usmeritev prometa na lokalne ceste, nadalje tudi nestrinjanje s predlaganim podaljševalnim rokom za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasij, kar je v nasprotju z nekim antibirokratskim programom, odprave administrativnih ovir, v realnih pogojih dogajanj v družbi se roki na vseh področjih skrajšujejo in terjajo večjo odzivnost. Tukaj podaljšujemo odzivnost državnih organov oziroma soglasjadajalcev. Tretja zadeva, ki jo prinaša ta zakon je razmejitev obveznosti med različnimi investitorji gospodarske infrastrukture pri gradnji javnih cest, da se omeji vključevanje drugih investicij, ki so povezani z urejanjem infrastrukture, ki ni direktno povezana s to investicijo. V praksi to pomeni predvsem sanacijo lokalne infrastrukture, ki je prekomerno obremenjena zaradi teh velikih investicijskih posegov na cestah, ali železnici ali če hočete tudi izgradnjah večjih energetskih objektov. Pravzaprav nobena od teh dilem v rešitvi zakona v tej končni verziji ni bila sprejeta, niti upoštevana, niti ni pri tej najpomembnejši točki spremembe vinjetnega režima nobenih zagotovil, da bo tudi tako spremenjen zakon deblokiral oziroma ustavil postopke proti Sloveniji v zvezi s to diskriminatornostjo, ki nam jo očita Evropska komisija. V vsej tej obravnavi že danes na komisiji in vsepovsod so v zvezi s tem različna mnenja. Glede na samo vsebino pa menim v imenu predlagateljev, da je to tudi točka, ki pomeni neko integriteto dela Državnega sveta. Brez obrazložitve in argumentov ni upoštevano mnenje pristojne komisije in seveda rešitve, ki so v tem zakonu tako navzven do vprašanja odnosa države Slovenije z Evropsko komisijo ostaja še vedno dilema, ali je smiselno popuščati, in zaradi katerih razlogov to delamo, in zaradi katerih ne bi smeli. Naslednje točke so v bistvu notranje zadeve. Če je tam bil razlog eventualno še vedno obstaja, da se popušča. Ne vem zakaj se znotraj podaljšujejo roki za birokracijo. To sigurno ni produktivno in dobro za Slovenijo. Zakaj posledično trpamo posledice gradnje infrastrukture državnega pomena tudi na lokalno raven in obremenjujemo tisto lokalno okolje tako s postopki in tudi s financami. Vsekakor menimo, da je predlog veta utemeljen in potreben širše razprave, pa tudi ponovnega premisleka na Vladi. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Ali želi predstavnik predlagatelja zakona besedo? Državni sekretar dr. Igor Jakomin.

            DR. IGOR JAKOMIN: Spoštovana predsedujoča, spoštovani svetniki in ostali prisotni! S predlaganim zakonom se uvajajo vinjeta za krajše časovno obdobje, in sicer mesečne in tedenske. Hkrati z uvedbo mesečnih in tedenskih vinjet bo Republika Slovenija ukinila polletne vinjete za osebne avtomobile, ki zaradi ugodne cene enomesečnih in tedenskih vinjet ne bodo več tržno zanimive. Dejstvo je, da so polletne vinjete do sedaj kupovali predvsem občasni uporabniki cestninskih omrežij, tako domači kot tudi tuji. Še vedno pa bodo za motorna kolesa namesto mesečnih vinjet v prodaji polletne vinjete, ker je prilagojeno trajanju glavne motociklistične sezone.
Republika Slovenija je s predlogom zakona v popolnosti sledila očitkom Evropske komisije, ki je Republiko Slovenijo uradno v opominu opozorila na diskriminatorno obravnavo drugih državljanov Evropske unije, ali tujih rezidentov, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot prebivalci Republike Slovenije. Zaradi navedenega je Evropska komisija posledično prekinila ocenjevanje vloge za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada za avtocestni odsek Slivnica-Draženci, zaradi česar je ogroženo črpanje 88,7 milijonov evrov iz kohezijskega sklada.
Druga težava, ki jo je prinesel zaplet z vinjetami pa je ocenjevanje vlog za preostala dva avtocestna odseka, in sicer odsek Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje in posledično koriščenje sredstev iz kohezijskega sklada. V primeru teh dveh odsekov gre za sredstva v višini 76,4 milijona evrov. Potrebno je poudariti, da je Evropska komisija za leto 2006 prekinila odločanje o približno 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev. V nadaljevanju odločanje o dodelitvi teh sredstev Evropska komisija pogojuje z uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje. Republika Slovenija pričakuje, da bo Evropska komisija zaradi odločitve o spremembi vinjetnega sistema cestninjenja sprostila sredstva, ki so trenutno zaradi uvedenega prednostnega postopka zadržana. Dejstvo je, da se bodo skupni bruto prihodki iz naslova vinjetnega sistema cestninjenja z uvedbo vinjet za krajše obdobje zmanjšali glede na trenutno stanje. Po optimističnem scenariju bi v letu 2009 omenjeno zmanjšanje znašalo med okoli 8,5 in 20 milijonov evrov glede na prilive iz sedanjega vinjetnega sistema cestninjenja. Vendar je pri tem potrebno opozoriti na dejstvo, da je Vlada Republike Slovenije že sprejela sklep o 40% povišanju cestnin za tovorna vozila s 1 julijem 2009. Letni finančni učinek navedenega povečanja cestnine je ocenjen v bruto višini 14 milijonov evrov v letu 2009 ob upoštevanju 15% krčenja tovornega prometa. S povečanjem cestnine se povečujejo koncesijske dajatve iz katerih se vplačujejo zapadle obveznosti poplačilo kreditov za gradnje avtocest in s tem finančno vzdržnost avtocestnega programa. Glede na navedeno menimo, da dodatnega zadolževanja upravljavca cestninskih cest na račun uvedbe vinjet za krajše časovno obdobje ne bo potrebno, saj je bil ravno zaradi navedenega razloga sprejet omenjeni sklep, ki časovno sovpada z uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje. Poleg navedenega so v predlog zakona vključene tudi določbe, ki izrecno določajo, da investitor kateregakoli objekta gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi ali obnavlja v okviru gradnje ali rekonstrukcije državne ceste v celoti zagotovi financiranje takšne gradnje ali obnove v kolikor zakon ne določa drugače. Razmejitev obveznosti med investitorji se uredi s posebno pogodbo. Navedene določbe so nastale kot odziv na revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o izvajanju in financiranju programa gradnje avtocest.
Direkcija Republike Slovenije za ceste, občine in Dars, delniška družba so skladno z določbami Zakona o graditvi objektov pristojni soglasodajalci, če nameravana gradnja leži v območju državne ceste oziroma občinski cesti ali njenega varovalnega pasu, kar se skladno z določbami Zakona o graditvi objektov šteje zavarovani pas gospodarske javne infrastrukture. Skladno s 50. členom Zakona o graditvi objektov je rok za določitev projektnih pogojev 15 dni pri manj zahtevnem projektu, pri zahtevnem projektu v 30-ih dneh od prejema popolne vloge, razen, če drugi zakon določa drugače. Če projektni pogoji niso dani v navedenem roku se šteje, da ti niso določeni in da je s tem soglasje dano. Na podlagi 50. člena Zakona o graditvi objektov se da soglasje v 30-ih dneh od prejema popolne vloge, razen, če poseben zakon določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Ker v tako kratkem času operativno ni mogoče opraviti kakovostnega strokovnega pregleda projektne dokumentacije se predlaga dopolnitev Zakona o javnih cestah kot posebnega zakona, ki določa tako daljši rok za določitev projektnih pogojev in ravno tako daljši rok za izdajo soglasja. Posamezne načrte morajo pregledovati strokovnjaki, torej izvedenci za posamezna področja. Dokumentacijo, ki jo predloži investitor predvidenega posega v varovani pas državne ceste je potrebno pregledati z vidika izpolnjevanja zahtev, ki jih določajo različni zakoni in podzakonski akti, in sicer Zakon o javnih cestah, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Zakon o varnosti cestnega prometa, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah.
Podaljšanje navedenih rokov je nujno zaradi težkih in nepopravljivih posledic, ki lahko nastanejo zaradi nepravočasne določitve projektnih pogojev. Posledica zamude roka je namreč zakonska domneva, da projektnih pogojev sploh ni, posledično pa investitor lahko prične gradnjo v varovanem pasu brez kakršnihkoli omejitev, kar lahko privede do ogrožanja ceste in varnosti prometa na njej. Določitev projektnih pogojev je izjemno zahteven celovit strokovni pogled projektne dokumentacije v katerem sodelujejo strokovnjaki z različnih področij; gradbenih del, strokovnjaki za objekte, statiki, odvodnjavanje, voziščna konstrukcija, prometna varnost, elektro-strojna dela in podobno. Na ta način se zagotavlja visok nivo projektnih rešitev in primerljivost ter usklajenost rešitev na območju celotnega cestnega omrežja v Republiki Sloveniji.
Glede na kompleksnost tovrstnih projektov in zahtevani strokovni pregled posameznih načrtov je operativno potrebno določen čas za izvedbo kakovostnega pregleda projektne dokumentacije. Poleg navedenega naj poudarimo, da ima posebno ureditev, ki je smiselno identična predlagani spremembi, tudi Zakon o vodah, ki kot lex specialis določa, da je rok za določitev izdajo soglasij pri manj zahtevnem projektu 30 dni, pri zahtevnem projektu pa 60 dni od ne prijema popolne vloge. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Ali želi besedo poročevalec Komisije za lokalno samoupravo? Izvolite, gospod Fras.

            DARKO FRAS: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Torej, na začetku naj takoj poudarim, kot je bilo tudi na razpravi, da Državni svet se ni imel možnost opredeljevati okoli te problematike iz razloga časovnega okvira, ki je takrat bil, tako da smo na matično telo posredovali takrat mnenje komisije Državnega sveta oziroma komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katero je bilo že pravzaprav tudi v predstavitvi predlagatelja predloga za veto tudi v bistvu povzeto.
Jaz bi samo poudaril, da je vendarle razprava na komisiji bila precej deljena, torej da so bila mnenja tudi deljena, da je bilo precej pomislekov in tudi da je bilo veliko argumentov, ki jih je navajal predlagatelj vendarle tehtnih in prepoznanih, na koncu je pa, moram reči, tudi danes na ponovni obravnavi, torej problematike sicer pri formalni obravnavi predloga za veto na to zadevo, pa vendarle izpostavljeno to, da skozi to obravnavo oziroma v tem vmesnem času nekako ni bilo odgovora na tista vprašanja, ki so bila takrat pri obravnavni na komisiji izpostavljena. Torej, dejstvo je bilo, da je ključno in kot najbolj problematično je komisija ocenila to dejstvo, da vendarle kljub temu, če bo takšen zakon spremembe in dopolnitve zakona stopile v veljavo, vsaj kar se zadeva sprememb cestninjenja oziroma vinjetnega sistema ni nobenega zagotovila, da bo v tem primeru komisija spremenila svojo odločitev oziroma odstopila, pravzaprav da bo direktorat za ta evropska sredstva oziroma sklade dejansko odmrznil ta sredstva oziroma nadaljeval s postopkom odobritve sredstev.
Drugo dejstvo, ki moti je predvsem v tem, da pravzaprav tudi ta pravna ocena okoli tega ali gre v tem primeru za diskriminatorno ravnanje ali ne, po mnenju komisije ni bila dovolj poglobljena, čeprav seveda je korektno tukaj povedati, da neke relevantne dokončne pravne ocene v tem trenutku ni mogoče podatki, da je na konec koncu lahko poda vendarle na koncu samo sodišče Evropske skupnosti kot tako, ampak tudi po mnenju komisije še torej te možnosti in skrajni roki vendarle za to dejanje vlade niso bili izčrpani oziroma še zmeraj niso izčrpani. Je pa res in to je potrebno izpostaviti, ko se o tem odločamo, da pa na drugi strani se pa s tem povečuje tveganje, da bomo prišli v nek bistveno slabši položaj kar se tiče predvsem črpanja teh evropskih sredstev in seveda je odločitev o tem sedaj zelo problematična oziroma zelo zahtevna. Torej da povzamem, vendarle tudi osebno ocenjujem, da v tem trenutku glede na, tudi okoliščine, da formalno še pravzaprav tudi drugega pomena ali pa obrazloženega mnenja komisije Republika Slovenija v tem trenutku ni sprejela, in glede na dejstvo, da so prihodnji teden volitve v evropski parlament, kar vendarle torej pomeni, da se bo lahko nekoliko, ne samo struktura teh organov, ki nam zdaj očitno ni naklonjena in ..., ki dela v korist nekaterih lobijev, vemo kdo namreč, kateri lobiji so sprožili te procedure pri Evropski komisiji, in da pravzaprav bi veto, v tem trenutku si upam ocenjevati, celo naši državi na nek način prinesel nekaj časa in morebiti dodaten razmislek. Tako, da v tem kontekstu seveda je potem bilo tudi odločanje na sami seji komisije takšno, da je torej podprla predlog za odložilni veto. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Ali želijo besedo predstavniki interesnih skupin? (Ne.) Če ne odpiram razpravo. Gospod Mencinger.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani kolegi! Jaz veta ne bom podprl. Nisem znan kot velik prijatelj EU birokracije, vendar je tokratni ... z diskriminatornostjo prav. To kar smo mi imeli je bilo dejansko diskriminatorno. To kar imamo zdaj je pa neka rešitev v slabi sili. Osnovna napaka je bila narejene, ker se vinjete niso podražile takoj ko je prišla nova oblast in sicer toliko, da bi se pač pokrilo tisto luknjo. Obenem bi pa lahko uvedli režim v katerem ljudje, ki nočejo vinjete, še zmeraj lahko gredo na tiste prehode, kjer so tovornjaki normalno plačujejo cestnino. Upam pa seveda, da naprej ne boste šli na kakšne vesoljske sisteme. Najbolj pravična je ureditev, kjer se to obračunava v ceni bencina, ker edino na ta način ljudje optimirajo kje se bodo vozili, popolnoma vseeno je ali se vozi po avtocesti ali po drugi cesti, tudi te ceste je treba popravljati. In edina stvar je to, kjer pravično reši, je v ceni bencina. Tisti, ki se več vozi, več plača, tisti ki ima slabši avto, pa večji avto oziroma večji avto več plača, tisti ki ima manjši avto, pa manj plača in vse druge reči so pa popolna neumnost, z raznimi, ne vem kakšnimi vesoljskimi rečmi. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Ali želi še kdo? Izvoli, kolega Rus.

            DR. ANDREJ RUS: Tudi jaz bi rad povedal, da ne bom podprl tega predloga za veto in to preprosto zato, ker se mi zdi, da je sedanji zakon ena slaba rešitev ene zelo slabe odločitve, ki jo je sprejela prejšnja vlada brez premisleka. Upam, da brez premisleka tik pred volitvami. Če pa je s premislekom tako odločitev sprejela tik pred volitvami pa bi jo mogel še kdo kazensko preganjati zaradi tega, ker je, moram reči, nezaslišano, da je prišlo do takšnega zapleta. Kaj se nam dogaja? Strinjam se s kolegi, ki so dali predlog veta. Njihovi argumenti stojijo, so rezultat treznega razmisleka, ampak ne upoštevajo pa konteksta. In to je tisto, kar vse spremeni. Kontekst odločitve je pa tisto kar šteje. Jaz bi rad rekel, mislim, da gre tukaj za enostavno trezen premislek sedanje vlade, ki pravi, pač, požrli bomo morda to, kar bo gospod Reven za menoj rekel, pristali bomo na izsiljevanje Evropske unije, ne bomo pokazali svoje častne drže. Vse to je res, ampak bodimo pragmatični. Ne smemo dopustiti, da nas čast finančno uniči in materialno izčrpa, ampak moramo doseči svoje cilje. Naš cilje je počrpati maksimalno sredstev. Vsak mesec je tukaj zamujen mesece. Veste, da ne morete črpati za nazaj, ampak lahko črpate sproti. Skoči na denar takoj, da ga boš lahko porabil, saj sami veste, ne morete ponarejati faktur. Enostavno je treba črpati. Ta finančna perspektiva je pa omejena. Edini način, da lahko mi Tajaniju(?), ki ni naš velik prijatelj, vrnemo je to, da pridemo do tega denarja in da kljub vsem nasprotovanjem uresničimo svoje strateške cilje na tem področju in hkrati delamo na tem, kar je predlagal dr. Mencinger, najdemo boljšo, ustreznejšo rešitev, morda že do jeseni, do zime ali čim prej. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Branimir Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi! Gre za veliko denarja, ki je blokirano, za izgradnjo cest. In po moje je tu kljub vsemu treba temeljito razmisliti, ali je to nepomembno, ali ni. Kar se tiče zamenjave teh birokratov oziroma funkcionarjev, komisija bo delala do oktobra. Volitve so res prihodnji teden, ampak komisija se bo zamenjala oktobra, ne pa čez 14 dni. Tako, da je s polnimi pooblastili dela še kar precej mesecev, tako da se mi ta argument ne zdi dovolj težak. Je pa nekaj, res je, tudi predlagatelj sam pravi, da ni nobenega zagotovila, da če se sprejme ta zakon, da bodo ta sredstva sproščena. To drži, ampak je definitivno zagotovilo, da se ne bodo sprostila, če se ta zakon ne sprejme. Tukaj je ena pomembna razlika. Tu je možnost, med tem, ko če ga ne sprejmemo ni nikakršne možnosti. Tukaj je po moje treba to povsem jasno se do tega opredeliti.
Moram reči, vem, da vam ne bo všeč. Diskriminatorna je ta odločitev definitivno bila. Saj to smo vsi od začetka vedeli, ko smo ploskali temu tik pred volitvami, saj je bilo tako poceni, da smo rekli, poslušajte, častijo pa res pošteno. Ni bilo nobenega dvoma o tem. Zanimiv je argument, ki pravi, da je treba upoštevati tudi to, da se bodo stroški za domače voznike povečali. Seveda se bodo, če so bili takrat diskriminirani tujci, je sedaj lahko samo tako, da bomo malo bolj vsi približno enaki, drugače to ne gre.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ:  Hvala. Kolega Ščernjavič.

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Spoštovani! Opazil sem pomembno razliko, to kar je gospod Jakomin tu razlagal in kar je gospod Gašperšič na komisiji. Zato vas bom vprašal naslednje, da tukaj jasno še enkrat poveste. Rekli ste takole, da je to pogoje zakon plus uredba, da bodo sprostili sredstva. To ste prej rekel v diskusiji. Ali to drži, ali ne vas še enkrat pozivam, da to jasno in glasno potrdite. Ker na komisiji, kjer smo imeli razpravo, je gospod Gašperšič malo drugače ovinke vozil.
Druga stvar, kar bi hotel izpostaviti je tudi odgovornost tam pri vas, v ministrstvu in Drasu, isti ljudje, ki so lansko leto ta sistem zagovarjali in pisali, isti ljudje sedaj predlagajo drugo. Ali boste na tej točki tudi kaj naredili v okviru ministrstva za promet, kjer se je to zgodilo in to zakuhalo? Ali bodo ljudje, ki so to zakuhali še na teh položajih, kjer so, ali bodo pa glede na to, kar se je zgodilo, gre za to eno kreativnost, strokovnost. To je tako, imaš argumente, ker pa je politika tako rekla bomo pa tako naredili, tudi naj stane kar hoče in naj država nosi na hrbtu. Zlasti pa tisti, ki se najbolj množično vsak dan vozijo. Nesprejemljivo. Zanima me, kaj boste naredili.
Poleg tega, kar sem danes izpostavil je še ena zadeva, to je povezano in je tudi to, ker ste v uradništvu veste, da je lansko leto ali predlani je gospod Virant dopolnil uredbo v zvezi z najcenejšimi prevozi uradnikov. Izjemno  diskriminatorno na slovenski ravni. Mi smo sprožili ustavni spor, sindikat državnih organov, ravno danes sem dobil zadevo za dopolnitev, tudi v zvezi s tem, kako se mnogi ljudje vozijo  danes, prav zaradi tega najcenejšega prevoza, tu pa je država nemilosrdna in vijak privija do konca, zaposleni v uradnih ali strokovno tehnični vozijo v službo, tu nisem mislil funkcionarje. Imamo ogromno sporov na tej točki tudi v delovnopravnih sporov, pa je povezano tudi s tem. Ker ko bodo šle cene gor, kaj bodo naredili, še večjo selekcijo. Ljudje danes šparajo na evru, na petih evrih, ne pa takole. Če bi se te cene dvignile tako kot so predvidene. Prosim, če mi na ta vprašanja odgovorite. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Peršak.

            ANTON PERŠAK: Spoštovani! Jaz ne bom glasoval za ta veto iz nekega principelenga razloga. Slovenija je z velikim navdušenjem sprejela vrsto odločitev, ki so bile veliko bolj daljnosežne in z veliko slabšimi posledicami v zvezi z EU. Ne nazadnje je z aklamacijo sprejela Lizbonsko pogodbo, ki nam jemlje možnosti samostojnega odločanja veliko bolj daljnosežno, kot tole, kar se sedaj pogovarjamo. To, da je bilo krivično, da tisti, ki se enkrat pelje skozi Slovenijo mora kupiti vinjeto za pol leta je najbrž nesporno. Tukaj najbrž ni nobene debate. Zato se mi zdi, da je to ena taka poteza, ki kaže na neko tako rahlo poniglavost, tukaj vam bomo pa pokazali. Saj je vseeno, če nam vzamete samostojnost odločanja o zunanji politiki, vseeno če nam vzamete samostojnost odločanja o ne vem čem vse, tukaj nas pa ne boste, tega vam pa ne damo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Kolega Kovšca.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo. Jaz bi rad to poniglavost pripisal še eni državi, ki bi jo dal za primer, to je švicarska konfederacija. Že nekaj let se vozim tja. Vsako leto na začetku leta kupim celoletno vinjeto, pa mi nisi nič pokazali, ne meni, ne Italijanom, ampak tudi Italijani njim nazaj ne in noben iz Evrope. Tam to sploh ni problematično. Tam vsi kupijo, plačajo in se ne "bunijo". .../Oglašanje iz klopi./ Vem, da ni v EU-ju, ampak pravim, da tega nihče ne kritizira na tak način. Ta poudarek, da je nekdo diskriminiran .../Nerazumljivo./ tudi tam opazi, pa so njihove vinjete dražje kot naše letne. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Izvolite. Marjan Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Lep pozdrav vsem, posebej gostom! Čudi me, da tam, ko se vlada resnično trudi, pa ministrstvo, ki mu pravzaprav lahko izrečemo vso pohvalo, da se je odzvalo na to, da nekomu je pač vseeno za teh nekaj milijonov. Množica ukrepov, ki so bila sprejeta teh pred zamenjavo, je pustila neke posledice in manjko v blagajni. In sedaj, ko se nekdo odzove, nek organ, ki ga tako radi kritiziramo, neka ministrstva, se odzove in hoče dobiti tisto, kar bi na nek način bil vsaj prvi pogoj, da dobi, se odzovemo z vetom. Prav, tudi sam sem bil podpisnik mnogih vetov, ampak mislim, če si dober gospodar, da ti ne more biti vseeno za tisto, kar je nujno potrebno, se pravi sredstva. Govorimo o sredstvih. Prej je nekdo rekel, da bi bilo treba nekoga kazensko ovaditi. Jaz mislim, da bi se tu morali že skoraj pogovarjati o parlamentarni preiskavi, ne pa to tem odložilnem vetu. Toliko sredstev, ki je nekdo z neko odločitvijo,da so bile všečne nekomu, takrat sprejel in da je tak manjko v proračunu, pač, ta parlamentarna preiskava, enkrat bi jo bilo tudi treba izpostaviti.
Ne bom na dolgo in široko govoril o tistem, kar bi pravzarav s tem dobili. Mislim, da če je takrat dirigent nekemu orkestru prikimal s palico ali obratno, da je šla taka cena, da je bila odločena in sprejeta taka cena vinjet, je za mene res zrelo skoraj za kazansko ovadbo, ampak dobro, kot rečeno. Vsaj to, da spremenimo ta zakon, sprememb in dopolnitev tega zakona je posledica odločitev nečesa, kar je nekdo sprejel v škodo te države. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Gospod Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Najprej bi povedal, da se strinjam z vetom glede podaljšanja rokov, to da je potrebno več kot 30 dni ene dokumentacije se .../Nerazumljivo./ Drugič, tudi glede financiranja občinske gospodarske javne strukture, ki je bilo pod 3. točko. Ker so pa vinjete, bom ostal malo dlje. Prvič, ko se govori o tem, jaz bi rad videl dokument o Evropski komisiji, ki pravi, da ne boste dobili denarja, ker je vinjete. Pokažite nam ga že enkrat, za boga.
Drugo, kar je, kdo je diskriminatoren. Ali je bilo res diskriminatorno 55 evrov? Ne govoriti tukaj politično. Poglejmo številke. Če se jaz peljem ali katerikoli državljan iz Ljubljane v Nemčijo za 14 dni in potem se po 14 dnevih vračam nazaj bom plačal za vinjeto 9 in pol evrov, dvakrat .../Nerazumljivo./ je 19 evrov oziroma če grem samo za 10 dni, popravljam, je to 28 evrov in pol. Če gre pa za 14 dni, kot običajno turisti prihajajo prek Slovenije pa bom plačal 22,20 za vinjeto, za dvakrat tunelnino pod .../Nerazumljivo./ 19 evrov to je 41,20, kar je več kot naših polletnih 35. Povejte, kje je diskriminatornost? Pa še naše dohodke primerjajte s tem.
Druga zadeva, Italijani, peljimo se na počitnice v Trst, Bologna, Ancona(?). Koliko bomo plačali? Dvakrat po 25,80 evrov, kar je 51,60 evrov, več kot je naša polletna vinjeta. To se pravi, da je naša polletna vinjeta cenejša. 
Potem, ko pravijo, da ne pobiramo dovolj cestnin. Vsakič ko se peljem, ponoči ali zgodaj zjutraj, vidim v svojem ogledalu zadaj .../Nerazumljivo./ brez vinjete na šipi. Kontrola redno, pa bomo več denarja dobili.
Dragi svetniki, sprašujem, ali bomo mi res tako diskriminatorni, pa bomo sedaj zaradi tega, ker ni bila Vlada sposobna te argumente, ki sem jih jaz prek številk povedal, povedati v Bruslju in reči, dragi moji, ne pristajamo na to. Ali bomo mi tu, da bomo sedaj zavrnili veto, porinili tiste, ki imajo manjše osebne dohodke, iz varne avtoceste na nevarne ceste? Kdo ima tak obraz? Da, gospodje sindikalisti, da. To je eden izmed sindikalnih prijemov. Jaz osebno ne bom proti temu, ampak bom za tak veto, kajti jaz sem prepričan, da dober pogajalec bi izpogajal to, dokazal in s temi številkami, da mi imamo res polletne vinjete, ampak so cenejše kakor isto, za vse, Italijo, Avstrijo in pa Hrvaško. To se ni naredilo, ampak sedaj se uklanjamo mi. Točno, kolega, ponos. Tukaj se vprašajmo, sedaj bomo klonili, naslednjič bomo klonili in zmeraj bomo klonili. Ali bomo hlapci? Res je denar zadaj.
Samo ali je res denar samo zaradi vinjet? Jaz se sprašujem ali ni komisija, tudi zaradi kakšnih drugih postopkov ustavila in nam ni odobrila denarja. Zakaj mi tega papirja ne vidimo? Pokažite ga še enkrat!
Drugo pa je ukinitev polletnih vinjet. Spet smo diskriminatorni do tistih; oziroma bomo, ker tisti, ki ne boste glasovali za ta veto. Zakaj? Mnogo prebivalcev v zimskem času potuje le po lokalnih cestah. V kasnem pomladanskem času, poletnem in zgodnjem jesenskem času pa potujejo po avtocestah. In prav za njih bi bila polletna vinjeta, tako kot je bila do zdaj, primerna. In zopet jih bomo porinili nazaj na nevarne ceste. Zdaj pa še poglejmo kaj pomeni ta podražitev. Če se bo letna vinjeta podražila s 55 na 59(?) evrov, je to 73% podražitev. Ker pa ne bo več polletne vinjete, je pa ta podražitev indeks 2,71 ali 171%. Ali lahko mi, ali imamo toliko, da kot svetniki lahko rečem: narod plačaj. Plačaj napake drugega. Jaz nisem za to! Ne prejšnje vlade, ker prejšnji sistem je bil dober. Zakaj? Ker 35 evrov je primernih za to, za pol leta. Tudi 55 evrov za celo leto je primernih. Kaj bo pa zdaj?
Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Gospod Lampret.

            JERNEJ LAMPRET: Lep pozdrav.
Debata je kar vroča. Če bi se spomnili nazaj, ko smo bili na cestninskih postajah, ko smo stali, zaprt in odprt sistem, potem bi videli, da je bila takrat pa res velika diskriminacija. In ko smo uvedli vinjete, nismo nič drugega naredili, kot da smo dobili promet na avtoceste. In če bi šli, in če bi znali izračunati koliko smo uničili lokalne ceste na račun obvoza zaradi neplačevanja cestnine, še v tistem sistemu, je moral nekdo priti, ki je rekel: zdaj bomo pa plačali 55 evrov. Ne da bo res tako diskriminatorno, da se bo nekdo, je en rekel, iz Trebnjega pripeljal, pa se ni mogel, ker je cesta šele zdaj v izgradnji. Ampak, zaprt in odprt sistem je pa res predstavljal veliko diskriminacijo vseh zadev(?). Vinjete pa smo po 55 evrov, zbrali skoraj toliko denarja, oziroma več kot ga napovedujemo s 70% .../Nerazumljivo./... Diskriminatorni?! Ali nismo diskriminatorni če imamo zakona in otrok ne moremo dati v vrtec. Kakšna diskriminatornost?! O tem govorimo. Mislim, da je najmanj kar lahko in da s ponosom lahko stopimo, in rečemo naj tuji državljani plačajo približno toliko, kot mi, ko vozimo po Hrvaški in čeprav niso v Evropski skupnosti. In mislim, da je nujno, da se tudi v tem trenutku pokažemo kot državotvorni ali mogoče drugače - suveren narod. Ne da se kažemo kot hlapci, ko nek Italijan s prstom požuga in reče: Žal smo tudi takšni, ki tako razmišljamo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Gospod Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo.

            Jaz pa moram reči, da je meni osebno vinjetni sistem zelo všeč. In sicer, od kar je bil uveden potujem bistveno ceneje po slovenskih avtocestah. Mnogo ceneje kot prej. Meni bi bil še bolj všeč sistem, da cestnine sploh ne plačujem in morebiti bi glasoval zanj. Vendar pa pod pogojem, če bi bila tako narejena finančna konstrukcija pri gradnji avtocest. Ker pa temu ni tako in ker danes, tako pač berem, ni denarja za obnovo cest, ni denarja za izgradnjo novih avtocest, potem se je pač očitno pokazalo, da uvedba vinjetnega sistema ni bila, rečemo temu najboljša rešitev. In če ni bila najboljša rešitev, jo dajmo popraviti kolikor se jo da popraviti. In v celoti soglašam s tem, kar je povedal kolega Mencinger.
Tako, da glede predloga za odložilni veto povem, da bom glasoval proti, zaradi tega, ker bistvo tega predloga je, ves čas se vrti okoli vinjet in ne okrog česa drugega, bistvo tega pa je finančna konstrukcija oziroma pokrivanje izdatkov za gradnjo cest oziroma avtocest.
Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Gospod Binder.

            MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo.
Torej, moram reči, da sem se zelo razveselil, ko so se prvič pojavile vinjete. Namreč, sem eden izmed tistih, ki sem zelo veliko na cesti. In ko se je pojavila prva letna vinjeta, sem približno izračunal - moja kalkulacija je pokazala da plačujem eno dvanajstino cestnine, kot sem jo do tistega trenutka plačal. Kljub tej veliki podražitvi bom še vedno plačal približno eno šestino vsega tega. Tako, da jaz se bom zelo potrudil in bom bil absolutno proti temu vetu. Dajmo hitro ta veto skozi, da se ne bi zakonodajalec slučajno izmislil še kakšen nov zakon in še močneje podražil ta cestninski sistem. Ker, očitno je, da se kaže luknja tudi ob tej povišani vrednosti vinjet.
Skratka. Moja kalkulacija pokaže, da sem bistveno profitiral, tudi s temi podražitvami, na področju vinjetnega sistema.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Ugotavljam, da smo razpravo izčrpali.
Sprašujem predlagatelja, da če želi dopolnitev?
Izvolite.

            DR. IGOR JAKOMIN: Hvala lepa.
No, precej je bilo povedanega in težko bo vse povzeti. Strinjam se z razpravo, ki je bila na začetku, da nimamo garancije, da bodo kohezijska sredstva odmrznjena. To drži. Ampak, če ne bi šli v ta postopek, katerega danes tukaj tudi obravnavamo, bi danes bili že na sodišču. Tega se moramo zavedati. In se bom s tem navezal ne debato enega od svetnikov, ko je povedal, da bi želel videti ta dokument. Z velikim veseljem. Kadarkoli, na Langusovi 4 smo, do večernih ur vsak dan tam tako, da vam bomo rade volje pokazali ta dokument, če ne verjamete. Hvala za spodbudne, bom rekel, rešitve prof. Mencingerja, za obračunavanje cestnin v gorivu. Stvar ni tako lahka, kot zgleda. Se pa strinjam, da je treba najti ustreznejšo rešitev. To popolnoma podpiramo.
Veliko je bilo govora o temu - zamrznjena sredstva da, zamrznjena sredstva ne. Jaz upam, da ko boste danes sprejemali odločitev kako boste glasovali, da boste trezno razmislili in imeli v vidu to, da 206 milijonov evrov je iz kohezijskih sredstev, ki jih moramo dobiti za izgradnjo naših avtocest. Tukaj govorimo o štirih odsekih. Tako, da bi bilo zelo dobro imeti te stvari v mislih preden sprejmete odločitev.
Glede očitkov, da zaposleni, ki so predlagali nekoč ali pred kratkim en sistem, danes predlagajo drugega. Se strinjam, ampak verjetno se gospod Ščernjavič strinja z mano, da uradniki izpolnjujejo samo zahteve politike. Tako, da krivce danes, ne vem če je pravilno in utemeljeno, da iščemo v državnih uradnikih.
Kar se tiče primerjave s sosednjimi državami, Italija, Avstrija, Nemčija. Tudi tukaj ne bi želel biti, bom rekel, negativen, ampak primerjati Italijo, ki ima zaprti sistem, primerjati Avstrijo, ki ima vinjetni sistem in primerjati Nemčijo, ki sploh ne pobira cestnine, je kot da bi primerjali jabolka in hruške. Po drugi strani pa se moramo nekaj zavedati, da višina cen in cestnine je v pristojnosti vsake posamezne vlade. In primerjati Slovenijo z Avstrijo in koliko je plačevanje tunelov v Avstriji, v primerjavi z našimi vinjetami, to je stvar, ki je ne moremo primerjati.
In še na koncu. Glede višine, ko smo se odločili, da gremo v sprejem ali spremembo cestninjenja, cestninskega sistema in da bomo uvedli vinjete, takrat so strokovne službe na ministrstvu in stroka, ki se je ukvarjala s tem bila proti takratni predlagani višini. Tako, da v bistvu zdaj samo rešujemo zatečeno stanje.
Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa.                                                      
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog zahteve, in sicer: Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji 26. 5. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah, kot ste ga prejeli na klop.
Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 33 svetnikov.
Kdo je za? (9 svetnikov.) Kdo je proti? (? svetnikov.)
Ugotavljam, da Državni svet odložilnega veta ni sprejel.
Zahvaljujem se za udeležbo.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI.
            V naši sredini pozdravljam ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in mag. Tatjano Bobnar namestnico v.d. generalnega direktorja Policije.
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji v sredo 26. maja in vam je bil naslednji dan posredovan po elektronski pošti. Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, prvopodpisani Rastislav Jože Reven, ste prejeli na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev, poročilo komisije ste prejeli na klop. Predlog zahteve ste prejeli na klop, in prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki.
Ali želi predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto podati obrazložitev?
Izvolite. Besedo ima Rastislav Jože Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Še enkrat hvala za besedo.
Jaz bom nadaljeval tam, kjer smo, bi rekel, končali na Komisiji za državno ureditev.
S strani gospe ministrice je bilo rečeno, da imenovanje generalnega direktorja nima politične konotacije. Jaz se s tem ne bi strinjal, ker če je bil prej javni razpis, zdaj pa je rečeno - javni razpis, interni razpis in neposredni izbor, potem že vemo kam ta stvar gre. To sigurno ne gre v kvaliteto kadrov. V kvaliteto kadrovanja ne gre. To je ena zadeva.
Druga zadeva, sprašujem se, kakšno možnost pa imajo tisti strokovnjaki, ki niso tukaj v centru Ljubljane. Ker vemo, politična marmelada se meša v Ljubljani. Ostali, ki so zunaj, če ni javnega razpisa - kakšne šanse imajo da pridejo na takšno delovno mesto?! Prvič je to.
Drugič, zakaj je potreben nujni postopek? Ker pravijo, da bodo nepopravljive posledice za delovanje države. Jaz ne vidim. Širša javna razprava pa bi imela nek smisel.
Isto je pri imenovanju namestnikov. Ali je res po istem principu? Zakaj? Glejte, organizacijska znanost lepo pravi glede zaupanja nadrejenega napram podrejenemu. Tam kjer je proces ohlapen, ni določen, ni determiniran. Takrat mora imeti nadrejeni do podrejenega visoko stopnjo zaupanja. Kjer pa je proces točno določen oziroma zelo določen tako, kot je pri policiji, potem pa ima ta element za samo izvajanje teh nalog zelo majhno vlogo. Zato se mi takšno utemeljevanje z zaupanjem ne zdi primerno, posebno ne, ker ruši Petrovo načelo. Petrovo načelo pravi: Uslužbenec po hierarhiji napreduje toliko časa gor, da pride do stopnje svoje nesposobnosti, tam ostane in dela probleme. Zdaj pa se uvaja stranska arabeska po Petrovem načelu, ki pa bi jo povedal tako, on še ni te pogruntal: Uslužbenec napreduje po politični liniji, še ena, dva, tri ali več hierarhij navzgor, nad svojo stopnjo nesposobnosti. Tega se je pa bati. Drugi razlog za veto pa je širitev policijskih pooblastil z vidika ustavnega načela sorazmernosti, še posebej, ker posegajo v integriteto posameznika. Veste, izraz "utemeljena verjetnost" je neka statistična kategorija. Če ta ni dovolj precizirana, lahko pride do dveh pojavov: prvič, ali bo izkoristil policist in prešel tisto, kar mi smatramo, da je utemeljena verjetnost, po drugi strani bo pa pregledovanec lahko vložil civilno tožbo proti policistu. Ali ima res zakon pravico riniti policiste v tak zos? Kaj se bo lahko zgodilo? Vsak naj se vpraša, če bi bil policist, kaj bi naredil, če bi videl tam, kjer bi lahko posredoval, pa nima zadaj točno določenega postopka. Ali bi šel v riziko tožbe? Ne, raje bi stran pogledal. To se tudi danes že dogaja, delno, zdaj se bo pa še bolj. In smatram, ker v zakonu ni možno postaviti točnih meril, da je pravilno, da se to v podzakonskih aktih. Vendar, ko se tak zakon sprejema, bi morali imeti hkrati tudi podzakonske akte že oblikovane, zato da bi lahko presodili, ali je to tisto, kar je za nas, občane, sprejemljivo ali ne. Vsak od nas, tudi če imamo imuniteto, bo lahko prišel v tako situacijo. Ker je zelo težko oceniti, kaj je utemeljena verjetnost. Verjemite mi, kar bom zdaj povedal. Na nekem skupu smo bili, pa je nek možakar pred mano sumljivo gledal, neprestano gledal govornika. Jaz sem bil tisti moment sveto prepričan, da ima ta možakar slabe namene. In sem že razmišljal, kaj bi bilo, če bi prišlo do kakršnegakoli kaznivega dejanja, kot bi temu rekli, kaj bom naredil. In kaj se je izkazalo na koncu? Bil je varnostnik. In s tem sem spoznal, da je moja osebna ocena situacije zelo problematična. Zato je treba, še enkrat pravim, hkrati določiti, ne kasneje. Saj je pravilno, saj je po zakonu, da bo ministrica na podlagi predloga generalnega direktorja sprejela oziroma podpisala te zadeve, vendar bi jih morali danes imeti na mizi. Kajti ne predstavljam si, da bo nekdo ustavil nekoga - lahko mene, lahko vas - pa rekel, ja, velika verjetnost je, da je to. Če bi pa tam pisalo, velika verjetnost glede na predhodne dogodke, to pa ja.
Samo še to. Strinjam se, da ta dikcija ne obsega telesnega pregleda in osebne preiskave, ampak je vse skupaj lahko še vedno, sem prepričan, zelo problematično, ker ni dodelano. Zato sem predlagal veto. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želi ministrica besedo? Izvolite, gospa Katarina Kresal.

            KATARINA KRESAL: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani svetniki! Predlagatelje je rekel, "se sprašujemo, kam ta pot pelje, kam cela stvar gre," glede imenovanja generalnega direktorja policije. Seveda, na komisiji se nismo pogovarjali o političnem vprašanju, ampak o tem, ali gremo v politizacijo ali gremo v depolitizacijo policije. Zdi se mi pomembno, da še enkrat povem nekaj stvari iz tega zakona, ker imam občutek, da so nekateri namenoma gluhi, zaradi njih.
V zakonu, ki smo ga spremenili, je bil pravzaprav edini oprijemljivi pogoj, da je nekdo lahko kandidiral za generalnega direktorja policije, to, da je imel 10 let delovnih izkušenj in pač tiste osnovne pogoje, da postaneš policist. Prva varovalka, ki jo ta zakon vzpostavlja proti politizaciji policije, je to, da določa primerne in dovolj ostre pogoje za človeka, ki vodi največji represivni organ, največjo represivno institucijo v državi, ki skrbi za pravni red, za funkcioniranje pravne države, za človekove pravice, za enakost pred zakonom. In novi pogoji, ki jih določa zakon, so, seveda poleg univerzitetne izobrazbe in vsega ostalega pomembnega, da se sploh lahko prijaviš za delo v policiji, najmanj 15 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva. Torej, zelo specifične, strokovne izkušnje celih 15 let. Nadalje, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti. In še en izjemno pomemben kriterij, ki ga do sedaj ni bilo, pa ga imamo pri tožilcih, sodnih in še pri katerih drugih poklicih, da se pri presoji uporablja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja kandidata utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije. Roko na srce, večina generalnih direktorjev, ki smo jih imeli do sedaj, ali njihovih vedejev, v vsem tem času ne bi prišlo že čez ta prvi izpitni pogoj; veliko jih pač ni izpolnjevalo teh pogojev. In to je varovalka, ki govori o strokovnosti, ki jo zahtevamo od bodočega generalnega direktorja.
Naslednja varovalka, ki pravzaprav dokončno veže ministru roke, da bi politično odločal, samo politično, brez ustreznih kriterijev, je zunanja komisija, ki jo postavljamo. Danes sem slišala tudi komentar, da gre za čudno nesistemsko ureditev. Seveda gre za nesistemsko ureditev, ker spreminjamo sistem, zato ker je bil sistem, tak kot je bil, slab. Zato ker je leta nazaj izpostavljal generalnega direktorja policije na enako mesto kot ostale vodilne javne uslužbence. To je neprimerljivo mesto. V razpravi smo že natančno razložili, zakaj je to mesto lahko primerljivo samo z načelnikom generalštaba in direktorjem Sove. In ta dva, prosim lepo, se imenujeta zgolj na predlog ministra oziroma predsednika. Tu smo rekli, ker je generalni direktor policije in policija tisti organ, ki se dnevno srečuje s posamezniki, ima konkretno opraviti z ljudmi vsak dan na cesti, če tako rečemo, za razliko od vojske, ki je drugačna, bomo še zaostrili. Lahko bi šli na to in bi rekli, naj minister predlaga in naredi izbor, sistem bo isti. Ne, smo rekli, rabimo večje strokovno sito. Rabimo še večjo varovalko, da minister res ne bo mogel zlorabljati svojega položaja. Predvsem pa po drugi strani, da bo prevzel odgovornost za svojo izbiro. Pri zdajšnjem javnem natečaju je bilo zlahka reči vsakemu ministru, uradniški svet je izbral, torej, jaz sem izbral iz tistega, kar je. To seveda zelo, zelo znižuje njegovo odgovornost za izbiro. Ampak policija je organ v sestavi ministrstva in minister mora imeti nadzor in mora dajati usmeritve, seveda prevzema tudi odgovornost za njeno delo. Zato smo razširili pravzaprav način, kako lahko minister najde svojega kandidata. Ja, lahko ga neposredno izbere, preko javnega razpisa, internega razpisa, javnega poziva, internega poziva. Ampak ne preko uradniškega sveta, ker se vzame odgovornost ministru. Minister naj nosi odgovornost za svojo izbiro. In potem, ko ta oseba, ki jo minister izbere, izpolnjuje vse te pogoje, ki sem jih povedala, ki so zelo zahtevni pogoji znotraj policije, izbere in reče, to je pa moj kandidat, ali pa reče, to je pa moja prva izbira. In tu je še zunanja komisija, ki to prvo izbiro oceni. Oceni jo s tistih treh vidikov, ki so pomembni za tako funkcijo. Člani te skupine so predsednik uradniškega sveta, ki bo ocenjeval preko tistega vzorca, ki ga imamo za javne uslužbence, ker je v osnovi tudi prvi policist javni uslužbenec. Potem imamo člana Državno-tožilskega sveta, to je pač tista organizacija, ki najbolj tesno sodeluje s policijo, ki pozna kazenski pregon, ki ve, kakšne so obveznosti šefa policije. In potem je tretja neodvisna oseba, ki skrbi za avtonomnost in strokovnost, in to predlaga predsednik republike v to komisijo; seveda pa mora biti strokovnjak s področja varnostnih ved, človekovih pravic, prava, torej nekdo, ki se spozna na to področje, lahko tudi akademsko. In ta komisija je tista, ki reče, predlog je dober, minister ga sme dati naprej na Vlado, in potem Vlada odloči. In kar je še bolj pomembno, tudi v nasprotno smer smo dali enako varovalko. Torej, če minister reče, generalni direktor pa ne dela dobro, krši načelo zakonitosti ali pa ne upošteva operativne avtonomnosti dela, in predlaga razrešitev, ta ista komisija opravi to isto presojo. In reče, minister ima prav, sme predlagati razrešitev, ali pa, minister nima prav, ne sme predlagati razrešitve. Če se kdo od vas mogoče ne spomni, kako je bilo v dosedanjem zakonu, v dosedanjem zakonu je tako kot za vse ostale višje javne uslužbence, lahko je novi minister zamenjal generalnega direktorja policije v enem letu po svojem nastopu, brez kakršnegakoli razloga. To smo videli tudi v ne tako daljni preteklosti. In rezultat tega, kdo je potem vodil policijo, si lahko sami ustvarite.
Sistem, kot je vzpostavljen, je nesistemski, zato pa postavljamo drugačen sistem. In ko bo enkrat sprejet in ko bo utečena praksa, bo postal sistemski. In ta sistem bo boljši in bo omogočal depolitizacijo policije. To je to, kar si jaz želim, imam pa občutek, da si nekateri tega ne želijo.
Naslednja stvar, ker se bom omejila samo na tisto, kar je povedal predlagatelj kot bistveno, dileme glede domnevnega novega pooblastila. Gre za strokovna vprašanja, res je, in vidim, da se mogoče malo meša, o čem govorimo. Ne govorimo o osebni preiskavi. Osebna preiskava, ko praktično slečeš človeka iz obleke in ga lahko pregledaš zelo natančno - za to je treba imeti sklep sodišča. Druga stvar je varnostni pregled. To je to, kar je do zdaj v zakonu o policiji bilo in pomeni, da vas policija lahko ustavi, vas pretipa in pogleda, če ste lahko nevarni za policiste, če ste nevarni za javnost ali karkoli drugega. Ta varnostni pregled je bil zapisan v zakonu zelo široko. In ta isti varnostni pregled se je lahko diskrecijsko s strani policije uporabljal tudi za odvzem nedovoljenih predmetov; kateri predmeti so nedovoljeni, določa zakon, recimo, med drugim so to mamila, orožje, kakršnakoli druga nevarna sredstva. In kaj mi zdaj delamo? Formalnopravno to že je pooblastilo, ki ima zdaj novo ime, ampak mi specificiramo to vmesno fazo med varnostnim pregledom, ki je samo tipanje, ki se lahko opravi na cesti, in osebno preiskavo, za katero rabiš sklep sodišča. V tem vmesnem območju je bila pa siva cona, kjer je lahko prihajalo tudi do zlorab, ja, ko se je opravljal varnostni pregled, pa se je v resnici opravljal pregled osebe, to kar zdaj uvajamo. Torej, isto materijo, ki je že bila urejena, in iste situacije, na katere so policisti že naleteli v praksi, urejamo tako določno, da do diskrecije več ne more priti. Uvajamo torej novo ime za ta del, ki ga je policija že uporabljala, in to je pregled osebe. To seveda ni osebna preiskava, to je zelo podobno varnostnemu pregledu, vsebuje samo še to, da lahko od osebe zahtevaš, da ti pokaže, kaj ima v žepu, ali da lahko pogledaš odprte dele avtomobila. Torej, tu ni nobenega slačenja ali česarkoli drugega. Pod dvema pogojema se lahko to pooblastilo uporabi. Eno je, da policist z lastno neposredno zaznavo ugotovi, da ima oseba neke nedovoljene predmete, kar je med drugim najmanj prekršek, torej on je dolžan to procesirati, če ugotovi. In druga stvar je potem utemeljena verjetnost, da to ima. Že na komisiji smo imeli razpravo in mislim, da je prav, da se to zelo natančno razloži, zakaj to pravzaprav ne more biti sporno, ker pomeni dvig standardov pri tem, kar trenutno policijsko delo vsebuje. Samo za primer. Osebna preiskava, se pravi, tista, kjer rabite sklep sodišča, da jo lahko opravite, zahteva samo standard verjetnosti. Varnostni pregled, se pravi, ta manjša faza, ki že obstaja v zakonu, torej, da se samo pretipa nekoga, zahteva standard verjetnosti. Po zakonu o kazenskem postopku, če želite pregledati prevozna sredstva, osebe in potnike ter prtljago, zahteva celo samo utemeljen sum, kar je precej manj od verjetnosti. Mi torej za pregled osebe dvigamo standard. Utemeljena verjetnost je več od verjetnosti. Verjetnost je po standardih prava pač 51%, to je že verjetnost. Utemeljena verjetnost je večja od tega, zato ker je to večja verjetnost od običajne verjetnosti.
Zakaj to delamo in s čim lahko še potrdim, da je to zelo resna strategija tega ministrstva, ki zelo visoko šteje človekove pravice, je, da ta standard dvigujemo tudi v ostalih zakonih, ki se odpirajo. Na primer, zakon o nadzoru državne meje.
Verjetno ne veste, če bi vedeli bi bili zgroženi, ampak v ureditvi, ki je obstajala do zdaj, je zaradi posebnega režima s katerim obravnavamo schengensko mejo in ki dopušča določene izravnalne ukrepe tudi v notranjosti države, vas pravzaprav sredi Titove lahko slečejo in naredijo osebno preiskavo. To ni nikogar motilo, ampak to imamo mi notri v zakonu. Seveda se to ni zgodilo, ampak teoretično bi se lahko zgodilo. V tem zakonu, ki gre v spremembo smo to popravili nemudoma in je zdaj ta zadeva spuščena na varnostni pregled, torej pretipajo vam lahko obleko, da vidijo, če imate kaj nedovoljenega pri sebi. In celotna strategija Ministrstva za notranje zadeve je, da odpravlja nedoslednosti pri zakonodaji, da vzpostavlja jasna pravila po katerih je treba postopke izvajati, predvsem tudi iz vidika varovanja človekovih pravic. In to pooblastilo je samo to. Gre za bolj dosledno zapisana pooblastila policije za opravila, ki jih je policija že opravljala in standardi, ki jih vzpostavljamo so višji ne samo kot v obstoječem Zakonu o policiji, ampak so višji kot v Zakonu o kazenskem postopku, kjer pa veste, da gre že za konkretna kazniva dejanja, ne za prekrške. Ta pooblastila bodo dejansko omogočila, da bo delo policije lahko še bolj transparentno, da bo bolj zakonito, predvsem pa, da bodo človekove pravice res dosledno varovane. In jaz zato resnično predlagam, da tega veta ne podprete, ker bo škodljiv v vseh pogledih. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala, gospe ministrici. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev besedo? Ne. Odpiram razpravo. Izvolite, Peter Požun.

            PETER POŽUN: Hvala. Spremembe tega zakona v obrazložitvi veta, ko govorimo o pregledu oseb in stvari smo nedosledni. Ob vstopu v vsako varovano stavbo, konkretno v vsako bolnišnico, imate napis, da vam lahko varnostna služba pregleda stvari, ki jih imate pri sebi, v mnogih aktih delodajalcev piše, da lahko varnostne službe opravijo pregled garderobnih omaric, osebnih torbic in podobno pri njih zaposlenih, pa nas to ni zmotilo. Takšno dovoljenje imajo tudi cariniki, ki lahko ob vsakem prestopu meje pregledajo naše osebne predmete, potovalke, lahko celo zahtevajo, da se tam slečemo, da damo vse stvari iz naših žepov, pa nas to tudi ne moti znotraj tega in tudi carinikom je dovoljeno na podlagi tega, ker si utrujen prišel z letala in slabo zgledaš, se malo nervozno obnašaš, ker tvoje prtljage ni bilo, te potegniti ven iz vrste in pregledati. To se je ne nazadnje zgodilo nedolgo nazaj tudi meni in celo niti opravičili se niso potem, ko so opravili ta pregled in te zadeve.
Dejstvo je, da prepuščamo presojo policistu, da se bo odločil za takšen pregled, da se bo lahko odločil ga ni akta, ga ni zakona, ki bi mu lahko vse te pogoje predpisal, tisto kar je je šolanje, ko jih usposabljamo in treniramo kateregakoli, da se bo pravilno odločil v tem postopku. Tudi na našem področju, področju zdravstva, glejte, ni vse predpisano, včasih se moramo na podlagi izkušenj, znanja in vedenja odločiti kako bomo ravnali, verjetno pogosto ravnate tudi vi znotraj tega in je treba temu šolanju policistov, usposabljanju njihovem nameniti veliko časa, denarja in najboljših učiteljev, zato, kot je rekla gospa ministrica, so poleg vojske najbolj represivni sistem, no, razen tega, da smo zdaj dovolili tudi varnostnikom, da so oboroženi v vsaki firmi, ki jih imamo. Kar se tiče obrazložitve zaradi šefa policije, na tak ali na drugačen način bo šef policije vedno lahko izbran politično in mislim, da je prav, da je minister, ki ga izbere tudi politično odgovarja za stvari, ki jih šef policije njegov sistem znotraj tega zagotavlja.
Glejte, uvedene imamo kase, silne kase na vseh področjih, ki so zdaj samo ena varovalka, da se politično kadrovanje ljudje še lažje pripeljejo na neke pozicije in nima smisla, da si pred tem skrivamo ali pa da si zatiskamo oči.
Bom končal tako kot smo večkrat slišali pri obrazložitvah veta. Zakon ni najboljši, boljšega trenutno ni, če se bo izkazal za slabega in neoperabilnega ali bo povzročal škodo ga bomo oziroma ga bo Vlada morala spremeniti. Bolje, da imamo to kot da nimamo ničesar. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Izvolite, gospod Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Pol besed mi je že moj predgovornik pobral, ampak kljub temu. Kar se tiče imenovanja direktorja policije mislim, da, saj jaz si ne ustvarjam nekih iluzij, da kanček političnega kadrovanja tukaj ne bo, ampak kljub vsemu, ko bodo vsi ti kandidati šli skozi vse pogoje na koncu odloča ministrica, minister, kdor že bo, in na nek način bo tudi ta minister ali ministrica prevzel velik del odgovornosti za delo policije in njegove odgovornosti. Moram reči, da sem se v teh dneh kolikor je bilo od sprejetja tega zakona, pa do danes pogovarjal kar z nekaj ljudmi in moram reči, da ta zakon po eni strani res omogoča določenim kandidatom tudi karierno napredovanje, kar do zdaj to ni bilo omogočeno, ker je res politika najbolj kadrovala po političnih normativih.
Kar se tiče okrog pregleda oseb, moram reči, da bil sem kar v nekaj organih, to se pravi tudi v komisiji za pritožbe na policijskih upravah, tudi bil sem član Lasa proti drogah in moram reči, da sem tam marsikaj doživel in zvedel s kakšnimi problemi se policija v vsakodnevnem delu sooča. Jaz mislim, da po eni strani, da bodo v tem zakonu tudi res dobili neko legitimnost za svoje delovanje na terenu, ker ravno pri osumljencih za posestnike droge, so imeli policisti največje probleme. Ker, če so samo v nekem postopku naredili kakšen kiks in ta osumljenec, da je imel dobrega advokata, jim je kljub temu, da so mu našli drogo in ostale predmete, stvar padla ravno zaradi postopkov. Jaz mislim, da bo ta zakon, kateri je tukaj, jim omogočil, da bodo nekako bolj mogoče tudi sproščeno delali to, kar jim mi zaupamo in da tudi te komisije za pritožbe, ker vsak, če bo ugotovil, da ima neke probleme na postopku samega policista do njega, ima možnost, da se pritoži in da sproži ali policijska uprava disciplinski postopek, če to ugotovi komisija ali tudi kot ste rekli, civilno pravne tožbe. Tako, da jaz bi ta zakon podprl. Seveda ta zakon se bo najbrž še dopolnjeval. Bi pa kolegu Revnu rekel, da težko je sprejeti, imeti že zakon in pa podzakonske akte, ker politika v končni stopnji marsikaj spremeni in podzakonski akti padejo. Tako pa mislim, da pod ta postopek je v redu, da zakon se sprejme in da se čim prej sprejme tudi ti podzakonski akti in pa tudi navodila kako se te zadeve peljejo. Ker vemo, da v parlamentu se marsikateri člen zakona spremeni, potem je pa treba vse spremeniti. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Izvoli kolega Ščernjavič.

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Hvala. Lepo pozdravljeni. Postavil bi nekaj vprašanj gospe ministrici. Danes so bile devetčlanske volitve v uradniški svet. V uradniškem svetu od leta 2003, jaz sem sodeloval pri prve, drugem, tretjem branju ZU. Ustanovili smo ga z namenom, da se torej strokovno utrdi državna uprava in čim bolj depolitizira.
Nisem naiven, tudi ob teh spremembah pa malo, ne bom zdaj svojih vseh razsežnosti razlagal, ampak vprašal bi zdaj to. Uradniški svet je imenovan, notri je devet članov. Gospod Jevšnik iz policije je tudi član uradniškega sveta bil danes izvoljen. Kakšno bi zdaj razmerje med tem uradniškim svetom pa državnotožilskim, ko ste rekli. Recimo čisto konkretno. Mi imamo kot predstavniki sindikata dva člana v uradniškem svetu. Če bo uradniški svet dal kot celota pozitivno mnenje ali pa državnotožilski negativno ali eden, kakšno bo potem mnenje v zvezi z imenovanjem generalnega šefa policije?
Moram reči to. Moje mnenje, ko se principi načela lomijo, potem bom pa zdaj čisto jasno in glasno povedal, če bi to malo v preteklem vedel, bi dal pobudo za ukinitev uradniškega sveta in natečajni komisiji, ker bi potem ta folklora, pardon, da bom tako povedal, če tako je, brezpredmetna. Sam sem bil član mnogih natečajnih komisij in vem, da so se uporabljala kompetentna, profesionalna merila, kriteriji, procedure. Drugo pa je ali je minister včasih ni sprejel, včasih je, včasih ni, včasih VD bil kadar in to tudi, kar se danes pač ne samo potrdilo, ampak uradniki te najvišje, torej, ki so direktorji direktoratov, ki so strokovni, analitični, neki nosilci dela, so eno leto v položaju, da se trese kaj bo zdaj z njim in to je tisto, šibka točka, torej povezano z zakoni, s procedurami, ko se piše, da imamo tudi zaradi tega v mnogih primerih slabe zakone. Primer, dobro, jaz bom zdaj čisto parafraziral na prejšnji primer. Da si uradnik ne upa svojega mnenja, stališča izrazit in ga skozi analizo zakon, ker če bo zavrnjen bo pa letos položaja in je uradništvo, to, strokovno, analitično v mnogih primerih res v težkem položaju in bomo potem morali razmišljati kako uradnika zaščititi, dobrega delavca v odnosu do politike. Čisto preprosto.
Druga zadeva. Tudi to je, kar zadeva teh pooblastil. Čisto konkretno. Dobro. Pooblastila so napisali. Jutri lahko pride carina, Durs in tako naprej, pooblaščene uradne osebe, širimo pooblastila. To bo imelo potem lahko za posledico spremembe naprej uredb do aktov sistemizacij in lahko tudi za plačni sistem. Čisto konkretno. Lahko bo to se seveda povečala stopnja zahtevnosti, odgovornosti, potem naslednja runda bo sledila .../Nerazumljivo./... sprememba aktov sistematizacij, da se lahko na teh delovnih mestih plačajo, kjer se bo  zahtevnost povečala, tudi povečajo. To kot tukaj stojim, če se to v dveh letih ne bo zgodilo. Ampak glede na to, da to logiko poznam, kako je to teklo v preteklosti, torej bomo mi tudi temu sledili pač preko sprememb drugih zakonov, da se bodo tudi pooblastila pa ne zaradi pooblastil, ampak je že vsebina dela taka v drugih organih, tudi v sestavi, ker poznam delo, da je nujno, bo potrebno razširiti tudi pooblastila. Ker danes mi je že, ne samo danes prišlo na uho pač tudi to, torej, da je en razlog teh pooblastil tudi to in posebnosti tudi to, da se bo to uzakonilo skozi plačni sistem. Pa bi prosil tudi v zvezi vas, za to, kakšno je mnenje v zvezi s tem. Ker pooblaščene uradne osebe, to tudi veste, poznamo, so trenutno pač v enem izenačujočem plačnem položaju. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Če ne, gospa ministrica. Še kdo? Se oproščam. Izvolite.

            JOŽE MIHELČIČ: Še enkrat lep pozdrav in gospe ministrici z ekipo. Jaz bi se na začetku kar izjasnil, da predlaganega veta ne bom podprl pa bi mogoče tako bolj telegrafsko par besed na tiste argumente, ki jih je predlagatelj, prvopodpisani kolega Reven predlagal.
Torej obregnil se je ob ta javni razpis. Se mi zdi, da je to zelo domišljena zadeva za to novo imenovanje prvega policista. Beremo sicer, da se malo preprečuje politizacija. Zakaj pa ne nenazadnje? Naj pove tisti, kdo bo njegov prvi šef, na katerega se bo zanesel in da bo naredil tako kot je prav, da bo upošteval človekove pravice in svoboščine, nenazadnje vse druge strokovne zadeve, ki jih pač mora opravljati.
Zakaj je nujen postopek se predlagatelj sprašuje. Seveda nujen postopek je vsaj malo bil v stiku s policisti. Ve, da je na tem področju v zadnjem obdobju bilo zelo malo narejenega v smislu strokovnosti, kvalitete, popolnjenosti in tako naprej in ja. Treba je popolniti tisto, kar nam manjka pa potem tudi na tak način kot so rešitve v drugem delu predlaganega dela zakona, da so tisti ki so morda tudi v pokoju seveda tudi ponovno aktivirajo in s svojim znanje potem prenesejo na manjše policiste tisto kar menijo, da je prav.
Policijska pooblastila se širijo je bilo zdaj nekaj rečeno. Policijska pooblastila se po mojem mnenju ne širijo temveč bolj prinašajo omejitve ne širitve. Novela predlaga, ker sem dobro prebral, več ukrepov za zaščito človekovih pravic v policijskih postopkih i sicer tako, da se ti postopki celo snemajo. Torej da natančno opredeljuje mejo in intiziteto policijskega obravnavanja. In pa predlogi uvajajo tudi več ukrepov ki zagotavljajo zaščito policistov in njihovih bližnjih in se odloči v postopku .../Nerazumljivo./... storilcev kaznivih dejanj. Torej, policijska pooblastila se na nek način ne širijo pač pa pomagajo ljudem in pomagajo potem v nekih procesih, ki se zgodijo zaščititi njihove odločitve in ukrepe.
Pa še osebni pregled in potem končujem. Gospa ministrica je že eksplicitno razložila kako ta pregled ni, pregled ko gredo oblačila s telesa ampak je pregled na otip in pregled na bojazen da nekdo nekaj ima pri sebi. Tisti ki se pa boji za takšne preglede pa nekaj skriva. Pošten državljan, nekdo ki je pošten državljan se tega kar ne bo bal, bojijo se tisti, ki se ukvarjajo s kriminalom. Pa tudi ne nazadnje kdor še tega ne ve, kakor sem bil jaz seznanjen s tem ta, bi rekel podrobni ali pa osebni pregled tudi ne vključuje tistega da lahko policist brska nekomu v avtomobilu pod dnom nekje pri rezervni gumi ampak z nekim pogledom, isto je tudi v predalu in tako naprej.
Tako da, meni se zdijo te rešitve vse zelo smiselne in zakon bom podprl seveda veta pa ne. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Še kdo? Če ne zaključujem razpravo in sprašujem gospo ministrico, če želi? Izvolite.

            KATARINA KRESAL: Ker sta mi bili ravno postavljeni dve eksplicitni vprašanji; komisija bo morala priti do končne odločitve, vsak član komisije bo imel svojo težo in na koncu bodo morali priti do skupne odločitve. Zato pa pokriva vsak svoje področje in predstavnik državno tožilskega sveta bo kril svoje področje, predsednik uradniškega sveta svoje in seveda specialist za varnostno pravo in človekove pravice svoje. Na koncu  bodo imeli eno skupno celotno mnenje.
Glede vprašanja pooblastil sistematizacije plač in ostalega, še enkrat ponavljam, s tem ne širimo pristojnosti policije. Policija bo svoje delo opravljala naprej tako kot ga je samo pod bolj jasnimi pogoji in bolj točno definiranimi postopki. In to seveda nima popolnoma nobenega vpliva niti na aktu sistematizacije niti na morebitne dodatke h plači. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. In sicer na glasovanje dajem predlog zahteve: Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji, 26. 5. 2009 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave republike sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona policiji kot ste ga prejeli na klop.
Najprej ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je trideset svetnikov.
Kdor je za predlagano zahtevo naj glasuje. (8 članov.) Kdor je proti naj glasuje. (19 članov.)      
Ugotavljam, da odložilni veto ni bil sprejet.
Še dve obvestili za zaključek seje. Glede na današnjo razpravo je 10. izredna seja Državnega sveta sklicana za jutri ob 16.00 uri, to se pravi ob štirih popoldan. Ob 15.00 je sklicana Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Mesto pride po elektronski pošti. Toliko za pripravo.
Še eno obvestilo, obveščam vas, da ste po elektronski pošti prejeli vabilo skupnosti občin Slovenije, ki v petek 12. junija vabi na prijateljsko športno srečanje v Podčetrtek. V okviru tega srečanja nogometna ekipa skupnosti občin Slovenije izziva ekipo Državnega sveta. Poleg ekipe Državnega zbora in Vlade na prijateljsko nogometno tekmo. V kolikor bi želeli igrati v ekipi Državnega sveta prosim, da se do 8. junija prijavite pri sekretarki interesne skupnosti lokalnih interesov, Meti Štenbalj. In od števila prijav bo odvisno ali bomo v Državnemu svetu lahko sestavili nogometno ekipo. Da vas vidim zdaj.
Seja je zaključena ob 19.27 uri. Hvala.

            (Seja je bila končana 1. junija 2009 ob 19.27.)