|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 53. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 25.4.2007. Predsednik je pričel 53. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 12.04 in se zaključila ob 15.23 uri. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 12.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Predsednik je na predlog Komisije za politični sistem predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Predlagana razširitev je bila sprejeta (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). DNEVNI RED
Predlagan dnevni red je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 1. točki dnevnega reda: Zapisnik 52. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 2.4.2007. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 52. seje glasujejo. Zapisnik 52. seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 19. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 19. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 12.4.2007. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 19. izredne seje glasujejo. Zapisnik 19. izredne seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda :
Po elektronski pošti 17.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, dr. med. in Ministrstvu za šolstvo in šport glede enotnega nastopa parlamenta pred civilno družbo. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika glede enotnega nastopa parlamenta pred civilno družbo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanji preučita in nanju odgovorita. Vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika se glasita: Kdaj bo začel slovenski parlament navzven kazati skupno podobo, ki jo sestavljata Državni zbor in Državni svet Republike Slovenije vsaj na področjih srečanj s civilno družbo? Zakaj Ministrstvo za šolstvo in šport pri srečanju mladih v okviru Pomladnega dne ne zajame tudi Državnega sveta Republike Slovenije? Čez celoten mandat opažam, da se veliko aktivnosti civilne družbe, državljanskih pobud in drugih srečanj odvija v prostorih parlamenta, pa vendar ločeno tako za Državni zbor kot za Državni svet Republike Slovenije. Od vsega nastanka države je znano, da je slovenski parlament sestavljen iz dveh domov, kar nam Evropa priznava že dolgo tega. Čas je, da se začnemo tako tudi obnašati. Vsaj na področju tako splošnih dejavnosti kot so dnevi odprtih vrat in drugi obiski raznih skupin v poslopju, seveda izven obiskov uradnih delegacij. Poslopje parlamenta na Šubičevi 4 v Ljubljani gosti tako Državni zbor kot Državni svet Republike Slovenije. Vsako drugo soboto v mesecu je v Državnem zboru RS dan odprtih vrat in praviloma ob 9,00, 10,00 in 11,00 uri organizirano vodenje po poslopju za obiskovalce. Dan odprtih vrat je v istih terminih organiziran tudi za Državni svet, zato menim, da bi lahko obvestilo o dnevu odprtih vrat na spletni strani državnega zbora dopolnili tudi z obiskom Državnega sveta. Na področju še tako splošnih dogodkov kot so npr. Koledniki ali Betlehemska luč se nenehno dogaja, da sta se predsednik Državnega zbora in predsednik Državnega sveta vsak posebej udeležila srečanj, ne da bi navzven pokazala skupno podobo slovenskega parlamenta. Prav sreča in luč naj bi pokazala spravo, mir in medsebojno sožitje, sončno svetlobo poguma in toplino srca, pa vendar prideta predsednika iskat mir in srečo ločeno, drug od drugega. Evropska komisija je s pomočjo Pomladnega dneva (European Schoolnet), ki ga sestavljajo ministri za šolstvo, oblikovala sistem registracije, kontakta in informacij med udeleženci, zato gre v tem delu apel ministrstvu za šolstvo in šport (nacionalni kontaktni osebi), da pri udeležbi mladih v okviru srečanja v Državnem zboru, upošteva tudi Državni svet Republike Slovenije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 17.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Gasilski zvezi Slovenije glede požarne varnosti Krasa in Istre. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede požarne varnosti Krasa in Istre in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Gasilski zvezi Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi: Na Krasu in v Istri se vsako leto srečujejo z velikimi požari. Na pomoč pri boju z ognjenimi zublji priskočijo gasilska društva iz vse Slovenije. Kaj bo Gasilska zveza Slovenije naredila, da ne bodo rabila gasilska društva iz vse Slovenije prihajati na pomoč pri vsakoletnih požarih na Krasu in v Istri? Obrazložitev: Del Slovenije ima izredno močno razvito gasilstvo in odgovornost do varnosti lastnine, zahodni del naše države pa ima drugačen pristop do gasilstva. Neodgovornost države do varstva pred požarom se kaže v večini lokalnih skupnosti. Postavlja se vprašanje, do katere mere moramo sami poskrbeti za sebe in svojo lastnino v primeru požarne ogroženosti in kaj bo država naredila za večjo požarno varnost Krasa in Istre. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Gasilski zvezi Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 24.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za zdravje, glede čakalnih dob za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, mag. Adolf Zupan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede čakalne dobe za oploditev z biomedicinsko pomočjo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi: Kaj bo naredilo Ministrstvo za zdravje, da se bo skrajšala čakalna doba žensk, ki čakajo na oploditev z biomedicinsko pomočjo ? Obrazložitev: V Sloveniji je čez 500.000 žensk v rodnem obdobju. Po statističnih podatkih ima težave z neplodnostjo kar 15 % prebivalstva oz. približno 57.000 parov. Po podatkih centrov za oploditev z biomedicinsko pomočjo se v Sloveniji z metodami zunajtelesne oploditve spočne skoraj 3,2 % rojenih otrok. Ob negativnih vitalnih kazalcih in padcu rodnosti bi morali pri oblikovanju prebivalstvene politike upoštevati tudi pomen omenjenih metod. Peticija društva Živa (informiranje, preprečevanje in zdravljenje neplodnosti) opozarja na dolge čakalne vrste in poziva odgovorne osebe, da omogočijo optimalno zdravljenje vsem neplodnim parom. Trenutna čakalna doba je eno leto za vsak postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo in 5 mesecev za vsakokratno diagnostiko neplodnosti. Fundacija Naj bo otrok je 27. marca organizirala v državnem svetu Republike Slovenije posvet Vsakdo ima pravico imeti otroka: Položaj in biomedicinska pomoč parom s težavami rodnosti v Sloveniji, na katerem so opozorili na številne težave, ki se pojavljajo pri zdravljenju neplodnosti. Od dolgih čakalnih vrst, do nujnosti po programih psiho-socialne pomoči zakoncem v krizi zaradi neplodnosti, o zdravljenju s kirurškimi posegi, z medikamentoznim zdravljenjem in na druge načine. Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije je na 14. nujni seji, 5. 4. 2007, obravnaval točko dnevnega reda: Stanje na področju biomedicinske pomoči parom s težavami rodnosti v Sloveniji in oblikoval zaključke, s katerimi poziva Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da poostrita nadzor nad zdravljenjem neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da se zahteva od vseh treh centrov za OBMP, da vzpostavijo sistem izmenjave seznama čakajočih. Zanima me odgovor Ministrstva za zdravje na vse navedeno in odgovor na vprašanje, kaj bo storilo Ministrstvo za zdravje, da zmanjša čakalne vrste parom, ki čakajo na oploditev z biomedicinsko pomočjo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 24.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za zdravje, glede ureditve razmer na Onkološkem inštitutu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, mag. Adolf Zupan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede ureditve razmer na Onkološkem inštitutu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi: Obrazložitev: 16. junija 1997 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo novih prostorov Onkološkega inštituta, ki deluje v prostorih avstroogrske konjušnice. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 24.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja glede povračila škode kmetom za naravne nesreče. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede povračila škode kmetom za naravne nesreče (suša, toča, zmrzal) in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, da vprašanji preučita in nanju odgovorita. Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita: Ali so kmetje prejeli plačila za škodo, katero so povzročile suša, zmrzal, toča in druge vremenske katastrofe? Obrazložitev: Kmetom pripada odškodnina za škodo, ki jo povzročijo vremenske ujme. Način ugotavljanja škode in plačila so urejena z veljavnimi predpisi. Zato je pomembno, da se vse odškodnine plačajo pravočasno, ker to bistveno vpliva na gospodarski položaj kmetij. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 24.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor in Geodetski upravi Republike Slovenije glede popisa nepremičnin. Predlog sklepa so prejeli na klop. Razpravljal je prof. dr. Jože Mencinger. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede popisa nepremičnin in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Geodetski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in nanje odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo: Ali poteka popis nepremičnin v skladu s predvidenim načrtom? V kolikor obstajajo odstopanja in zamude, kje so vzroki in kdo bo plačal stroške škode, ki bo z zamudo popisa nastala? Obrazložitev: V Republiki Sloveniji Geodetska uprava RS popisuje nepremičnine s pomočjo svojih sodelavcev. Popis nepremičnin ima svoj smoter in korist, samo če je izveden v celoti na vseh nepremičninah, natančno in pravočasno. Vsaka nedoslednost bo izničila zastavljeni cilj. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Geodetski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Po elektronski pošti 17.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ohranitev Veletržnice v Ljubljani. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič. Razpravljala sta prof. dr. Jože Mencinger, Ivan Bukovec . Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 53. seji dne 25. 4. 2007 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ohranitev Veletržnice v Ljubljani in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za gospodarstvo, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Obrazložitev: Državni svet Republike Slovenije je že na 20. seji, dne 20. 3. 2004, sprejel sklep, s katerim je pozval Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da preuči pobudo za izboljšanje pogojev pridelave sveže zelenjave in sadja in boljšo oskrbo s hitro pokvarljivimi živili preko Veletržnice v Ljubljani. Bistveni problemi, ki so bili izpostavljeni so potreba, da Veletržnica deluje na principu javnega podjetja, potreba domačih pridelovalcev sadja in zelenjave, da na Veletržnici lahko prodajajo svoje pridelke in potreba, da se prepreči monopol dveh do treh največjih trgovskih hiš v državi. V minulih treh letih se je položaj na žalost spremenil na slabše, saj odločitev župana Mesta Ljubljane glede spremembe strategije oziroma načrtov in poslovnih dogovorov nekdanje županje in Viator & Vektorja iz leta 2001 pomeni celo poskus ukinitve Veletržnice, s čimer bi bil prizadet tudi javni interes. Obstaja namreč ekonomski interes, da država Slovenija z razvito gospodarsko infrastrukturo in dvema milijonoma prebivalcev potrebuje vsaj eno Veletržnico in je tudi logično, da je sedež edine Veletržnice v glavnem mestu Ljubljana. Obenem obstaja tudi gospodarski interes pridelovalcev sadja in zelenjave, ki svoje izdelke prodajajo na Veletržnici direktno ali preko trgovskih podjetij. Takšnih domačih pridelovalcev je več sto, zato obstaja interes po zaščiti teh kmetov in ohranitev Veletržnice v Ljubljani, ki jo podpirajo tudi Kmetijsko gozdarska zbornica RS, Zadružna zveza Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Problematika je urgentna, saj najemna razmerja na sedanji Veletržnici potečejo v juniju letošnjega leta in bi ne reševanje tega problema lahko povzročilo pravne, ekonomske, medijske in tudi politične probleme. Z ukinitvijo Veletržnice na Rudniku se ukinja borzna prodaja sadja in zelenjave, na katero so bile vezane številne kmetije iz celotne Slovenije. Slovenski pridelovalci so imeli na Veletržnici možnost prodaje, drugi pa možnost nakupa sveže zelenjave in sadja tudi zunaj velikih trgovskih središč, kjer večinoma ponujajo manj kakovostno blago iz drugih držav; na tržnici so se oskrbovali tudi manjši trgovci in gostilničarji. Stanje pri pridelavi zelenjave v Sloveniji se močno slabša in posledično se število pridelovalcev zelenjave v Sloveniji precej zmanjšuje. Na to opozarjajo tudi statistični podatki iz popisa vrtnarske pridelave v letu 2006. Od prejšnjega popisa v letu 2003 se je številu pridelovalcev zelenjave zmanjšalo skoraj za četrtino, kljub bistveno večji kakovosti slovenske zelenjave pa naši pridelovalci ne morejo konkurirati masovnemu uvozu zelenjave iz tujine, saj zaradi majhnosti in razdrobljenosti kmetij težko zadostijo kompleksnosti zahtev trgovcev z živili. Omenjena tržnica pomeni za njih veliko priložnost za prodajo hkrati pa bi bili zaradi ukinitve Veletržnice slovenski potrošniki prikrajšani za kakovostno in svežo zelenjavo. Državni svet podpira iniciativo in projekt ohranitve Veletržnice v Ljubljani kot naloge, pomembne za razvoj glavnega mesta v skladu z drugo alineo prvega odstavka 3. člena Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Hkrati poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije, da čimprej proučijo in sprejmejo možno zakonsko ureditev, ki bo zagotavljala ohranitev delovanja Veletržnice v Ljubljani kot naloge, pomembne za razvoj glavnega mesta Republike Slovenije. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za gospodarstvo, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 20.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka Ministrstvu za zunanje zadeve in Vladi republike Slovenije v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 53. seji, dne 25. 4. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z uvedbo novega koridorja za prevoz nafte in naftnih derivatov čez Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika mag. Zlatka Jenka Obrazložitev: Ključni instituciji sodobne družbe sta država in gospodarsko okolje. Njuno sodelovanje ima bistven pomen za prebivalstvo in rast blaginje, saj delujeta povezano prva z drugo, hkrati pa na oba delujejo zunanji dejavniki, kot so spremenljive družbene vrednote, vplivne skupine, tehnologija, delavci, intelektualci, potrošniki, izobraževalne institucije, kakor tudi druge države. V sodobnem gospodarstvu trg v nobenem primeru ni več edini mehanizem za reševanje gospodarskih problemov. Bolj ali manj se v to namero vključuje družba, ki z interesnimi skupinami pritiska na vlado ali vlada sama, s svojo gospodarsko politiko in z obsežnejšimi ali skromnejšimi narodnogospodarskimi intervencijami. Dolgoročni odnosi v podjetju vključujejo stike z vlado, predvsem na način, da vzpostavljajo odnose s pomembnimi politiki, ki so velikokrat ključne osebe pri vodenju podjetja. Podjetja se povezujejo tudi z ministrstvi in nadzornimi organi, razvijajo odnose s trenutnimi ministri in njihovim osebjem. Kljub vsem povezavam, ki jih podjetja vzpostavijo, slednje ne zagotavljajo uspeha podjetja na trgu, lahko pa so nujna za učinkovito udeležbo v sistemu. To vsesplošno prepletanje in medsebojna odvisnost je jasno vidna tudi v primeru (ne)dovoljenih naftnih prevozov čez Republiko Hrvaško. Republika Hrvaška je 16. januarja 2002 sprejela "Pravilnik o cestnem prevozu nevarnih snovi čez Hrvaško", kot posledica liberalizacije BIH glede uvoza nafte in derivatov, kjer je do takrat skozi vsa leta dominirala hrvaška INA in tako kontrolirala cca. 65 % bosanskega tržišča (po različnih ocenah med 720.000 in milijon ton letno). Del INE je medtem padel na 35 - 37 %. Bosna in Hercegovina, je zaradi hrvaškega ukrepa ostala odsekana od dobaviteljev iz Slovenije (Petrol in Istrabenz) in Madžarske (MOL). Na Hrvaškem je tako začela veljati prepoved tranzita naftnih derivatov čez njihovo ozemlje v BiH za vsa tuja vozila. Hrvati so se preprosto odločili, da zaščitijo svojega giganta INO in državne gospodarske interese, to pa pod pretvezo, da gre za varstvo ekologije , zaščite narave pa tudi nedovoljene trgovine (tihotapstvo) z nafto za BiH in SRJ. Hrvaški politiki so ugotovili, da so prvi pravilnik zastavili preveč nepremišljeno in da so v resnici kršili nekaj mednarodnih dogovorov in predpisov, zato so že 24. 1. 2002 sprejeli nov pravilnik, ki je omogočil transport nafte in naftnih derivatov po določenih koridorjih, tehtanje pri vstopu v državo in izhodu iz nje, poostren carinski nadzor vrste in kakovosti goriva, stalno ugotavljanje smeri vožnje. Te ukrepe bi lahko ocenili kot resno ogrožanje konkurence. Hrvaški pravilnik med drugim določa, da lahko cisterne z nafto in naftnimi derivati hrvaško mejo prečkajo le na osmih mejnih prehodih; med Slovenijo in Hrvaško na prehodih Gruškovje, Obrežje in Zavrč, med Hrvaško in BiH: na prehodih v Stari Gradiški in Županji. Natančno so določeni tudi cestni koridorji. INA je največji konkurent za slovenske izvoznike naftnih derivatov na trgu BiH. Slovenija je zahtevala, da Hrvaška odpravi prepoved tranzita nafte. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je poslalo v bruseljski Sekretariat za Energetsko listino uradno zahtevo za izdajo mnenja o skladnosti hrvaških omejitev s 7. členom Energetske listine. Energetsko listino so podpisale tako Slovenija kot Hrvaška in BiH, veljati pa je začela pred dobrimi tremi leti. Podpisnice so dolžne omogočiti prevoz energije čez svoje ozemlje v skladu z načeli prostega tranzita in brez neutemeljenega zadrževanja, omejitev ali stroškov. Hrvaška bi morala pred uveljavitvijo ukrepov v zvezi z omejevanjem prevoza nafte in naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi po svojih cestah o razlogih za ta korak obvestiti tudi Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), saj tako določa posebni sporazum o tehničnih ovirah v trgovini, ki ga je s pristopom k WTO kot enega od skupno 24 sporazumov podpisala tudi sosednja država. Ker tega ni storila, bo Slovenija na petkovem zasedanju odbora za tehnične ovire v trgovini pri WTO predstavnike držav članic te ženevske institucije obvestila, da jih Hrvaška predhodno ni obvestila o uvedbi ukrepov, ki izkrivljajo oziroma škodijo normalni trgovini, je pred odhodom na sestanek v Ženevo izjavil državni podsekretar na gospodarskem ministrstvu Dimitrij Grčar, poroča STA. Finance 14. 2. 2002 Slovenija je Hrvaški že leta 2002 podrobno predstavila seznam kršitev, ki jih po slovenskem mnenju dela Hrvaška, in ji tudi povedala, kolikšno škodo je Slovenija že utrpela. Hrvatje naj bi po Grčarjevih besedah povedali, da odloka ne morejo povsem umakniti, lahko pa ga v nekaterih delih spremenijo. "Pri tem niso povedali, kateri so ti deli, predvidevamo pa, da so imeli v mislih uvedbo nekaterih novih koridorjev." Grčar je še povedal, da gre slovenska stran v petek v Ženevo, kjer se bodo pred Svetovno trgovinsko organizacijo začela posvetovanja o slovensko-hrvaškem sporu. Kot je pojasnil, še ne gre za formalno sprožitev postopka. O uspešnosti pogajanj pa bi lahko sodili tudi po tem, da v nasprotju s sestankom pred dvema tednoma tokrat izjave nista dali obe komisiji, temveč le slovenska. Finance 18. 3. 2002 V primeru "naftne vojne" je hrvaška vlada naredila agresivno dejanje, saj je slovenskim izvoznikom naftnih derivatov onemogočila oskrbo bosanskega trga. Nobena skrivnost ni, da se je to zgodilo v kontekstu razkosavanja bosanskega trga, za katerega se zanimajo tako Petrol in Istrabenz kot tudi hrvaška INA, da je torej šlo za povsem gospodarske interese. A če drugega ne, bi se morala slovenska vlada odzvati bolj odločno že iz strateških razlogov. Ne kaže namreč pozabiti, da jo v odnosih s Hrvaško čaka še nekaj neprijetnih tem, ki jih bo morala končno rešiti. V trgovinskem sporu med državama, v kar zadeva prerašča, se je najprej zganil kar sam Petrol. Zagnal je preplah in pritegnil medije, vlada se je odzvala šele pozneje, saj je Hrvaški protestno noto vročila šele po prvih objavah v občilih. Osnova za slovenske zahteve so predvsem kršitve sporazuma WTO . Slovenija zahteva, da Hrvaška s formalno noto obvesti WTO, kakšne ukrepe je sprejela in na kakšni osnovi, zato, da imajo članice možnost, da na osnovi sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kamor ti ukrepi spadajo, postavljajo vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila. Obveznost vsake članice WTO je, da notificira ukrepe, ki vplivajo na trgovinske tokove. Slovenija je 15. 3. 2002 sprožila intervencijo v odboru za tehnične ovire v trgovini pri WTO. Kako naj bi Hrvaška poravnavala škodo, če bo spor izgubila, je stvar zahtev slovenske vlade oziroma dogovora med državama, Slovenija naj bi se zadovoljila že z vzpostavitvijo odnosov, ki so veljali pred uvedbo omenjenih ukrepov in koridorjev. Jasno je torej, da gre za onemogočanje slovenskih prevoznikov, ki so v te namene svoj avto park uredili po najvišjih evropskih varnostnih standardih in imajo vozila opremljena za meddržavne prevoze. Večino oskrbe trga za bencinske servise in druge porabnike opravljajo prav naši prevozniki, zlasti Transport iz Ilirske Bistrice, družba Bubnič iz Obrova in ljubljanski Viator. Iz koprske Luke potuje ogromno specialnih bencinov in maziv za vse republike nekdanje skupne države, iz reške rafinerije pa v različne destinacije motorni bencin. Slovenski izvoz naftnih derivatov je lani znašal 7 milijonov dolarjev in je bil na petnajstem mestu kot izvozni izdelek v naši blagovni menjavi. Gospodarska zbornica Slovenije je na pobudo OMV Istrabenza iz Kopra, ki ima tudi rezervno morsko pot, reagirala prva in hrvaške kolege pozvala, naj o tem dobro premislijo (TV Koper, 12. 1. 2002). Kot je bilo že omenjeno, je na primorskem koncu hrvaški ukrep zelo prizadel podjetje TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica iz Šercerjeve 17, 6250 Ilirska Bistrica s 400 delovnimi mesti. Družba se je lastninsko preobrazila leta 2001. Večinski lastnik družbe je postala gospodarska družba Viator & Vektor, d.d. iz Ljubljane. S spremembo lastniške strukture je družba dobila novo ime: TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica. Novembra 2001 je družba odprla parkirišče za tovorna vozila, ki obsega 16.700 m2 in lahko sprejme 100 najtežjih tovornih vozil. Parkirišče je zgrajeno popolnoma v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in EU ter s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Hkrati se je uredilo tudi novo križišče, ki omogoča dostop do parkirišča neposredno iz regionalne ceste Ljubljana - Reka. S tema pridobitvama so utrdili značaj specialista za prevoz nevarnih snovi in pokazali težnjo, da postanejo pomemben gravitacijski center v slovenskem prevozništvu . Ukrep, ki je najbolj prizadel Bosno in Hercegovino ter Slovenijo, je hrvaška politika zavila v plašč ekološke retorike in boja proti nedovoljeni trgovini z naftnimi derivati. Prepoved tranzita naftnih derivatov po cestah je predvidevala, da se ves tranzit preusmeri na rečne in železniške poti. Pri tem je bil njen glavni argument seveda varovanje okolja. Po novinarski preverbi se je izkazalo, da je teorija o varovanju okolja na trhlih nogah, saj se je edina omembe vredna nesreča z razlitjem nafte v tranzitu v zadnjih letih na Hrvaškem zgodila prav pri rečnem tranzitu, ki naj bi bil zdaj celo priporočen . Uvedba koridorjev predstavlja mnogo daljšo transportno pot za mnoga podjetja, kar je povezano z mnogo daljšim časom in stroški. Zaradi zviševanja stroškov slovenski naftni izvozniki niso konkurenčni. Podjetje TIB Transport d.d. mora tako za prevoz nafte na Reko (Rijeko) iz Ilirske Bistrice iti na pot proti Ljubljani in nato do Bregane, kar predstavlja mnogo daljšo pot kot bi jo sicer opravilo na najkrajši poti do Reke. Omejitveni ukrep s strani Hrvaške je bil sprejet pred dokončno izgradnjo t.i. istrskega ipsilona hrvaške avtoceste. S celotno izgradnjo avtocestnega dela A9 (Kaštel - Pula) se preko A8 (Kanfanar - Matulji) pride tudi s primorskega konca neposredno do Reke. Tako ni več potrebno zaradi varnosti pri prevozu nevarnih snovi iti prek Bregane do Zagreba in nato do Reke, pač pa tudi od Umaga naprej proti Reki. Glede na navedeno naj Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije skladno s 5. členom Zakona o zunanjih zadevah, Uradni list RS št. 113/03, z dne 20.11.2003 (prečiščeno besedilo) poda mnenje o zunanjepolitičnem interesu in navezovanju stikov na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije glede predložene pobude in naj predlaga ukrepe za zagotovitev in uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije, ki ga predstavlja prevoz nafte in naftnih derivatov na oziroma prek Republike Hrvaške, skladno z vsemi pristojnostmi, ki jih ima ministrstvo oz. vlada na voljo. Glede na izgradnjo hrvaške avtoceste A9, ki izpolnjuje vse varnostne standarde, ni nobenega razloga, da ne bi mogli slovenski prevozniki priti z nevarnim tovorom prek t.i. istrskega ipsilona do Reke, kar predstavlja mnogo krajšo, cenejšo in s tem konkurenčnejšo pot. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Vladi Republike Slovenije, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Po elektronski pošti 12.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo. - - - Po elektronski pošti 12.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede ustanovitve Slovenske jezikovne sekcije na Evropski šoli v Bruslju. - - - Po elektronski pošti 12.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede financiranja krajevnih in mestnih skupnosti v slovenskih občinah. - - - Po elektronski pošti 12.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede podeljevanja koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih Republike Slovenije. - - - Po elektronski pošti 17.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede upoštevanja soglasij v postopku izdaje gradbenih dovoljenj. - - - Po elektronski pošti 23.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013. - - - Po elektronski pošti 23.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede vstopnih vizumov v Republiki Sloveniji v letu 2006. - - - Po elektronski pošti 24.4.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije - Urada za narodnosti, na vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca glede proračunskih sredstev, namenjenih za pomoč Romom. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
K 3. točki dnevnega reda : - Pobuda državnega svetnika Marjana Maučeca za sprejem predloga zakona o dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-E) Pobudo z besedilom predloga zakona so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 12.4.2007. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 17.4.2007. Pobudo je obravnavala tudi Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 12.4.2007. Pobudo so obravnavale tudi interesne skupine. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 17.4.2007 in na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, Marjan Maučec. Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal njen predsednik, Vincenc Otoničar. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal njen vodja, Jože Ilc. Razpravljal je Ivan Bukovec. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal Aleš Jerman, vodja oddelka za državljanstvo, Ministrstvo za notranje zadeve . Razpravljali so Marjan Maučec, Vincenc Otoničar, Doro Hvalica, Miran Bavčar. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 53. seji, dne 25. 4. 2007, določil besedilo predloga zakona o dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije in ga na podlagi 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Ker gre pri dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije za manj zahtevne dopolnitve, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (prvi odstavek 142. člena poslovnika državnega zbora). Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta določa državnega svetnika Marjana Maučeca kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona. PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZDRS-E) - skrajšani postopek I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Odbor je k 2. členu predloga ZDRS-Č kot rečeno sprejel amandma, s katerim je številko "30." nadomestil s številko "36.". Z amandmajem je dvignil možnost priglasitve v državljanstvo Republike Slovenije polnoletnih oseb do 36. leta starosti, za razliko od prvotnega predloga Vlade Republike Slovenije, ki je predlagala dvig starostne meje iz 23 na 30 let. Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-Č) št. 213-11/90-2/121 z dne 23. 9. 2002, ni imela nobenih pripomb k predlogu 2. člena. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije (ZUL-A) (Ur.l.RS, št. 90/2005) je namreč omogočil spremljanje uradnega lista tudi v elektronski obliki, do takrat pa je izhajal le v tiskani obliki. Preden pa je tiskana oblika prišla do vsakega posameznega Slovenca npr. v Avstraliji, Ameriki, Kanadi, Argentini, Braziliji itd., pa je preteklo lahko tudi več kot leto in pol, kot je bila možna doba za priglasitev državljanstva za tiste, ki so bili leta 1991 stari 24 let. Če so bili istega leta stari 25 let, so imeli na voljo le pol leta za priglasitev, medtem ko tistim, ki so bili leta 1991 starejši od 25 let in pol, pa priglasitev na podlagi 6. člena ni bila nikoli možna, čeprav veljavni zakon postavlja mejo 36. let. Takšne osebe so danes stare 41 let in pol, zato državni svet predlaga, da se 6. člen dopolni tako, da bo njegova uporaba možna tudi za te osebe. Upoštevajoč vse okoliščine, bi zakonsko mejo za te osebe dvignili na 45 let, medtem ko bi za ostale ostala enaka. Pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi priglasitve je možna v primeru, ko je eden od staršev slovenski državljan, otrok pa je rojen v tujini. Starostna omejitev v zakonu glede možnosti pridobitve državljanstva Republike Slovenije naj bi bila v zakonu navedena zato, da ima oseba, ki je rojena v mešanem zakonu v tujini, možnost, da se do določene starosti odloči za vzpostavitev pravne vezi tudi z Republiko Slovenijo, čeprav tukaj ne živi. Pri tem načinu pridobitve državljanstva gre za izjemo, saj je namenjena osebam, ki živijo v tujini. Državni svet se zavzema za dvig starostne meje, saj bi moral zakonodajalec upoštevati vse povojne okoliščine, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov preprečevale, da bi se potomci slovenskih izseljencev pravočasno izrekli za pridobitev slovenskega državljanstva. Že Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije izhaja iz dejstva, da SFRJ ni delovala kot pravno urejena država in da so se v njej hudo kršile človekove in nacionalne pravice; mnoge izmed kršitev so doživeli tudi slovenski izseljenci, ki so svoje izkušnje posredovali na svoje potomce. Le ti niso zato imeli nobenega razloga, da bi si želeli državljanstva lastne države, ki jih je na tak ali drugačen način pregnala iz domačega ognjišča. Nastanek slovenske države je pomenil veliko prelomnico tudi za njih. Razvoj države je pokazal, da tudi dejansko sledi spoštovanju človekovih pravic in zavzemanju za pravno državo. Ko pa so se želeli priglasiti, so bili zaradi birokratsko postavljene starostne omejitve že prestari.Nobene bojazni ni, da bi posamezniki, ki so v že srednjem ali starejšem starostnem obdobju zaradi ekonomskih (koristoljubnih) interesov vzpostavili pravno vez le takrat, ko bodo ocenili, da jim takšna povezava koristi. Gre za osnovno vez človeka s krajem, iz katerega izhaja. Posamezniki, ki sedaj ne morejo pridobiti državljanstva po 6. členu ZDRS - po rodu, zanj lahko zaprosijo po 13. členu ZDRS. Po tej t.i. izredni naturalizaciji pa je osnovno vodilo pristna zveza z Republiko Slovenijo. Posamezni potomec slovenskih izseljencev ali slovenski izseljenec mora torej izkazati aktivno vez z Republiko Slovenijo. Osebam iz drugega člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 - ZORSSZNM), ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, so kljub neizpolnjevanju nekaterih pogojev, še vedno odvisni od presoje nacionalnih razlogov s strani (vsakokratne) Vlade Republike Slovenije na podlagi mnenja pristojnega resornega organa (tretji odstavek 13. člena ZDRS). Na podlagi ZORSSZNM lahko status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije pridobi posameznik, ki je slovenskega rodu, je aktiven v organizacijah Slovencev zunaj Republike ali je aktivno povezan z Republiko Slovenijo, ne pripada društvom, političnim strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodnopravnim, ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo zoper ustavno ureditev Republike Slovenije in kateremu državljanstvo Republike Slovenije ni bilo odvzeto po določbah zakona, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije (59. člen). Gre torej za osebe slovenskega rodu ne glede na stopnjo sorodstva (tot gradus qout generationes), ki morajo glede na 13. člen ZDRS izpolnjevati tudi druge pogoje. Razlika med 6. in 13. členom ZDRS je torej na eni strani aktivni interes države (pasivno aktivni posameznik) in na drugi strani aktivni interes posameznika (pasivno aktivna država). Ali država skrbi za vračanje oseb pod okrilje slovenskega državljanstva ali pa te osebe same (pod sicer ugodnejšimi pogoji, v primerjavi z ostalimi tujci). Predlog določbe, ki opušča starostno omejitev, je potrebno uporabljati v neposredni povezavi s prvim odstavkom 5. člena Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa, da država skrbi za slovenske izseljence ter pospešuje njihove stike z domovino (aktivna vloga države - pozitivna obveznost!). Posebni poudarki o skrbi Republike Slovenije za osebe slovenske narodnosti so na deklarativni ravni sprejeti tudi z Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu (Uradni list RS, št. 7/02). 2. Cilji in načela zakona Cilj zakona so:
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javno finančna sredstva Predlog zakona ne predstavlja dodatnih obremenitev državnega proračuna, niti ne bo imel drugih finančnih posledic. 4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU 4.1 Finska Po 26. členu Finskega zakona o državljanstvu lahko tujec priglasi finsko državljanstvo, če je bil njegov oče finski državljan v času njegovega rojstva. Priglasitev je možna, če je bil tujec rojen na Finskem in je bilo očetovstvo ugotovljeno šele po njegovem 18 letu (1 tč.) ali če je bil rojen izven Finske in je bilo zanj ugotovljeno očetovstvo finskega državljana (2 tč.). Finski zakon v zvezi z osebami, ki so dosegle starost 18 let in niso starejše od 23 let (osnovni pogoj tudi našega bivšega besedila 6. člena) za razliko od slovenskega ZDRS ne zahteva, da bi bil od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Finske ali da je bil državljan Finske do smrti, če je pred tem že umrl, pač pa se nanaša na vse osebe med 18 in 23 letom ne glede na državljanstvo staršev. Po 28. členu zakona o državljanstvu pa morajo stalno prebivati na Finskem v obdobju 10 let, od tega zadnji dve leti brez prekinitve in niso bili obsojeni na zaporno kazen. Če je bil prosilec rojen na Finskem, je dovolj 6 letna doba prebivanja, če pa je imel domicil na Islandiji, Norveškem, Švedskem ali Danskem je prebivanje ekvivalentno kot za Finsko, vendar za zadnjih neprekinjenih 5 let pred priglasitvijo in da se je doba prebivanja izpolnila pred starostjo 16 let. Finsko državljanstvo se na tej podlagi ne more pridobiti, če je oseba podala lažne informacije ali če je bila oseba državljan sovražne države proti kateri je bila razglašeno stanje obrambe. V zvezi z nekdanjimi finskimi državljani zakon v 29. členu določa, da lahko te osebe pridobijo finsko državljanstvo s priglasitvijo, če na Finskem stalno prebiva in je na območju Finske živel najmanj 10 let, od tega najmanj dve leti neprekinjeno pred podajo vloge ter je starejši od 18 let. Bivši finski državljan lahko priglasi državljanstvo, če je izgubil svoje državljanstvo zaradi pomanjkljive zveze s Finsko in ni prejel nobene informacije o postopku za ohranitev državljanstva. 4.2 Nemčija Nemški zakon o državljanstvu (Staatsangehörigkeitsgesetz - StAG) v 5. členu določa, da lahko otrok pridobi nemško državljanstvo s priglasitvijo, če je bil rojen pred 1. julijem 1993 nemškemu očetu in materi tujki. Ugotovitev očetovstva mora biti veljavna po nemški zakonodaji, otrok mora zakonito prebivati na območju nemškega teritorija najmanj tri leta in priglasitev mora biti opravljena pred 23 letom starosti (podoben pogoj kot osnovno besedilo 6. člena ZDRS).Izven tega osnovnega pravila pa 7. člen izrecno določa primere, ki se nanašajo na podobne primere, kot se nanašajo na slovenske izseljence in njihove potomce, ki so zapustili domače območje v času druge svetovne vojne. 4.3 Italija V luči novega dopolnilnega zakona o dvojnem državljanstvu (glej članek Milan Gregorič: Italijansko dvojno državljanstvo - Videz, Resnica in Ozadja, Nova Revija, 289-290) se kot pogoj za pridobitev državljanstva ne postavlja več narodna pripadnost ali etnija. Razširili so ga na zgolj "pripadnost jeziku in kulturi". Pripadnost se lahko dokaže z rojstnim listom iz nekdanje Krajine Julijske in s spričevalom italijanske šole enega izmed prednikov. 4.4 Avstrija Po drugi točki četrtega odstavka 10. člena zveznega zakona o državljanstvu se tujcu lahko (ne glede na zahtevo, da mora tujec prebivati na območju zveznega teritorija neprekinjeno najmanj 10 let) dodeli državljanstvo, če je pred 9. majem 1945 imel državljanstvo ene izmed naslednic Avstro-Ogrske monarhije, ali je bil brez državljanstva in je imel stalno prebivališče na zveznem območju in je v tem času odšel ker je utemeljene razloge za strah ali je dejansko utrpel pregon s strani organov NSDAP ali oblasti Tretjega Rajha oziroma je trpel ali se je bal pregona zaradi njegovega aktivnega zavzemanja za demokratično Republiko Avstrijo. 4.5 Republika Hrvaška Po 11. členu zakona o državljanstvu lahko izseljenec in njegovi potomci po rodu pridobijo hrvaško državljanstvo, čeprav ne izpolnjujejo pogojev iz 1. - 4. točke prvega odstavka 8. člena. Tujec, ki je v zakonu z izseljencem, ki si je pridobil državljanstvo na tej podlagi, lahko pridobi hrvaško državljanstvo, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 1. - 4. točke prvega odstavka 8. člena. V smislu tega člena je izseljenec oseba, ki se je izselila iz Hrvaške z namenom, da živi stalno v tujini. Izseljenec ali njegov potomec morata tako izpolnjevati le en pogoj in sicer, da se lahko iz njegovega vedenja da zaključiti, da spoštuje pravni red in običaje v Republiki Hrvaški in da sprejema hrvaško kulturo. Za razliko od ostalih tujcev je tako lahko tudi mlajši/starejši od 18 let, ne glede na odvzem poslovne sposobnosti, ne glede na odpust iz tujega državljanstva, ne glede na to, da bi moral pred podajo zahteve imeti prijavljeno prebivališče najmanj neprekinjenih pet let na ozemlju Republike Hrvaške ter ne glede na (ne)poznavanje hrvaškega jezika. 4.6 Prilagojenost pravnemu redu Evropske unije Predlagane dopolnitve zakona niso povezane z usklajevanjem s pravnim redom Evropske unije. Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 1I/1991-I, 30/1991-I, 38/1992, 61/1992 Odl.US: U-I-69/92-30, 61/1992 Odl.US: U-I-98/91-21, 13/1994, 13/1995 Odl.US: U-I-124/94-8, 29/1995-ZPDF, 59/1999 Odl.US: U-I-89/99, 96/2002 in 127/2006) se 6. členu doda tretji odstavek, ki se glasi: "(3) Oseba, ki je bila z uveljavitvijo zakona starejša od 25 let, lahko pod pogoji iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije do dopolnjenega 45. leta starosti."2. členNa koncu drugega odstavka 13. člena se doda besedilo: "Ni pogoj, da predniki osebe, ki želi pridobiti status, izhajajo z območja, na katerem danes leži Republika Slovenija. Predniki osebe, ki želi pridobiti status, lahko izhajajo tudi iz zamejstva, zdomstva in izseljenstva."Členu 13 se doda peti odstavek, ki se glasi: III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV K 1. členu K 2. členu Gre za enak pogoj, kot ga določa 61. člen ZORSSZNM za status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije. Dodano besedilo na koncu drugega odstavka 13. člena jasno določa, da so ugodnosti iz tega člena deležni tudi vsi Slovenci, ki so se izselili iz območja, ki je bilo v času izselitve poseljeno s strani slovenskega naroda.V veliko primerih se je zgodilo, da je pristojni organ zavrnil vlogo po 6. členu in osebi pojasnil, da lahko vloži vlogo za izredno naturalizacijo po 13. členu, ne da bi ga v smislu tega člena pozval na dopolnitev. Za osebo se je torej začel nov (tokrat mučno glede na odziv iz pretekle izkušnje in lastne preteklosti) postopek, če je vložila novo prošnjo. Nekatere osebe slovenskega porekla niso več v rosnih letih, zato vsak izgubljen dan pomeni veliko izgubo in simbolno zadoščenje, ki ga te osebe vidijo v državljanstvu domovine, iz katere izhajajo. Pristojni organ bi lahko zato v postopku z osebami iz drugega odstavka 13. člena zakona odločil po tistem členu tega zakona, ki je za osebo ugodnejši, ne glede na člen, po katerem si oseba prizadeva pridobiti državljanstvo Republike Slovenije. Predlog sledi enemu izmed temeljnih načel zakona o splošnem upravnem postopku iz 7. člena, ki govori o varstvu pravic strank in javnih koristi. Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo mora na to opozoriti. Če ima stranka torej podlago za svojo pravico v drugem členu kot tistem, na podlagi katerega se predlaga vloge ne sme enostavno zavrniti. Glede na oddaljenost oseb se pristojnemu organu dopušča pravica, da sam odloči na podlagi člena, ki je za stranko ugodnejši, ne da bi trpel javni interes. K 3. členu
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJATA 6. člen Državljanstvo Republike Slovenije pridobi oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja: 1. da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo, 2. da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema. Izjava o priglasitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če organ ni pristojen za vpis matičnih dejstev, mora vlogo najpozneje v petih dneh odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti vložnika vloge. Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Osebam iz drugega člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06), ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Obstoj razlogov iz prvega odstavka na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije. Če oseba uveljavlja korist države iz razloga, ki ne spada v pristojnost nobenega resornega organa, ugotovi obstoj razloga iz prvega odstavka tega člena Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 4. točki dnevnega reda : - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS-A) - druga obravnava, EPA 1323-IV Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št.14/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 17.4.2007. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Leon Petrevčič, generalni direktor, Ministrstvo za pravosodje. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Razpravljala sta Jože Ilc in Darko Fras. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS-A) - druga obravnava Številne pristojnosti Ustavnega sodišča je določila že Ustava (v prvem in drugem odstavku 160. člena ter v tretjem odstavku 82. člena), poleg tega pa je v enajsti alineji prvega odstavka 160. člena dopustila še možnost, da se pristojnosti Ustavnega sodišča določijo tudi z zakonom. Na tej podlagi so bile posebne pristojnosti Ustavnega sodišča določene najprej z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, zatem pa še z Zakonom o lokalni samoupravi. Ustavno sodišče se zaradi tega iz leta v leto sooča z vse večjim pripadom zadev in število nerešenih zadev. Če bo pripad novih zadev tudi v nadaljevanju letošnjega leta takšen, potem je mogoče po mnenju predlagatelja pričakovati, da bo Ustavno sodišče v letu 2007 prejelo več kot 4000 novih zadev, ob koncu leta 2007 pa je mogoče pričakovati okrog 5000 nerešenih zadev. Omenjene številke v povezavi z varovanjem človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljnega poslanstva sodišča in spoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, narekujejo nujnost potrebnih sprememb in dopolnitev zakona. Državni svet poudarja, da pomeni veliko število zadev degradacijo organa in počasnost odločanja. Državni svet opozarja na problem imenovanja ustavnih sodnikov, katere po naši ureditvi voli državni zbor kot najvišji politični organ. Državni svet meni, da je stanje zgolj odraz romantičnih idej o novem pravnem redu, ki je prevladovalo ob sprejemanju ustave. Pristojnosti iz 160. člena ustave so preširoke. Rešitev Državni svet vidi le v drastičnem zmanjšanju pristojnosti. Predlog ZUst-A ne bo rešil ustavnega sodišča kot najvišje strokovne avtoritete. Pojavlja se dvom, da bi lahko v kratkem času dosegli konsenz za spremembo ustave, zato je vsak popravek dobrodošel na poti do končnega cilja. Državni svet ugotavlja, da je sicer predlog zakona pripravljen na najvišji strokovni ravni in k posameznim členom nima pripomb. Kljub temu bi lahko predlagatelj bolj zaradi vsebinske zaokroženosti oz. konsistentnosti besedila nekoliko dopolnil 10., 11. in 12. člen predloga. Tako predlog prvega odstavka 10. člena določa, da se 18. člen spremeni tako, da se glasi: "(1) Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora. K besedilu bi se lahko dodala tudi besedna zveza : "ali člani državnega sveta". Člani državnega sveta po drugem odstavku 100. člena namreč uživajo enako imuniteto kakor poslanci; s tem bi tako sodnike ustavnega sodišča, kot poslance in člane državnega sveta smiselno povezali v celoto, za katero velja enako urejanje imunitete. Predlog v 11. členu določa, da se med drugim spremeni tudi tretji odstavek 19. člena. Le ta določa, da "če sodnik sam zahteva razrešitev, pošlje predsednik ustavnega sodišča njegovo zahtevo predsedniku republike, državni zbor pa ga razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik ustavnega sodišča". Predlagani tretji odstavek 19. člena bi se lahko dopolnil tako, da se za besedo "republike" postavi pika in črta besede "državni zbor pa", nakar se doda besedilo: "Predsednik republike poda uradni predlog za razrešitev ustavnega sodnika državnemu zboru, ki sodnika ustavnega sodišča" pred predlagano besedilo: "razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik ustavnega sodišča". Med predsednikom republike in razrešitvijo s strani državnega zbora manjka smiselna povezava (čeprav naj bi bila samoumevna). Predlog uvaja tudi nov 21a. člen. V zvezi z njim bi kazalo izrecno navesti, da se vloge, na katere odgovarja generalni sekretar, ne štejejo za odločitve ustavnega sodišča. Prava neuke stranke bodo lahko namreč štele njegovo pisanje za poziv sodišča k dopolnitvi, po drugi strani pa določba ne daje odgovora na vprašanje sicer zelo redkih, pa vendar možnih zmot generalnega sekretarja, ki bo za vlogo stranke napačno menil, da za njo ni pristojno ustavno sodišče. Državni svet je po razpravi predlog zakona podprl. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in dva sta se glasovanja vzdržala).
K 5. točki dnevnega reda : Predlog zakona je objavljen V Poročevalcu DZ št. 21/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 20.4.2007. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop in po elektronski pošti 23.4.2007. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal njen podpredsednik, Doro Hvalica. Razpravljali so Anton Peršak, dr. Jan Zoltan, prof. dr. Alojz Križman, Doro Hvalica. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Ciril Baškovič, sekretar, Ministrstvo za kulturo. Repliko je podal Doro Hvalica. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-A) - skrajšani postopek Državni svet novelo zakona pogojno podpira. Meni, da odpravlja nekaj pomanjkljivosti, vendar ima v konkretni razpravi tudi konkretne pripombe k posameznim določbam. Predlagatelj je uvodoma napovedal, da bodo tej noveli sledile bolj poglobljene spremembe in dopolnitve. Državni svet podpira novo alinejo 2. člena novele, ki posebej omenja slovenski jezik pri izhodiščnem navajanju področij javnega interesa za kulturo. Državni svet je v razpravi postavil vprašanje, zakaj v 5. členu novela predlaga črtanje tretje alineje, s čimer bodo izpadli samostojni kulturni izvajalci pri kandidiranju na javnih kulturnih programih in bodo lahko sodelovali le za posamezne projekte. Državni svet se zavzema, da alineja ostane za primere, ko ti izvajalci zmorejo organizacijsko sodelovati pri programih. Državni svet meni, da naj predlagatelj razmisli o možnosti, da v 10. členu, pri zahtevi, da je samozaposleni v kulturi upravičen do prispevkov, če se "izkaže z izjemnim kulturnim prispevkom v zadnjih treh letih", poišče varovalko, tako da bi bili ti ustvarjalci upravičeni do prispevkov, tudi če je bila njihova ustvarjalnost okrnjena zaradi nepredvidljivih vzrokov, ki pa jih zaradi specifičnosti poklica ni mogoče vključiti v pravice iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. * * * Državni svet opozarja, da minimalna korekcija veljavnega zakona, ki se nanaša na določitev pritožbene instance za delovnopravne spore, predvidena v 4. členu novele, ni ustrezna, saj v 42. členu veljavni zakon določa, da je svet javnega zavoda pristojni organ za odločanje o pritožbah delavcev iz delovnega razmerja in je za zaposlene na področju kulture diskriminatorna. Predlagatelj je bil že v postopku za oceno ustavnosti drugega odstavka 45. člena veljavnega zakona opozorjen na neenakopravno ureditev glede na zaposlene na primerljivih področjih (npr. šolstvo, zdravstvo). Državni svet meni, da je predlagatelj s tako rešitvijo prezrl določbe zakona o javnih uslužbencih, ki za vprašanje pravnega varstva zaposlenih oblikuje Komisijo za pritožbe, ki mora biti predvsem neodvisno in strokovno telo. Državni svet se zato le pogojno strinja z razširitvijo pristojnosti sveta zavoda v 4. členu novele (nova deveta alineja v drugem odstavku 42. člena), ki odloča tudi o pritožbah delavcev iz delovnega razmerja, saj bi to razrešilo problem pritožbenega organa in omogočilo hitrejše in učinkovitejše varstvo in reševanje pravic zaposlenih, vendar samo, če se spremeni tudi sestava sveta. Državni svet zato predlaga, da se 4. člen novele zakona dopolni tako, da se glasi: "V 42. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo v enakem številu predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti." Obrazložitev: * * * Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj v 8. členu novele dopolnil veljavni 73. člen z novim drugim odstavkom, s katerim je določil, da lahko lokalna skupnost ali država odda javno kulturno infrastrukturo le s pogodbo, brez javnega razpisa, kar po njegovem pomeni širitev možnosti njene racionalne uporabe. Državni svet predlaga, da se črta 8. člen novele v celoti.
Obrazložitev: * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Doro Hvalica. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 6. točki dnevnega reda :* Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 23/07. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 17.4.2007. Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop in po elektronski pošti 17.4.2007. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Žarko Žakelj, podsekretar, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Stališče Zbornice RS za zasebno varovanje je podal sekretar, Ivo Paš. Repliko je podal mag. Adolf Zupan. Obrazložitev glasu sta podala Doro Hvalica, in Ladislav Kaluža. Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, dr. Jan Zoltan, prof. dr Janvit Golob, mag. Zlatko Jenko. Mag. Adolf Zupan je predlagal, da se prekine točka, ter da se sestane Komisija za politični sistem in glede na razpravo pripravi amandmaje na predlog sklepa. Predsednik je dal predlog mag. Adolfa Zupana, da se prekine točka in da Komisija za politični sistem pripravi amandmaje, državni svet pa medtem nadaljuje s sejo, na glasovanje. Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predlog sklepa je med prekinitvijo točke, ponovno obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije z amandmajema, so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Amandmaja je vložila Komisija za politični sistem in sicer: 1. Na 2. strani se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se besedilo glasi: "Na podlagi poročila Komisije za politični sistem Državni svet ugotavlja, da je:
2. Tretji odstavek na 2. strani predloga mnenja se črta. Predlagana amandmaja sta bila sprejeta (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetima amandmajema, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A) - prva obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (EPA 1357-IV, v nadaljevanju - ZZasV-A) kot glavni razlog za sprejem novele navaja polnopravno članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji in načelo prostega gibanja oseb, zaradi katerega je bilo potrebno določbo ZZasV, ki za varnostno osebje zahteva slovensko državljanstvo spremeniti tako, da je pripadnik varnostnega osebja lahko vsak, ki je državljan države, članice Evropske unije. Ugotovitve ob izvajanju zakona v praksi naj bi pokazale, da se pri izvajanju veljavnega zakona gospodarski subjekti radi zatekajo k napačnemu tolmačenju, zaradi česar so dejavnost zasebnega varovanja opravljali v nasprotju z zakonodajo ter v nasprotju z interesom javnosti. Zaradi navedenega naj bi bil predlog sprememb in dopolnitev bolj določen in natančnejši. Razlog za spremembo je tudi izvajanje javnih pooblastil - izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnega osebja - glede na to, da varnostno osebje s svojimi ukrepi, določenimi v Zakonu o zasebnem varovanju lahko posega v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih, predlagatelj smatra, da je potrebno vzpostaviti enoten koncept kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte, ki zagotavljajo varnost. Na podlagi poročila Komisije za politični sistem Državni svet ugotavlja, da je:
Pomen izrazov Predlog zakona spreminja pomen izrazov; le ti bistvenega pomena za nekatere druge, pomembnejše spremembe, ki jih je tako veliko lažje razumeti. Prva točka 3. člena določa: "zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe". Glede na navedeno se izkaže, da je dosedanje besedilo "v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe" primernejše, kot predlagano. Če bi se predlagatelj kljub temu odločil za spremembo, bi bilo primerneje zapisati: "zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo v pravilih družbe oziroma prijavi za vpis kot glavno dejavnost navedeno dejavnost zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe". Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov in fizičnih osebPo 74. členu ZGD-1 se podjetnik ne vpisuje več v sodni register. Podjetnik sedaj lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. Glede na navedeno, bi kazalo spremeniti tudi 67. člen ZZasV, ki govori o vpisniku samostojnih podjetnikov posameznikov. Pravilnik o načinu in postopku vodenja vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov (Ur.l. RS, št. 64/01) je namreč prenehal veljati že s 1.7.2005. Vlada RS je dala soglasje k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za javnopravne evidence in storitve za leto 2007. Tri največje zbirke podatkov poslovnih subjektov - Poslovni register, Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov in Sodni register - bodo sredi leta 2007 združene v enotno podatkovno zbirko. Glede na intenco, ki jo je nakazal ZSReg-B (vključitev sodnega registra v poslovni register), bi tudi ZZasV-A lahko svoje določbe prilagodil temu zakonu in namenu same Vlade RS. Prva točka 2. člena ZZasV-A pri opredelitvi izrazov glede zasebnega varovanja navaja tudi da "fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba, ki opravlja dejavnost), smejo opravljati samo dejavnost iz šeste alineje 5. člena tega zakona (načrtovanje varnostnih sistemov)". Ob vpogledu v zakon o davčni službi (ZDS-1-UPB2) (Uradni list RS, št. 1-5/2007) se izkaže, da tudi ta v 42. členu (obveznost vpisa v davčni register) glede vpisa fizične osebe ne poda jasnega odgovora, ki bi zadovoljil določbo ZZasV-A. V davčni register se namreč vpiše vsaka fizična oseba s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji ter pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz 1. ali 4. točke tega člena (subjekt vpisa v sodni register in samostojni podjetnik posameznik). Za subjekt, ki ni vpisan v sodni register ali vpisan kot podjetnik posameznik ZDS-1 napotuje na drug register oziroma drugo predpisano evidenco, ZZasV-A pa na ZDS-1. Kljub dvojni napotitvi torej še vedno ne vemo za ustrezno evidenco oz. register, kamor bi se vpisovale fizične osebe, ki bodo opravljale dejavnost načrtovanja varnostnih sistemov. Določnost in predvidljivost Predlagatelj je kot enega izmed razlogov navedel načelo določnosti in predvidljivosti, ki se "obrne proti predlagatelju" že v predlogu 4. člena, ki dopolnjuje 3. člen zakona: "(3) Subjekti iz prvega odstavka tega člena smejo kot glavno gospodarsko dejavnost opravljati oblike zasebnega varovanja, določene v 5. členu tega zakona." Medtem, ko člen govori o tem, da subjekti smejo kot glavno gospodarsko dejavnost opravljati oblike zasebnega varovanja, obrazložitev postavlja bolj trdilno in jasno, da dodan tretji odstavek "od gospodarskih subjektov zahteva, da je zagotavljanje varnostnih storitev njihova glavna gospodarska dejavnost". Enostavna rešitev je le vstavitev besede "le" pred besedo "kot" v členu, tako da je vsem jasno, da se lahko zasebno varovanje opravlja le kot glavna gospodarska dejavnost. Ukinitev Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje kot pravne osebe javnega pravaZZasV-A ukinja Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje kot osebo javnega prava; črtanje drugega stavka 6. člena pomeni odvzem javnega pooblastila za opravljanje nalog, ki so ji bile določene z ZZasV. Predlog s črtanjem 8. - 11. člena ZZasV ukinja obvezno članstvo, status zbornice kot osebe javnega prava, urejanje statuta z zakonom in pridobivanje sredstev za delovanje zbornice. Sprememba 12. člena odvzema zbornici pristojnosti za opravljanje nalog prek javnega pooblastila, od katerih sta najpomembnejša dosedanje izvajanje programov strokovnega izobraževanja in pripravljanje predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Pripravljanje predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, ki naj bi iz Zbornice prešlo na MNZ, mora biti (tako kot je bilo do sedaj) v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, zato vsi pogoji ostajajo enaki, le da jih bo izvajal drug subjekt. Enako velja za predlaganje članov komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Predlagatelj v obrazložitvi ne poda nobenega odgovora oziroma razloga za rešitve iz teh členov. Prenos zgolj na drug subjekt, ki mora izpolnjevati enake pogoje, kot so veljali že do sedaj, iz zasebnega v javni sektor, mora imeti svoj vzrok. Le ta se še toliko bolj postavlja ob dejstvu, da spremenjeni 12. člen v okviru MNZ ne vsebuje več pristojnosti, ki jih je imela zbornica po drugem odstavku in so bile bistvenega pomena za usklajeno dejavnost na področju zasebnega varovanja. MNZ tako ne bo opravljalo npr. strokovnega nadzora nad delom članov izven inšpekcijskega nadzora (kar je opravljalo že doslej), spremljalo in obravnavalo delo posameznih varnostnih podjetij, razvoj tehničnih sredstev in sodobnih tehnoloških dosežkov, sprejemalo kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju, sodelovalo s Slovenskim inštitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene s tem zakonom; sodelovalo s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje. Omenjene naloge zbornica ne bo mogla opravljati na podlagi ZGZ, ker ji le ta v 6. členu ne daje takšnih pristojnosti. Tretji cilj predloga zakona naj bi bila zagotovitev višje ravni kakovosti varnostnih storitev, predvsem z namenom zavarovati naročnika varnostnih storitev. Glede na to, da varnostno osebje s svojimi ukrepi, določenimi v Zakonu o zasebnem varovanju lahko posegav človekove pravice in temeljne svoboščine drugih, predlagatelj meni, da je potrebno vzpostaviti enoten koncept kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte, ki zagotavljajo varnost. Bistvena novost predlagane spremembe je, da bo Ministrstvo za notranje zadeve od nosilca javnih pooblastil prevzelo naloge, ki jih je ZZasV kot javno pooblastilo naložil Zbornici RS za zasebno varovanje. Predlagatelj meni, da ta prenos oziroma prevzem pristojnosti na področju izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja ne bo imel vpliva na druge javne finance in kljub temu, da kalkulacija stroškov še ni izvedena po mnenju predlagatelja obstoji "resna verjetnost (pomanjkljiva ocena finančnih posledic)", da bodo usposabljanja po njihovem prenosu v policijsko akademijo, postala cenejša in s tem bolj ugodna za uporabnike teh storitev. Kljub temu, da ima zakonodajalec polje proste presoje glede ukinitve katerekoli zbornice z javnimi pooblastili, ga načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS zavezuje, da se za spremembo ne odloči arbitrarno in samovoljno, tj. brez razlogov, utemeljenih v javnem interesu. Ne glede na intenco predlagatelja, da je potrebno vzpostaviti "enoten koncept kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte" to ni dovolj velik razlog za ukinitev zbornice, saj je ravno MNZ tisto, ki že sedaj na predlog zbornice določa vsebino in potek strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona ter opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, vključno s podeljevanjem licenc in možnostjo njihovega odvzema (glej 7., 16., 40. in 41. člen ZZasV). Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, so se ravno zaradi zagotavljanja strokovnosti pri opravljanju zasebnega varovanja in varovanja javnega interesa na tem področju obvezno združujejo v zbornico (8.člen ZZasV), zato bi moral predlagatelj v predlogu zakona navesti okoliščine, zaradi katerih naj bi Zbornica za zasebno varovanje kakorkoli ogrožala javni interes oz. varnost ali kakovost varnostnih storitev. Javno pooblastilo se podeli, če so podani razlogi racionalnosti in učinkovitosti, potrebe po samoregulaciji ali zahteve po neodvisnem upravljanju določenega področja (glej 15. člen Zakona o državni upravi); za ukinitev pooblastila je torej smiselno navesti enake razloge, ki narekujejo obratno odločitev. Predlagatelj v delu predloga zakona, ki se nanaša na prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, navaja le države, kjer izdaja licence MNZ oz. Policija (razlog za takšno navajanje ni razviden, saj je tudi po naši veljavni ureditvi izdajanje licenc v pristojnosti MNZ). Zgolj takšna navedba brez navedenih pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki prenaša na MNZ tudi strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, ne more predstavljati nobenega razločevalnega merila, sploh ob dejstvu, da obstajajo celo tudi države, kjer licence izdajajo zbornice (npr. Velika Britanija, Irska) in da v Belgiji (ki jo predlagatelj navaja v prikazu ureditve) izpopolnjevanje in usposabljanje opravljajo centri, ki jim licenco za usposabljanje podeli ministrstvo za notranje zadeve.Načela pravne države zahtevajo, da so zakonske določbe o podelitvi javnih pooblastil določne in jasne, kar velja a contrario tudi za določanje pristojnosti državnih organov. Prehod iz taksativne ureditve, ki je veljala za Zbornico na PA prek MNZ v okviru očitno - opravljanja drugih nalog v skladu z zakonom (6. alineja 2. člena ZPol) kaže na upad pravne določnosti in jasnosti, kar naj bi bil hkrati eden izmed namenov predlagatelja za sprejem novele. Zbornica kot pravna oseba javnega prava se ukinja, kljub temu pa predlog v 41. členu dopušča, da se bo lahko zbornica preoblikovala v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja gospodarske zbornice, v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Kljub temu, da predlagatelj ni navedel pomanjkljivosti zbornice in njene javnopravne naloge prenaša na MNZ, dopušča njeno nadaljevanje v obliki pravne osebe zasebnega prava. Zakon o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS, št. 60/06 - ZGZ) dopušča v 8. členu tudi podelitev javnega pooblastila, kar je Zbornica RS za zasebno varovanje že imela po ZZasV. Pooblastila se ji odvzemajo, kljub temu pa se dopušča možnost, da bodo nekoč prenesena zopet nazaj. Čeprav predlog 41. člena govori o tem, da naj bi se Zbornica preoblikovala tudi v skladu z določbami Zakona o gospodarskih zbornicah, slednji govori o ustanavljanju gospodarskih zbornic in o preoblikovanju le Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000) ne pa tudi preostalih zbornic kot oseb javnega prava. ZGZ tako ureja le preoblikovanje GZS (glej 26. - 34. člen ZGZ). Navedba predlagatelja v obrazložitvi 41. člena o preoblikovanju GZS iz samega 41. člena predloga ne izhaja. Glede na navedeno bi morali določbo prvega odstavka 41. člena nekoliko spremeniti tako, da bi se glasila:"(1) Če Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje nadaljuje z delom, se preoblikuje v skladu z določbami tega zakona in uskladi delovanje z zakonom, ki ureja gospodarske zbornice ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije, v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona." Vlada RS kot predlagateljica pri pripravi predloga zakona ni sodelovala z Zbornico RS za zasebno varovanje, čeprav je le ta s predlogom zakona neposredno prizadeta. Pri pripravi tako ni mogla zastopati svoje interese, kar predstavlja neskladje z 2. členom Ustave RS (glej dopis Zbornice predsedniku državnega zbora št. 0288/IP-TK/2006 z dne 28.3.2007). Če se je predlagatelj odločil za ukinitev zbornice kot osebe javnega prava in predvidel njeno preoblikovanje v skladu z Zakonom o gospodarskih zbornicah, kjer gre za zasebni, gospodarski sektor na osnovi prostovoljnosti, bi moral zbornici pustiti možnost izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bi ustrezala kot eden izmed pogojev za pridobitev licence. Če se veljavno usposabljanje in izpopolnjevanje prenaša na MNZ, potem Zbornica nima vidnejših atributov za privabljanje svojih članov in ustvarjanje pridobitne dejavnosti na trgu.Policijska akademija (Policija) kot nedoločen "pristojni" organPri oceni finančnih posledic je navedeno, da Policijska akademija, ki bo po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju prevzela naloge izpopolnjevanja in usposabljanja na področju zasebnega varovanja, izpolnjuje kadrovske in materialno tehnične pogoje za izvajanje tovrstne dejavnosti. Prenos nalog glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja na Policijsko akademijo predvideva poleg ocene finančnih posledic tudi obrazložitev k 41. členu predloga, vendar prenosa pristojnosti glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja na Policijsko akademijo, sam predlog zakona ne določa, pač pa je govora samo o Ministrstvu za notranje zadeve. Poleg tega, da prenos pristojnosti ne more biti opravljen na NOE, pač pa le na državni organ, v okviru katerega deluje NOE, se postavlja vprašanje temeljnih pristojnosti MNZ, ki jih ministrstvu daje Zakon o državni upravi (ZDU-1-UPB4) (Ur.l.RS, št. 113/05). Člen 34 namreč določa, da ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij. Če bi že podeljevanje licenc lahko uvrstili pod upravne notranje zadeve, to nikakor ne moremo trditi tudi za strokovno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju zasebnega varovanja, ki bi ga izvajala PA. Obrazložitev k 41. členu navaja, da je v drugem odstavku predpisan "rok, v katerem se bodo naloge na področju izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja prenesle na Policijsko akademijo. Ta tudi določa, da je Zbornica RS za zasebno varovanje do popolnega prenosa pristojnosti na Ministrstvo za notranje zadeve, dolžna izvajati naloge glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja"; sam predlog 41. člena pa govori o tem, da mora "Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje Ministrstvu za notranje zadeve predati vso dokumentacijo v zvezi z izpopolnjevanjem in usposabljanjem v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ne glede na določbo 8. člena tega zakona do predaje dokumentacije naloge izpopolnjevanja in usposabljanja še naprej opravlja Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje".Policijska akademija (PA) je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave. Generalna policijska uprava skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije, ki se izvaja v policijski akademiji. Za izvajanje posameznih izobraževalnih programov v policijski akademiji se oblikujeta organizacijski enoti: šola za policiste in višja strokovna šola (glej 101., 104. ter 105. člen Zakona o policiji). Potrebe policije so torej izhodišče, iz katerega je treba gledati na PA. ZZasV-A bi sicer lahko PA namenil nove pristojnosti, ki bi morale biti tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika veliko bolj določene in se pri tem opredeliti do nemotenega poteka izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije. Policiji namreč zaradi te nove naloge, ki je posredno prenesena nanjo mimo zakona o policiji, ne sme trpeti njeno siceršnje delo. Tudi sicer po 110. členu ZPol GPU s kandidati za izobraževanje sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti, z udeleženci izpopolnjevanja in usposabljanja pa se medsebojne pravice in obveznosti, določijo z odločbo o napotitvi. Glede razmerja med NOE in državnim organom bi bilo torej primerneje pristojnost sui generis v zvezi z varnostnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem prenesti na Policijo kot organ v sestavi MNZ. Tudi ta del bi kazalo natančneje opredeliti, čeprav se predlagatelj sklicuje na načelo jasnosti predpisov kot enega izmed razlogov za spremembo ZZasV. Da gre za dejansko in ne namišljeno nejasnost, kaže tudi zgoraj omenjen dopis Zbornice predsedniku državnega zbora, kjer je govora o prenosu pristojnosti na Policijo in ne na MNZ, kot naj bi to zasledoval predlagatelj. Glede na navedeno državni svet ne podpira predloga zakona. V odsotnosti razlogov in brez obrazloženih podatkov, gre za neutemeljeno omejevanje gospodarske dejavnosti, kar je v nasprotju s samo intenco Vlade Republike Slovenije. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 7. točki dnevnega reda : Letno poročilo je objavljeno v Poročevalcu DZ št. 21/07. Letno poročilo je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 12.4.2007. Letno poročilo so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop in po elektronski pošti 17.4.2007. Stališče Komisije za gospodarstvo je podala njena predsednica, Marta Turk. Razpravljala sta prof. dr. Janvit Golob in Vincenc Otoničar. Obrazložitev je v imenu predlagateljev letnega poročila podal Zoran Mladenovič, drugi namestnik predsednika Računskega sodišča. Amandma je vložila državna svetnica Marta Turk in sicer: V prvem stavku drugega odstavka se beseda "večjih" nadomesti z besedo "vsakršnih". Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Letnemu poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2006 Državni svet k letnemu poročilu nima pripomb, vendar je v razpravi izoblikoval priporočila, ki naj jih Računsko sodišče Republike Slovenije upošteva pri svojem delu. Tako je državni svet mnenja, da bo dosledno uresničevanje zastavljenih ciljev v strategiji Računskega sodišča za obdobje 2007-2013 še naprej zagotavljalo uspešno delovanje Računskega sodišča, kar bo vodilo k učinkovitejši in smotrnejši porabi javnih sredstev in s tem k pomembnim prihrankom. Še večjo pozornost naj Računsko sodišče nameni merjenju učinkovitosti revizij in preprečevanju vsakršnih zlorab (npr. na področju obrambe, zdravstva, elektrogospodarstva, prometa in zvez). Računsko sodišče naj zasleduje učinke naznanitev kazenskih dejanj in o rezultatih obvešča javnost. Državni svet je tudi mnenja, da lahko Računsko sodišče z opozarjanjem na neprimerne in ne dovolj natančne predpise, zaradi katerih prihaja do nepravilnosti, ki jih na podlagi opravljenih revizij ugotavlja Računsko sodišče, prispeva k izboljšanju zakonodaje. *** Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predsednik je zaključil 52. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
53. seja Državnega sveta Republike Slovenije |