Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Mnenje k predlogu zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) - prva obravnava

  1. Državni svet meni, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
  2. Državni svet predlaga, da se zaradi bolj učinkovite uveljavitve zakona za vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu imenuje ministra brez listnice.
  3. Pristojnosti in sestavo stalnih posvetovalnih teles je potrebno čim bolj jasno določiti zaradi zagotovitve njihove učinkovitosti, v njihovo sestavo pa je potrebno vključiti tudi predstavnike Državnega sveta Republike Slovenije.
  4. Med nosilce sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovence v zamejstvu in po svetu naj se vključi tudi Državni svet Republike Slovenije.

O b r a z l o ž i t e v :

Ustava Republike Slovenije v 5. členu določa, da Republika Slovenija skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Poleg tega tudi določa, da lahko Slovenci brez slovenskega državljanstva v Sloveniji uživajo posebne pravice in ugodnosti, katerih vrsto in obseg določa zakon. Vendar ta tematika do sedaj zakonsko ni bila urejena. Državni svet zato podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da je predlagala ureditev te tematike, ter poziva zakonodajalca, naj po dvanajstih letih izpolni obveznost, ki mu jo nalaga Ustava Republike Slovenije.

Z omenjeno tematiko se je državni svet v tem mandatu ukvarjal večkrat in meni, da je predlog zakona, ki je vložen v zakonodajni postopek, dober, vendar ima nekaj predlogov in pripomb.

Državni svet meni, da bi moral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu voditi minister brez listnice, saj bi le na ta način med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu uveljavil resnični državniški, demokratični in partnerski odnos, ki bi slovenski avtohtoni manjšini omogočil tesnejše sodelovanje v političnem odločanju. Predlog zakona prinaša veliko koncentracijo pristojnosti in nalog, zato državni svet meni, da funkcija državnega sekretarja ne omogoča njihovega celovitega in učinkovitega izvajanja. Poleg tega meni, da je Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je poglavitni nosilec sodelovanja s Slovenci zunaj Republike Slovenije, nujno potrebno dati večjo veljavo in politično težo, kar je mogoče doseči edino tako, da je njegov predstojnik član vlade.
Kot glavni telesi sodelovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu predlog zakona ustanavlja Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Državni svet se zaveda, da je njuna teža odvisna predvsem od njune sestave, ki mora biti strokovna in eminentna, obenem pa mora biti pri imenovanju njunih članov spoštovana slovenska ustavna ureditev. Državni svet meni, da bi v teh svetih moral sodelovati tudi državni svet, saj lahko pri njihovih razpravah kot predstavnik lokalnih in funkcionalnih interesov tvorno sodeluje. Državni svet kot interesno predstavniško telo lahko v vseh pogledih pripomore k bolj vsestranski razpravi o problematiki Slovencev v zamejstvu in po svetu, zato ga je potrebno uvrstiti tudi med nosilce sodelovanja Republike Slovenije z njeno manjšino.

Državni svet se je seznanil tudi s predlogi Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK in meni, da bi jih zakonodajalec v nadaljevanju zakonodajnega postopka moral upoštevati.
Ob morebitnih spremembah Ustave Republike Slovenije v delu, ki ureja sestavo državnega zbora in državnega sveta, državni svet meni, da bi bilo primerno razmisliti, da bi Slovenci v zamejstvu dobili svojega predstavnika tudi v teh telesih. Predlog obravnavanega zakona določa, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda in stalni predstavnik v zakonodajnem telesu bi še dodatno pripomogel k uresničevanju tega načela. O zastopniku slovenske manjšine v slovenskem parlamentu bi veljalo razmisliti tudi zaradi tega, ker imata svoja predstavnika v državnem zboru tudi avtohtoni manjšini, ki živita v Sloveniji.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jožef Jeraj.

Povezane vsebine
document 38. seja Državnega sveta Republike Slovenije