Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1)

Državni svet Republike Slovenije je na 5. izredni seji, dne 29. 6. 2005, ob obravnavi zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 7. seji, dne 22. 6. 2005, sprejel

S K L E P ,

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1).

O b r a z l o ž i t e v :

Državni svet ni zastopnik političnih interesov in strank, zato je po mnenju državnega sveta nesprejemljivo, da nima niti najmanjšega vpliva na oblikovanje organa, ki predstavlja posebne interese, ločene od političnih. Državni svet bi moral imeti možnost, da v novi osmi alinei 17. člena imenuje pet članov programskega sveta RTV na predlog interesnih skupin delodajalcev; delojemalcev; kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; negospodarskih dejavnosti in predstavnikov lokalnih interesov. Narava in pristojnosti, ki jih s predlogom novega zakona dobiva programski svet RTV Slovenija, naravnost nakazuje potrebo po zastopanosti nepolitičnih, civilnih in strokovnih interesov pri odločanju o osrednjem javnem mediju. Državni svet pa je po svojem ustavnem in zakonskem položaju prav stičišče takšnih interesov in mesto artikulacije javnega vpliva.

Državni svet Republike Slovenije je ustavno določen organ, ki je po 96. členu ustave dolžan zastopati nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Državni svet je torej zastopstvo posebnih interesov, kateri se uveljavljajo tudi v okviru sestave programskega sveta RTV. Zakon o RTV v šestem odstavku 17. člena določa sestavo programskega sveta, ki naj bi odražal posebne interese, pri čemer je Državni zbor Republike Slovenije po osmem odstavku 17. člena zavezan upoštevati pri imenovanju članov programskega sveta iz sedme alineje šestega odstavka tega člena kot enega od kriterijev tudi regionalno zastopanost različnih delov Slovenije. Državni svet je po ustavi zastopnik lokalnih interesov, ki imajo tudi večino v državnem svetu, saj je od štiridesetih predstavnikov kar dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Po mnenju državnega sveta je nesprejemljivo, da nima organ, ki zastopa v največjem delu lokalne interese, nobene besede pri predlaganju članov programskega sveta, kjer je določen tudi kriterij regionalne zastopanosti. Državni svet še dodatno opozarja, da bi bilo treba analogno kot v 17. členu, tudi v nadzorni svet RTV (26. člen) zaradi njegovih izjemnih pooblastil, dopustiti možnost, da dva člana imenuje državni svet.

Državni svet je že v svojem mnenju k predlogu zakona v 17. členu v šestem odstavku predlagal spremembo sedme alinee, in sicer, da bi državni zbor imenoval 11 članov na predlog univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. S to konkretno pripombo je državni svet predlagal črtanje druge vrstice sedme alinee "na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV" zato, ker je treba dati prednost za imenovanje strokovno priznanih oseb, kot so navedene v prvem odstavku 17. člena in za katere je primerneje iskati predloge preko pooblaščenih predlagateljev. S tem bi se lahko izognili očitkom, da državni zbor izbira člane programskega sveta RTV izmed 100 in več kandidatov na predlog gledalcev in poslušalcev po političnih kriterijih. Število 11 članov pa je zmanjšano iz 16 zaradi predloga, da jih 5 imenuje državni svet. Državni svet meni, da je predlagana ureditev, da državni zbor imenuje večino članov programskega sveta RTV, pooblastilo vsakokratni strankarski večini v državnem zboru za imenovanje članov pomembnega organa upravljanja javne RTV. To kaže na odpravo vsakršnega vpliva civilne družbe v upravljanje te javne institucije in s tem pretvarjanje javne RTV v državno.

V zvezi s sedmo alineo šestega odstavka tega člena državni svet ugotavlja, da zakon ne postavlja določenih kriterijev za izbor oziroma oblikovanje predloga, ki bo ponujen v imenovanje državnemu zboru. Edini kriteriji so razvidni iz prvega odstavka tega člena, vendar po njem ni jasno, kako bo državni zbor oziroma njegovo pristojno delovno telo presojalo, ali so izkazani (kriterij naj bi bil: "če lahko pripomorejo k dobrem delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije"). Ustreznost kandidatov in izpolnjevanje pogojev naj bi se izkazovala z dokazili, ki bodo določena v besedilu javnega poziva, tako da bo dejansko oblikovanje vseh pogojev prepuščeno podzakonskim aktom ne pa zakonu, na kar je opozorila že Zakonodajno-pravna služba državnega zbora v svojem mnenju.

RTV Slovenija bi morala po tem zakonu zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi bi celovito obveščala o političnem dogajanju, novinarke in novinarji, urednice in uredniki in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov (tako tudi člani programskega sveta), bi morali pri svojem delu še posebej spoštovati med drugimi tudi načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma in načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev. Ta osnovna izhodišča zakona oziroma načela, so na začetku zakona zapisana zato, da odsevajo svoje izhodišča iz vseh nadaljnjih členov zakona. Programski svet pa ne more biti politično nevtralen, če večino članov imenuje državni zbor.

Po mnenju državnega sveta prva alinea tretjega odstavka 17. člena, po kateri v programski svet ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile člani organov političnih strank, ni življenjska, saj po šesti alinei šestega odstavka 17. člena pet članov imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru. Navedene osebe bodo izbrane po političnih kriterijih ne glede na njihovo načelno neudeležbo v političnih strankah. Državni svet meni, da so generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave, ki ne morejo biti člani programskega sveta zaradi svoje zaposlitve, ki temelji na načelu strokovnosti, politične nevtralnosti in nepristranskosti (3. člen zakona o državni upravi) in se imenujejo v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, zaradi tega prikrajšani. Zakon tudi ne poda razloga za takšno ureditev, ki tako po eni strani omejuje politično nevtralne osebe, medtem ko na drugi strani imenovanje članov programskega sveta prepušča političnim strankam.

Prav tako je državni svet v svojem mnenju k predlogu zakona v IV. poglavju Financiranje predlagal dopolnitev sedanjega 30. člena zakona (prej 28. člen predloga zakona), in sicer, da se na koncu tretjega odstavka doda, da se 3 % RTV prispevek nameni za sofinanciranje programskih vsebin lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena. Po mnenju državnega sveta to ne more vplivati na poslabšanje materialnega položaja javne službe RTV, saj gre v proračunu RTV Slovenija za minimalna sredstva v okviru enega od zakonskih virov, iz katerih se financira dejavnost RTV Slovenija. V zadnjih nekaj letih je javni zavod zlasti na področju oddajnikov in zvez pridobil dodatne komercialne vire sredstev in iz te dejavnosti ustvarja iz leta v leto večje dobičke, RTV prispevek pa zaradi tega ni bil zmanjšan.

Državni svet predlaga, da zakonodajalec prepreči prenehanje delovanja izdajateljev lokalnih, regionalnih in študentskih programov s statusom posebnega pomena s tem, da tem programom zagotovi preživetje z minimalno podporo iz javnega vira, ki je najbolj stabilen in transparenten vir sofinanciranja. Državni svet meni, da so dodatni argumenti poslušanost in gledanost teh programov pa tudi prepričanost večine naših poslušalcev in gledalcev, da že zdaj RTV prispevek plačujejo tudi za svoje lokalne in regionalne programe. Ker so ti programi po vsebini dopolnitev javne službe na lokalni in regionalni ravni in pomembno prispevajo k uresničevanju v 39. členu ustave zagotovljenih pravic do svobode izražanja vsakomur in uresničevanje pravice do obveščenosti vsem državljanom, državni svet meni, da so predlagane dopolnitve zakona o RTV Slovenija utemeljene in ustavno dopustne.

Državni svet je že v mnenju k predlogu zakona predlagal posledično črtanje 45. člena zakona (prej 44. člen predloga zakona), da preneha veljati tretji odstavek 82. člena zakona o medijih . V Odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004 je Ustavno sodišče v 16. točki navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali lahko zakonodajalec predpiše uporabo prispevka tudi za namene iz drugega odstavka 82. člena Zmed, tako da Odločba ne vsebuje odločitve, da je RTV prispevek ustavno sporen vir za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena. Potem, ko je Ustavno sodišče na pobudo javnega zavoda RTV Slovenija razveljavilo del 82. člena zakona o medijih in s tem kot vir sofinanciranja 3 % RTV prispevka, za vsebinsko pripravo programov ni več stabilnega javnega vira sofinanciranja. Zakonodajalec ni postopal skladno z napotilom v ustavni odločbi in v predpisanem roku ni pripravil ustavno dopustnih rešitev financiranja omenjenih programov, tako da ti programi še vedno nimajo ustreznega in stabilnega vira financiranja.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Doro Hvalica.