|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede davka na knjige in na druge umetnine |
|
|
Datum odgovora: 6. 12. 2006 Spoštovani! Državni svetnik g. Anton Peršak se je na Ministrstvo za kulturo obrnil z vprašanjem glede davka na knjige in druge umetnine. Ugotavlja, da večina držav EU knjigo obdavčuje po nižji stopnji kot Slovenija, ki pa na tako omenjenem knjižnem trgu kljub temu "vztrajno povečuje davek na knjige". G. Peršak zato sprašuje: "Zakaj Ministrstvo za kulturo ne postavi zares odločne zahteve po priznanju posebnega pomena knjige in tudi drugih umetnin, k naj se odraža tudi v davčni politiki države?" Ker sta vlada in parlament ravno pred kratkim sprejela sveženj davčnih zakonov, lahko na vprašanje o doseženim za kulturo govorimo na povsem konkretni ravni. Vsekakor moramo ugotoviti, da se DDV na knjige še ni povišal, temveč je ostal na dosedanji ravni 8,5%, zato trditev svetnika o "vztrajnem povečevanju davka na knjige" ni točna. V nadaljevanju zato podajamo pregled, kaj se je pri posameznih davčnih zakonih spremenilo za področje kulture. 1. ZAKON O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA V novem Zakonu o davku na dediščine in darila je bila uveljavljena oprostitev davka na dediščine in darila, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika dedič oziroma obdarjenec ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. 2. ZAKON O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN 3. ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST Po posebni ureditvi za male davčne zavezance je v novem Zakonu o davku na dodano vrednost predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance do praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov (cca 6 mio SIT), kar predstavlja povišanje prej veljavnega praga, ki je znašal približno 20.800 evrov (cca. 5 mio SIT).
4. ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V novem Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se ohranja načelo, da bodo davčni zavezanci lahko zmanjšali davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem znesku največ 0,3% obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa bodo davčno osnovo zmanjšali še dodatno na znesek 0,2% obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Oboje velja po novem za vse države članice EU. V zakonu je poleg tega upoštevan predlog Ministrstva za kulturo, da se donirana sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo na tri leta, in sicer se pri porazdelitvi na tri leta upošteva zmanjšanje davčne osnove za 0,5%. Davek od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, se z novim zakonom znižuje iz dosedanjih 25% na 15%. To velja med drugim za plačilo za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. 5. ZAKON O DOHODNINI Po novem Zakonu o dohodnini bodo zavezanci, ki opravljajo dejavnost, med katere spadajo tudi samozaposleni v kulturi, lahko zahtevali obdavčitev po načelu 25% normiranih stroškov, če njihovi letni prihodki me bodo presegli 10 milijonov tolarjev (42.000 evrov), v sedanji zakonodaji je ta prag znašal 6 milijonov tolarjev. Enako kot pri Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se ohranja načelo, da bodo davčni zavezanci lahko zmanjšali davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem znesku največ 0,3% obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa bodo davčno osnovo zmanjšali še dodatno do zneska 0,2% obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Oboje velja po novem za vse države članice EU. V zakonu je poleg tega upoštevan predlog Ministrstva za kulturo, da se donirana sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo na tri leta, in sicer se pri porazdelitvi na tri leta upošteva zmanjšanje davčne osnove za 0,5%. Za kulturo je dobro, da ostaja režim posebnih osebnih olajšav samozaposlenimi v kulturi in samostojnim novinarjem, cenzus pa v zakonu ostaja tak, kot je v prejšnjem zakonu (6 mio SIT). V zakonu je uveden nov instrument, po katerem bo lahko davčni zavezanec rezident namenil del svoje dohodnine (0,5%) za z zakonom določen splošno koristni namen in s tem sam določil porabo svoje dohodnine. Med splošno koristni namen je uvrščena tudi kultura. Na podlagi povedanega ugotavljamo, da je Ministrstvo za kulturo odločno zagovarjalo interese slovenske kulture in bilo uspešno pri zagotavljanju boljših pogojev za ustvarjanje na področju kulture tudi v okviru nove davčne zakonodaje. S spoštovanjem! Pripravila: dr. Vasko Simoniti |
|
| Povezane vsebine | |
 |
Vprašanje Antona Peršaka glede davka na knjige in na druge umetnine |