Magnetogram 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije

 (23. april 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.05.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane državne svetnice in svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 6. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo so se opravičili: gospod Peter Vrisk, Branimir Štrukelj in Branko Majes.
Na sejo smo povabili mag. Radovana Žerjava, ministra za promet, k 4. točki, gospoda Janeza Podobnika, ministra za okolje in prostor, k 5. točki, Saša Pečeta, poslanca Državnega zbora, k 6. točki, gospoda dr. Ivana Žagarja, ministra brez listnice, pristojnega za področje lokalne samouprave in regionalne politike, k 6. točki in predlagani razširitvi s točko "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin", gospoda dr. Andreja Bajuka, ministra za finance, k predlagani razširitvi s točko "Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deležev zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe".
Prejel sem pisno opravičilo ministra za okolje in prostora, gospoda Janeza Podobnika, ki se zaradi službene odsotnosti v tujini ne more udeležiti današnje seje, namesto njega pa se bo seje udeležila gospa Metka Černelič, generalna direktorica Direktorata za prostor.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda Franceta Cukjatija, in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo.
S sklicem dne 10. aprila 2008 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
1. potrditev mandatov državnima svetnikoma,
2. odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije, odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta,
3. pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov,
4. letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008,
5. predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti,
6. predlog zakona o ustanovitvi pokrajin,
7. dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta,
8. imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije ter imenovanje predstavnikov v Parlamentarno skupino Globe.

              Predlogov za umik točk dnevnega reda nimamo. Predlagam pa razširitev, in sicer, na predlog Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da dnevni red seje razširimo s točko "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin". Želi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti predlog? Trenutno še ni prisoten, vendar mislim, da je predlog tudi brez tega dovolj jasen in utemeljen. Prehajamo na odločanje o tej razširitvi dnevnega reda. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. (32 prisotnih.)
Kdo se strinja z razširitvijo? (31 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red razširjen s predlagano točko dnevnega reda.
Drugi predlog je Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe. Predlog sem podal sam, zaradi tega, ker je na majski seji Državnega zbora ta točka na dnevnem redu. Predlagam, da odločamo o tej razširitvi. Ugotavljamo prisotnost. (28 prisotnih.)
Kdo je za? (31 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red razširjen tudi s to točko.
Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, bomo glasovali o tako dopolnjenem dnevnem redu. Ugotavljamo prisotnost. (30 prisotnih.)
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, kjer z veseljem lahko preidemo na POTRDITEV MANDATOV DRŽAVNIMA SVETNIKOMA.
              Najprej bi želel osebno prijazno pozdraviti oba nova svetnika, gospoda Borisa Popoviča in gospoda najprej bi želel osebno lepo pozdraviti oba dva nova svetnika gospod Boris Popovič in gospod Miha Jenčič, dobrodošla. Sedaj pa prehajamo na formalni del potrditve mandatov.
Poročilo državne volilne komisije o izidu naknadni volitev člana državnega sveta predstavnika samostojnih poklicev ste prejeli po elektronski pošti 10. aprila in na klop, poročilo državne volilne komisije o izidu naknadnih volitev člana državnega sveta predstavnika lokalnih interesov ste tudi prejeli po elektronski pošti 18. aprila in na klop. Danes se je sestala mandatno-imunitetna komisija in pregledala potrdili o izvolitvi državnih svetnikov. Poročilo ste prejeli na klop. Prosim predsednika mandatno-imunitetne komisije mag. Dušana Črnigoja, da poda pojasnilo. Izvolite mag. Črnigoj.

              MAG. DUŠAN ČRNIGOJ: Hvala. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki.
Mandatno-imunitetna komisija se je danes sestala in soglasno sprejela naslednji sklep: Državnemu svetu predlagamo na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu in drugega odstavka, 6. člena Poslovnika Državnega sveta potrdi mandat članoma Državnega sveta in sicer gospodu Jenčič Mihaelu in gospodu Borisu Popoviču. Izvolite predsednik.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Slišali smo poročilo komisije, želi še kdo besedo v zvezi s tem poročilom? Če ne, želim podati informacijo, da v smislu 50. člena Zakona o Državnem svetu odloča Državni svet o potrditvi mandata na predlog mandatno-imunitetne komisije tako, da glasuje o poročilu te komisije v katerem predlaga, da Državni svet Republike Slovenije na 6. seji, dne 23. aprila na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu in drugega odstavka 6. člena Poslovnika Državnega sveta potrdi mandate naslednjima članoma, Jenčič Mihael, Popovič Boris.
Prehajamo na potrditev, prosim svetnike, da potrdijo svojo prisotnost. 30 prisotnih.
Kdor se strinja naj glasuje za. 31 (članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Je kdo vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je na seji navzoča večina državnih svetnic in državnih svetnikov in da je sklep sprejet. S tem ugotavljam, da je Državni svet tudi potrdil mandata državnima svetnikoma Mihaelu Jenčiču in Borisu Popoviču. Še enkrat obema čestitke in prehajamo na nadaljnje delo.

              2. TOČKA DNEVNEGA DELA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 5. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.              
Zapisnik 5. seje ste prejeli z elektronsko pošto 27. marca, pripomb nismo prejeli in predlagam, da o tem zapisniku glasujemo.
Ugotavljamo prisotnost (32 članov.)
Glasujemo, za? (? članov.) Proti? (2 člana.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 5. seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije. Prejeli ste ga z elektronsko pošto, 10. aprila.

              Pisnih pripomb na zapisnik nisem prejel. Predlagam, da o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. 32 prisotnih. Glasujemo.
Kdo je za? (26 članov.)  Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 3. izredne seje Državnega sveta sprejet.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO SO POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti 10. aprila in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika, dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Izvolite dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Kot veste, spoštovani kolegi in kolegice je v mandatnem obdobju 1996/2000 svetnik v Državnem svetu, dr. Peter Glavič bil zelo aktiven okrog dogajanj na kapitalskem trgu v zvezi, predvsem v zvezi z Agencijo Proficija Dadas(?). V tej zvezi je bila zaželena aktivnost državnih organov, da to osvetlijo, najdejo odgovornost ljudi, ki so za to odgovorni. Vendar se ni kaj pretiranega zgodilo. Zato se je državni svetnik Glavič obrnil na mene, da obnovim vprašanje državnim organom, sodiščem, da to stvar odgovorijo in sporočijo kaj je bilo na tem narejenega.
Gotovo je tukaj še nekaj državnih svetnikov iz tistega obdobja, ki se spomnijo, da je bila to živahna razprava na Državnem svetu pa hkrati tudi potrdijo, da ustreznih odgovorov s strani pristojnih organov še ni bilo. Upajmo, da bodo tokrat. Hvala lepa.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala dr. Golob. Želi še kdo besedo v zvezi s to pobudo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republiki Slovenije, Državnemu zboru, Ustavnemu sodišču, Vrhovnemu sodišču, Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanje preučijo in nanj odgovorijo. Ugotavljamo prisotnost. 30 prisotnih.
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Kdo je vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.

              Po elektronski pošti 10. aprila in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošene embalaže, plastike. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 18. aprila in na klop. Predlagatelj, želite podati obrazložitev? Ne želi, je dovolj jasno. Želi kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 30 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 18. aprila in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 18. aprila in na klop. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Ne želi. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preučijo in nanje odgovorijo. Ugotavljamo prisotnost. 23 prisotnih.
Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Državni svet je predlagani sklep sprejel.
Od kolega Draga Žure ste prejeli tudi vprašanje glede udeležbe predstavnikov Vlade na sejah upravnega odbora Univerze v Mariboru. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Kolega Žura, želite podati? Ne. Hvala lepa. Želi kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Predlagam, da sprejme Državni svet naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

              Ugotavljamo prisotnost. 25 prisotnih. Ni šlo. Bomo anulirali in poskusili še enkrat. Trenutek. Lahko prijavite prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na vprašanje ste prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z enakovrednim sodelovanjem predsednika in članov Državnega sveta Republike Slovenije pri protokolarnih dogodkih. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Izvolite dr. Mencinger.

              PROF. DR. JOŽE MENCIGER: Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi. Jaz tega predloga ne bi dal ob tem primeru, ampak spomnite se nazaj ob smrti dr. Drnovška. Na partah(?) edino Državnega sveta ni bilo, ena stvar in našega predsednika tudi nihče ni povabil na žalno slovesnost. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Edino mogoče to korekcijo. Predsednik Državnega sveta je bil povabljen na slovesnost in je bil prisoten na žalni slovesnosti. .../Oglašanje iz klopi./... Ne. Tisto je bilo pa napovedano kot privatna zadeva. Kjer bi jaz se tudi udeležil, če bi bil povabljen s strani svojcev. .../Oglašanje iz klopi./... Razumem. Ampak mislim, da vaša pobuda vseeno ostaja validna. Želi v zvezi s tem še kdo besedo? Ne. Prehajamo na odločanje: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja in predlaga Vladi Republike Slovenije in Protokolu Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
10. aprila ste po elektronski pošti in na klop prejeli pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce za uvedbo davčnih olajšav na investicije. Tudi predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 18. aprila in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, finance in turizem. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti 10. aprila in na klop. Novo poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, finance in turizem, z dne 14. 4. ste tudi prejeli po elektronski pošti 18. aprila in na klop. Želi predlagatelj, ki je hkrati tudi poročevalec komisije podati kratko obrazložitev? Izvolite kolega Kovšca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Spoštovana kolegica in kolegi. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 2. seji dne 2. 4. obravnavala pobudo za uvedbo davčnih olajšav za investicije za male gospodarske subjekte in jo vsebinsko podprla, pri tem pa je menila, da jo je smotrno razširiti na vse gospodarske subjekte. Pobuda je pravzaprav nastala na podlagi posledic uveljavlja Zakona o davku in dohodku pravnih oseb ZDVPO2(?) in Zakona o dohodnini ZDOH2(?), ki sta bila sprejeta v okviru reformne zakonodaje in sta olajšave ukinila. S tem se je ravno zmanjšala sposobnost znatnega dela gospodarstva za investiranje v delovna sredstva in opremo. Namen davčnih olajšav za vlaganje je bil razvoj in spodbujanje gospodarske rasti, spodbujanje zaposlovanja invalidov in sprejemanje oseb za praktično delo v strokovnem izobraževanju ter vzpodbujanje doniranja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Po mnenju Vlade Republike Slovenije naj bi se razbremenitev zavezancev, ki so uveljavljali odpravljene olajšave dosegla na bolj nevtralen način z določenimi novimi ali spremenjenimi splošnimi mehanizmi oziroma instituti določenimi zlasti pri ugotavljanju davčne osnove to se pravi s priznavanjem oblikovanja rezervacij kot odhodka iz vzemom določenih prihodkov iz osnove, priznavanje stroškov dela vključno z bonitetami kot odhodki. No, verjetno bi bil namen zakonodajalca dosežen, če bi bil ustrezno podprt s sprejemom preostalega dela svežnja reformne zakonodaje vendar pa izpad investicijskih olajšav na eni strani ni bil ustrezno izravnan z zmanjševanjem obremenitev dela na drugi strani. Zavedamo se, da davčne olajšave nasploh niso najbolj primerno sredstvo za spodbujanje trajne gospodarske rasti in razvoja vendar so v danih pogojih nujno potrebne za zagotavljanje ohranjanja konkurenčnosti, gospodarstva predvsem malih in mikro podjetij. Gospodarski subjekti nasploh in še posebno mala podjetja, ki dodano vrednost ustvarjajo zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam za dosego postavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije; to se pravi stroje, opremo,  zgradbe, zemljišča, programsko opremo. Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganje v osnovna sredstva, se davčna obremenitev teh podjetij znantno povečuje s tem pa se bistveno manjša sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim. Vlaganja imajo številne multiplikacijske učinke v rasti družbenega produkta in zaposlovanju. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanje in modernizacijo tehnološkega parka, angažiranje zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost ter nenazadnje zopet v pobiranje davkov. Po drugi strani pa je 20% več pobranih davkov iz naslova obdavčitve vlaganj za gospodarstvo trajno izgubljenih, saj so na takšen ali drugačen način presegli vse veljavne porabe.
Zaradi naštetega predlagamo ministru za finance preučitev pobude in ponovno uvedbo davčnih olajšav za vlaganja v delovna sredstva in opremo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Kovšca, želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte in predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Ugotavljamo prisotnost.
Kdo je za? (27 članov.) Proti? (2 člana.) Vzdržani? (1 član.)

              Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 10. aprila in na klop ste prejeli dopolnjeno pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede ureditve oznak na registrskih tablicah motornih vozil, da bodo skladna s stalnim bivališčem voznika in registrskim območjem.
Pobudo je obravnavala tudi komisija za državno ureditev, poročilo komisije ste prejeli. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite kolega Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Predsednik hvala za besedo. Lep pozdrav vsem svetnikom in pa svetnici.
To pobudo sem naslovil zato, ker predvsem na podeželju prihaja do, bi rekel nejasnosti in pa težav z registrskim tablicam. Bili smo iz preteklosti navajeni tako, da je bila Slovenija razdeljena na več registrskih območij in seveda vsak avtomobil, ki se je pojavil v registrsko dejansko območja so bila vezana pri lastniku avtomobila na stalno prebivališča in smo točno vedeli kje se je kdo pojavil, se pravi, če je kdo prišel iz Prekmurja ali iz Kopra ali iz Gorenjske si takoj vedel, da je tukaj neki človek, ki nima stalnega prebivališča in predvsem na podeželju smo bili zelo pozorni na ta vozila, ko se je pripeljal v vas ali na dvorišče si bil do tega zelo pozoren in dejansko, ne bom rekel, da si hodil kot policist ampak dokler se ta človek ni najavil pri tebi ali pri sosedu si ga spremljal. Zdaj, s to novo nastalo situacijo pa potem ugotoviš, da po štirinajstih dneh vidiš, ko se ta avto se giba tukaj vidiš, da gre za nekoga tvojega soseda, ki je ta avto pred kratim kupil. In glede na to, da ta Slovenija kljub temu, da ni tako velika smo izgubili to transparentnost in predvsem ljudje na podeželju so zelo razočarani nad tem, cel kup avtomobilov se zdaj giblje tukaj, ki pa ne vemo kam spadajo. Moj namen ni ta, da bomo igrali tukaj nekega policaja bil pa je primer, ko je eden tudi policijo klical in potem je policaj pršel, je ugotovili da je to dejansko tam iz druge vasi eden in potem je že do tega prišlo kdo bo policistu odgovarjal ali je bilo smiselno ali je bilo nesmiselno.
Jaz mislim, da predvsem javnost zahteva nazaj, da se uvede to registrsko območje in da je lastnik dolžan vozilo registrirati skladno s stalnim prebivališčem, mislim da gre tudi za transparentnost v državi, smo v Evropski uniji in neki red mora biti. Če smo že to mislili eno-registrsko območje potem je treba oznake za LJ in tako naprej ukiniti, vsaj spraviti dol, če je to, to ampak meni je bolj bližje ta sistem, ki je bil prej, dejansko da vsak, ki je imel stalno prebivališče imel tudi to oznako. Jaz mislim, da... Ta pobuda je šla na komisijo za državno ureditev, tam je bila podprta, obrazlage ministrstva so bile, da je to finančno velik zalogaj. Zdaj na koncu koncev jaz mislim, da trošili so sredstva za marsikaj in mislim, da tudi tukaj ne bi smeli šparati, ker gre le za transparentnost in pa za osebno varnost državljanov; na konec koncev smo le sami tisti, ki smo dolžni poskrbeti za lastno varnost in pa varnost premoženja.

              Jaz, v kolikor boste pobudo podprli pa da ministrstvo ne bo imelo posluha, bom šel naprej pač tudi do zakonodajne pobude. Tako da v tej smeri mislim vztrajati, ker se mi zdi pomembno. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič. Želi predsednik Komisije za državno ureditev(?) obrazložiti poročilo komisije? Kolega Vnučec? Ne, da. Hvala lepa. Želi še kdo besedo oziroma tu imamo pred nami še amandma gospoda Revna. Dobili ste ga na klop. Kolega Reven, želite besedo za obrazložitev? Izvolite.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Pozdrav vsem skupaj. Jaz se s kolegom strinjam, ampak moj predlog se nanaša pa na to, da oznake ne bi bile več po regijah, ampak po upravnih enotah. Zakaj? Predvsem z vidika pobeglih voznikov. Če pogledamo fiziologijo možganov, ko je treba določeno informacijo prevzeti, potem delujejo možgani približno tako. Registrsko področje, na primer Gorica, potem gre na grb in tako naprej. Ne moremo si vsi vsega zapomniti v istem trenutku. Kaj to pomeni? Če nek voznik pobegne pa gre po sedanjem sistemu, potem policija išče, na primer po celi regiji oznake, na primer z Gorico, bom rekel iz celega področja. Mora veliko področje pregledati. Če bi pa bile oznake po upravnih enotah, se pa število osumljencev oziroma potrebe po pregledanih vozilih zmanjšajo in je odkritje takega vozila hitrejša. To je ena zadeva. Ne gre se to samo za pobegle voznike. Gre za tudi druge udeležence v prometu, ki izsiljujejo določene in spravljajo v nevarnost ostale udeležence v prometu. Zato je moj predlog, da se uvede oznake upravnih enot. Ker tako bo zadeva bolj učinkovita.
Da je tako res, lahko sami testirate. Vzamete v pogled tablico Nizozemca pa si poskušajte zapomniti. Številka, črke, številka. Izredno težko. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Sedaj imamo tu predlog sklepa in predlog amandmaja na ta sklep in odpiram nadaljnjo oziroma razprava je odprta. Izvolite kolega dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Ne, da bi hotel zavlačevati. Ampak vendarle, kadar se daje pobudo in se pričakuje spremembo nekih zakonov, bi morali bolj preučiti. V tej razpravi sploh nisem opazil, da vemo, da lahko kdorkoli naroči katerokoli tablico. Registrira .../Nerazumljivo./... ni nič kje ga boš registriral, avto. Da ne govorimo o računalnikih in tako naprej, ki jih ima vsak policist v svojem avtomobilu. Tako da dajte malo premisliti ali je to smiselno ali ne.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Izvolite dr. Mencinger.

 

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Jaz moram reči, ne bi ravno veliko mešal vse stvari. Ampak ne vem kakšni so bili pa argumenti, da so to takrat spremenili. Meni se je tudi to takrat neumno zdelo, da so to spremenili. Zdaj pa bi rad vedel kakšni so bili takrat argumenti za to, če zdaj nekaj spreminjamo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Zupančič, imate besedo.

              CVETKO ZUPANČIČ: Jaz se opravičujem. Ampak ker točno ne poznam Poslovnika. Ali je možno amandma na pobudo, ki jo dajem?

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Možno.

              CVETKO ZUPANČIČ: Drugače pa ne nasprotujem temu. Mene to ne moti. Vem pa to, kakšni so bili razlogi? Jaz mislim, da so bili razlogi ministrstva takrat k poenostavitvi, so rekli. Zdaj kaj je pa iz tega nastalo. Vsaj na deželi je zmeda velika. Moram pa reči, v Ljubljani, Mariboru, mogoče v Gorici to ne predstavlja problema, ker je toliko avtomobilov, da vsako sledljivost dejansko izgubiš.
Ampak tudi glede transparentnosti, še enkrat pravim, se mi zdi to zelo vprašljivo. Se pravi, govorimo o pokrajinah, govorimo o regijah, na vsaki seji nek zakon imamo na mizi v zvezi s pokrajinam pa nimamo toliko .../Nerazumljivo./..., da bi kar se tiče registracij, dali neko usmeritev v tej smeri. Tako da mene na konec koncev nič ne moti ta amandma, ki ga je gospod Reven dal. Mislim pa, da tukaj bi mi morali vztrajati. Na konec koncev bomo že, če drugega ne, bomo dobili eno tolmačenje od ministrstva, ki pa njihovo tolmačenje vsaj pri meni ne vzdrži, da ni sredstev v proračunu pa take stvari. To ni moj problem. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za pojasnilo. Želi še kdo razpravljati o amandmaju in o predlogu? Izvolite kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Lep pozdrav. Jaz bi podprl ta predlog gospod Zupančiča iz tega vidika, da dejansko smo v Sloveniji razpoznavni po grbu, od kod prihajamo. Jaz bom samo primer povedal. Prišel sem na eno prireditev v Ribnico, ampak vsi iz drugega konca pa sem tam parkiral pa je iz drugega avta stopil ven Boris Pahor iz Tržaškega, je rekel: "Tisti so pa iz Šentjurja." Po grbu je vedel. Poznal je grbe, pozna vse grbe je potem povedal, v Sloveniji in se je meni "dopadlo" to, da nas je tako prepoznal. Mi se s tem nekako tudi prepoznavamo od kod prihajamo. Zdaj pa pravzaprav, saj ne veš, res, sosed ima eno registracijsko tablico. Ne veš, če je kdo na obisku. Jaz ga niti ne spremljam, me niti ne zanima. Ampak tako po .../Nerazumljivo./... mešano to. Tako da nekako v tem smislu podpiram ta predlog.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Korže. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, kolega Milan Ozimič.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Na komisiji je bilo precej dileme okrog tega in seveda tudi na komisiji se nismo mogli seznaniti z vsemi stvarmi, ki zadaj za neko tako regulacijo stojijo in vse kar je potrebno spreminjati. Ampak v eni točki je bilo rečeno. V bistvu izhaja to iz nekih usmeritev e-uprave in izgube teritorialne pristojnosti upravnih enot za nekatera dejanja v upravnih postopkih. Zdaj je možno avto registrirati kjerkoli v Sloveniji in pač tam kjer ga registriraš dobiš oznake za registrsko tablico. Če si iz Maribora lahko v Kopru in boš pač Koprsko registracijo imel. Podaljševati pa je možno kar vsepovsod katerokoli registrsko tablico.
Torej, nekaj tehničnih problemov vsekakor to nosi za sabo, vendar smo bili večinoma menja, da je tako kot je zdaj z oznaki je zmeda. Če ostane tak sistem, potem je smiselno narediti neko bolj nevtralno oznako registrske tablice, kjer ni te teritorialne razpoznavnosti, je vseeno, lahko je malo podobno bosanskim. In smo takoj rekli, ko ni pomembno iz katerega dela države si, pač so neke številke in črke v kombinaciji in je to to.
Tisti, ki smo malo bolj iz periferije, ki nismo iz velikih mest, pa točno ta problem se občuti. Zdaj, na vasi, ki je zelo mali prostor, so pravzaprav registrske oznake v tem kratkem času že iz cele Slovenije. In v nekem smislu tega varovanja in neke samozaščite, je dosti moteče za ljudi, ki so navajeni opazovati kdo se giblje v njihovem kraju in kaj počenja. V mestih so za to policija, v manjših naseljih pa to ljudje precej vestno opravljajo sami. Hvala lepa.
In seveda, zaradi tega podpiramo pobudo Cveta Zupančiča, tudi predlagam, da jo podpremo, zaradi tega naj se ministrstvo s tem ukvarja in da nek odgovor o katerem bomo potem kasneje lahko razpravljali v okviru zakonodajen pobude, če se bo kolega Zupančič za to odločil. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK.  MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Še kdo želi razpravljati o tem predlogu in amandmaju? Če ne, prehajamo na odločanje, in sicer bi najprej odločali o amandmaju kolega Revna, kasneje pa o osnovnem besedilu.
Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. 28 prisotnih.
Kdo se strinja z amandmajem? (16 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Vzdržani? (9 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet
Sedaj bomo odločali še o osnovnem besedilu sklepa, torej o sklepu kot celoti, in sicer o sklepu, da Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo, da Ministrstvo za notranje zadeve z ustreznimi akti uredi, da bodo oznake na registrskih tablicah motornih vozil skladne s stalnim bivališčem lastnika in registrskim območjem in seveda dodan bo izglasovani amandma.

              Glasujemo o osnovnem sklepu skupaj z amandmajem. Ugotavljamo prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti, 21. aprila in na klop ste prejeli pobudo Državnega sveta Draga Žure, za spremembo zakona o davku na dodano vrednost v smislu Universe charge oziroma obrnjenega davčnega premena pri nabavi sekundarnih surovin od slovenskih davčnih zavezancev.
To pobudo sem dodelil v obravnavo Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Poleg tega sem danes prejel pobudo državnega svetnika Borisa Popoviča glede enotne primorske pokrajine in jo bom dodelil komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Po elektronski pošti, 10. aprila na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede stanovanj, ki so bila v lasti JLA.
Po elektronski pošti, 10 aprila in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnih svetnikov mag. Blaža Kavčiča in Petra Požuna za vložitev predloga zakona o duševnem zdravju.
Po elektronski pošti, 14. aprila in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državne svetnice Lidije Jerkič v zvezi s posledicami načrtovanega nakupa večnamenskih električnih lokomotiv.
Po elektronski pošti, 21. aprila in na klop ste prejeli odgovor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Koržeta glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.
Na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Materja Arčona glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica.
Na vprašanja, na katera po preteku tridesetdnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgenco na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko Pobude in vprašanja državnih svetnikov.

              Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA... Se opravičujem, imate procesno intervencijo oziroma ste se že prej prijavili, pa vas nisem videl. Se opravičujem.

              DR. ZOLTAN JAN: Državni svetniki se lahko opredelimo do odgovora, ki ga dobimo po poslovniku. Jaz nisem hotel obremenjevati seje, sem to tudi pisno sporočil, vendar potem se je tako zgubilo, kot tudi samo vprašanje, ni bilo uvrščeno na dnevni red, tako da ne vem kako deluje ta stvar.
Gre za to, in ko se opredeliš, lahko potem državni svetnik zahteva, da se napravi posebno točko o tisti problematike in se predlaga potem sklepe z zakonodajno iniciativo v skladu s pristojnostmi itn.
Ta odgovor, zaradi česar sem se hotel oglasiti in opozoriti, pa kaže na to kako se pri nas zelo površno dela z državnim premoženjem, kako se mimogrede ta stanovanja razmetuje gor in dol, stavbno zemljišča, premoženje, noben nič ne bere. Če ste utegnili prebrati odgovor ministrstva, ste videli, da je potem tam določeno število tudi v gradivu, določeno število tisoč in toliko stanovanj ima vojska, tisoč in toliko jih uporablja, sedemsto ali petsto jih pa ne uporablja, ki se bodo nekoč obnovili, nekaj pa jih bojo takoj razdelili, s triinpetdesetimi pa nimajo kaj početi in so jih ponudili skladu pa sklad jih spet ne mara, ker so prestara ampak recimo na koncu tudi, če je tistih štirideset družin je štirideset družin, ki bi jih lahko obnovilo na svoje stroške in bi se rešilo. Tukaj se pa razmetuje tako kot pri tistih vsemogočemu orožju. JLA je zelo hitro zamenjavala oborožitve ampak to kar se dogaja pa v tej demokratični državi je pa čudo božje. Mi smo celotne sestave že nekajkrat... Ko se je ustanovila država smo vsak helikopter posebej "kasili" po eni izmed vdov iz tiste vojne, zdaj jih noben več po mojem ne zna niti prešteti, če vsaj dela tako natančno kot s temi stanovanji s katerimi .../Nerazumljivo./... Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Pojasnilo. Kolega dr. Jan, seveda imate prav, tudi mislim da smo vsi preučili tudi vaš odgovor oziroma komentar. Zadeva je pomembna do te mere, da zasluži posebno obravnavo in bo s tem v zvezi oblikovala točka mislim da že naslednje seje Državnega sveta. Hvala. Ja, kolega Korže, izvolite.

              JOŽE KORŽE: Hvala lepa gospod predsednik. Tudi jaz se bi opredelil na ta odgovor, ki sem ga dobil.
Moram povedati, da takšne odgovore pišejo pravzaprav ljudje iz pisarne, ki ne vidijo trena, ne poznajo situacije. Da je hidromeriolacija pereč problem v Sloveniji, se je videlo včeraj iz sprejemanja Zakona o kmetijstvu da je bilo kar nekaj razprave okoli te smeri. Jaz zdaj ne bom tu razpravljal na široko in na dolgo. Moram povedati, da s tem odgovorom nisem zadovoljen, ker je v tem odgovoru tudi kar precej neresnice glede na to, da je triindevetdeset tisoč hektarov teh sistemov, ki niso bili leta in leta vzdrževani, zdaj so v nemilosti in jih noben ne more povrniti nazaj v tisto funkcijo, ki je bila namenjena, samo s ponovno izgradnjo tega sistema je možno zato apeliram jaz, da bo treba okoli teh sistemov treba še kaj več reči, sicer se bodo kmetje oziroma lastniki teh parcel nekako postavili po robu in ne bodo plačevali ne glede na sankcije teh stroškov, ki jih nekdo pobira. To pa vemo, kdo jih pobira vsaj iz našega primera so to neki podizvajalci, podpodizvajalci s takšnimi starimi zastarelimi stroji, pridejo takrat, ko ne morejo na parcele, ker so gor že razni pridelki, ker takrat vedo da jih kmet ne bo spustil na parcelo in .../Nerazumljivo./... pravzaprav se ne vzdržujejo, se ne dela tako kot je bilo predvideno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Tako, jaz bi rad samo proceduralno pojasnil. Spregledal sem dr. Jana, sicer ni odprta zdaj točka 3. je zaprta vendar vas nisem prekinil zato, ker je bilo vaše izvajanje vsebinsko na mestu. Predlagam pa, da ga v pisni obliki posredujete in vam bomo dali tudi strokovno pomoč v strokovni službi Državnega sveta na razpolago, da se na tej osnovi oblikuje vsebinski dopis na pristojno ministrstvo.

              Nadaljujemo torej s 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNI PLAN RAZVOJA IN OBNAVLJANJA AVTOCEST ZA LETO 2008.
Pri tej točki dnevnega reda v imenu vlade sodeluje gospod Peter Gašperšič vodja sektorja za avtoceste, direktorat za ceste, Ministrstvo za promet in dr. Tomaž Vidic, generalni direktor direktorata za ceste. Pozdravljeni.
Letni plan je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 39/08, obravnavala ga je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, poročilo komisije ste prejeli na klop in po elektronski pošti 18. 4. Tudi predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 18. 4. in na klop. V kolikor boste imeli še željo vložiti kakšen amandma prosim, da to storite v pisni obliki.
Želi predstavnik predlagatelja letnega plana besedo? Izvolite dr. Vidic.

              DR. TOMAŽ VIDIC: Spoštovane, spoštovani svetniki, lep pozdrav.
Pred vami je predlog letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za letošnje leto katerega skupna vrednost zanaša 832 milijonov evrov kar v primerjavi z lanskim letnim planom predstavlja 13% povečanje. Za razvoj in obnavljanja avtocest je skupaj namenjenih 666 milijona evrov kar je v primerjavi z lanskim letom 11,5% več. Gre torej za največji obseg gradnje v zgodovini izvajanja avtocestnega programa. V letošnjem letu bo tako v skladu s tem letnim planom prometu prodanih 80 kilometrov štiripasovnih avtocest, 11 kilometrov hitrih cest ter tri kilometre navezovalne ceste. Letos bo prometu prodan tudi slabih 8 kilometrov dolg avtocestni odsek med Mariborom in Lenartom, ki je bil predviden za dograditev že v lanskem letu.
Skupaj bo torej letos v skladu s tem letnim planom prometu prodanih slaba 102 kilometra avtocest in drugih cest iz nacionalnega programa izgradnje avtocest, to je skoraj petina vseh načrtovanih kilometrov iz nacionalnega programa. V skladu s tem letnim planom bodo tako v letošnjem letu prodani naslednji odseki, naj jih naštejem: na Pomurskem kraku dejansko celoten odsek, celoten krak v skupni dolžini 68 kilometrov, do zdaj pa je zgrajen samo odsek med Bučjo vasjo(?) in Beltinci. Na Štajerskem kraku del pododseka Pesnica-Zrkovska, to je na je na vzhodni mariborski avtocesti v dolžini enega kilometra. na Gorenjskem avtocestni odsek Vrba-Peračica v dolžini desetih kilometrov in pa seveda odsek Šentvid Koseze v dolžini 3,7 kilometra skupaj s predorom pod šentviškim hribom.
Na primorskem kraku je že zgrajena prva faza navezave na Luko Koper v dolžini dobre tri kilometre. Na Dolenjskem bo v promet predan odsek Lešnica-Kronovo v dolžini dobrih pet kilometrov, na Vipavskem pa zadnji odsek hitre ceste preko Rebernic v dolžini enajstih kilometrov. In na podravskem kraku šesto metrov avtoceste med mejnim prehodom in državno mejo s Hrvaško.
Poleg tega se bo v letošnjem letu gradnja nadaljevala na dobrih šestinštiridesetih kilometrov štiripasovnih avtocest, na petih kilometrih hitre ceste in dveh kilometrih navezovalne ceste. Gre za mariborsko vzhodno avtocesto in v nadaljevanju pir... avtocesto med Slivnico in Draženci pri Ptuju. Na primorskem gradnja hitre veste Koper-Izola in na Gorenjskem 2,4 kilometra stare polovice med Peračico in Podtaborjem. Na Dolenjskem pa seveda petnajst kilometrov manjkajoče avtoceste mimo Trebnjega na odsekih Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje.
Finančni viri za realizacij tega letnega plana, bodo tako kot vedno proračunska sredstva, evropska sredstva, sredstva koncesijske dajatve, krediti mednarodnih finančnih institucij in ostali krediti, ter povračilo DDV.
Na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocest je v proračunu Republike Slovenije za letos namenjenih sredstev v višini 15 in pol milijona evrov. Evropska sredstva iz Kohezijskega sklada pa bomo po najbolj optimistični varianti predvidoma zagotovljena v višini 131 milijonov Evrov. V sklopu sredstev pridobljenih s krediti mednarodnih finančnih in tujih kreditov je za letošnje leto predvideno črpanje posojil mednarodnih finančnih institucij, torej krediti EIB in pa Avto via venete v v skupni viši 176 milijonov evrov. Obveznice oziroma krediti pa so odvisno od razmer na  finančnih trgih predvideni v višini 413 milijonov  evrov. Sredstva koncesijske dajatve bodo v letošnjem letu znašala 125 milijonov evrov ter povračilo DDV v višini 85 milijonov evrov. Skupaj tako predvideni viri za realizacijo tega letnega plana znašajo natanko 948 milijonov in 200 milijonov evrov.... 248,2 milijona evrov.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Vidic. Želi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti poročilo komisije. Kolega Fras, izvolite.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi! Zelo na kratko. S poročilom ste se lahko seznanili. Jaz bi samo izpostavil, da je komisija po obravnavi, izčrpni in temeljiti obravnavi predloga predloga letnega plana, predlog letnega plana podprla. Seveda smo pa detajlneje razpravljali predvsem o tem, o finančni konstrukciji, o vprašanju oziroma ne nazadnje ugotovitvi, da tako ambiciozno zastavljen plan, mimogrede tako obsežnega plana še ni bilo v tej novejši zgodovini naše držav ena tem področju gradnje infrastrukture, pa seveda zahteva tudi angažiranje dodatnih finančnih sredstev, ki se v tem primeru pa načrtujejo predvsem z povečanim obsegom zadolževanja, pa delno tudi s sredstvi kohezijskega sklada. Zatrdilo predlagatelja je bilo, da ta sistem kljub temu povečanju nekako zagotavlja finančno vzdržnost tega projekta tudi v perspektivi življenjske dobe izgradnje teh avtocest.
Nadalje je bila izpostavljena tudi ugotovitev, da je bil sicer plan predložen v soglasje nekoliko prej oziroma sočasno s tem predlogom uvedbe vinjet, ki pa deloma potem uathtevajo tudi spremembo, korekcijo tega plana. No, tudi to je bilo pojasnjeno, da ne zahajam preveč v detajle. Na te stvari je tudi komisija opozorila.
Torej, komisija podpira predlog letnega programa. Več pa mogoče kasneje skozi razpravo,če bo potrebno. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želijo predstavniki interesnih skupin? Želijo besedo drugi svetniki? Izvolite, dr. Mencinger.

              PROF. DR. JOŽ MENCINGER: Tukaj, kolega Fras, ne razumem nekaj. Če berem mnenje komisije, moram reči je skrajno kritično in se strinjam z mnenjem komisije, istočasno pa pravite, da komisija podpira. Po mnenju sodeč, prav gotovo ne podpira. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Arčon.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo. Spoštovana svetnica, svetniki, lepo pozdravljeni.
Jaz verjamem, da je pred vsakimi državnozborskimi volitvami najbolj ambiciozen načrt razvoja izgradnja avtocest, ampak ne glede na to, jaz upam in si želim, da ta načrt ni samo spisek želja, ampak da je tudi realen.
Ponovil bom tisto, kar sem opozoril na komisiji. Namreč, prebivalci severnega dela Primorske že resnično težko pričakujemo to izgradnjo povezave prestolnice in tiste dela, zgornjega dela Slovenije in zato si želimo in verjamemo, da bo gradbeni del te avtoceste Razdrto-Vipava tudi narejen v roku.
Ne verjamemo pa, da bo ta del avtocest predan prometu v septembru 2008. Želimo pa, da imamo konkreten odgovor in datum, ki je realen in katerega lahko pričakujemo, da bo ta odsek tudi odprt. Namreč, po mojih informacijah, lahko se je v tistem času v tej komisiji kaj spremenil, ni še niti končan razpis za strojna in elektro dela in bi prosil in bi prosil, če mi še enkrat tukaj pred tem skupom potrdite, ali lahko prebivalci severnega dela Primorske pričakujemo predajo prometu tega dela avtoceste Razdrto-Vipava. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedi se je prijavil kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Hvala lepa. Lep pozdrav predstavnikom ministrstva.
Jaz sem vesel, da pravzaprav teče tako ta gradnja avtocest. Zadnjič sem poslušal tukaj gospoda ministra Žerjava na enem posvetu o prometu, da pravzaprav se nekako zaključuje ta avtocestni program. Zdaj nekje leto, dva še ampak v glavnem se nekje v nekem smislu zaključuje, bolj me je pa strah kaj bo z drugimi oziroma z ostalimi cestami v državi oziroma tudi s tretjo razvojno osjo, ki v nekem smislu teče iz avstrijske do hrvaške meje preko koroške, celjskega in Posavja, Dolenjske celo Bele Krajine. Kot vemo da tretja razvojna os ima zgolj v zgornjem severnem delu nekako traso začrtano, v srednjem delu se pravzaprav še pogovarjamo ali pogovarjajo kjer bi trasa tekla, v južnem delu pa je še toliko manj znano. No jaz bi apeliral za srednji del, ki ima nekako tri začrtane variante, to je zahodna, osrednja in južna oziroma vzhodna, da bi nekako ta, apeliram na vse tiste .../Nerazumljivo./... da bi ta osrednji del potekal iz Dramelj po Kozjanskem in vzela dobršen del, bi rekel nerazvitega območja ker ta os v bistvu ni namenjena da bo kot promet po tej osi tekoče ampak, da bo zajel čim večjega dela Slovenije ki ga bo nekako gospodarsko obogatil nekako vnaprej.
Zato bi rekel, da je ta nekako z gospodarskega vidika in turističnega najbolj primerna vzhodna iz Šentjurja oziroma Dramelj preko Šentjurja in Planine proti Sevnici. Kar se tiče pa ostali državnih cest bi pa apeliral, da je treba bolj posvetiti, čeprav veliko se govori, da se bo posvetilo vzdrževanju teh cest, modernizaciji cest, rekonstrukciji ampak mislim, da je rezultat bolj slab. Ponovno bom ponovil, iz tega našega konca cesta iz Dramelj stara cesta proti Šentjurju in Rogaški da je v takšnem stanju da pravzaprav ni že ni več vozna, da se vidim drugje so nekako manj poškodovane ceste obnavljajo, ta krak je pa v nevzdržnem stanju in bi prosil, da se to pogleda in poskusi nekako sanirati. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo razpravljati? Ja, prof. dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa.
Poglejte kolegi, ne glede na vse predstavlja zaključek avtocestnega sistema za Slovenijo, Slovence .../Nerazumljivo./... projekt. Če pomislimo, da je Avstrijo stal goriški koridor en državni proračun na sami železnici je pogled na slovenske avtoceste, ki se končujejo vsekakor en velik slovenski projekt. Vendar človek dobi grenak priokus ali je ves ta avtocestni sistem namenjen romunskim, litvanskim, poljskim, ukrajinskim kamionom, ki jih ob deževnem vremenu z veliko težavo prehitevate in se to veže na dolge kolone. Jaz mislim, da bi ministrstvo in DARS lahko posegla v naslednji projekt, ki bi seveda hkrati tudi pripomogel, da se avtoceste tako ne uničujejo, če bodo gradbeniki mogoče rekli, ja mi imamo pa radi več dela ampak vseeno se bi manj uničevale, če bi bilo teh kamionov manj. Ponuja se nam zanimiva ideja, da bi v Lendavi naredili terminal na katerega bi vsako uro spravili na vlak sto kamionov in vzhodnoevropske šoferje prepeljali preko lepe dežele ob dobrem .../Nerazumljivo./... in še čem drugem tako sto na uro kar bi od šest tisoč vozil, ki jih gre tam v Prekmurju čez mejo lahko enih dva tisoč kamionov manj dirkalo po teh avtocestah. Tu gre seveda tudi en lep prispevek k ekologiji, morda kakšen cekin manj v državno blagajno preko bencina ampak integralno gledano bi bil pa to lahko en zanimiv prispevek.
Torej kolegom iz ministrstva bi priporočil, da razmislijo tudi o obogatitvi integralnega transporta in mislim, da bi nad takšnimi stvarmi Državni svet lahko tudi bedel ne glede, da bomo mogoče gospodu Črnigoju ta dela vzeli iz rok ampak kakšna opravila avtoceste na klancih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Verbič.

              JERNEJ VERBIČ: Spoštovani gospod predsednik, podpredsednica, kolegi, predstavniki ministrstva.
Torej najprej, bom kratek se pridružujem mnenju kolega Arčona kajti oba sva tako rekoč iz istega področja in pričakujeva jasen odgovor iz direktorata kaj bo s tem delom avtoceste proti Gorice od Razdrtega proti Podnanosu? To je moje prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa je oziroma bolj pobuda... Že na obeh sejah komisij sem diskutiral glede tako imenovanih varovanih ograj. Jaz upam, spoštovani kolegi iz direktorata da boste v bodoče dobro pogledali kam namestiti varovane ograde in predvsem kakšne kvalitete, ne da se človek pelje od Postojne proti Ljubljani oziroma od Kopra proti Ljubljani, na eni strani vidi razkošje na drugi strani pa vidi bedo in na tretji strani kjer ljudje umirajo ne vidi ničesar. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo od svetnikov, svetnica? Sicer bi predlagal, da predstavniki Vlade odgovorijo na pobude, vprašanja, pomisleke. Imate besedo dr. Vidic.

              DR. TOMAŽ VIDIC: Hvala za besedo.
Torej gospodu Arčonu in gospodu Verbiču glede hitre ceste preko Rebrnic lahko povem, da tako kot je gospod Arčon že očitno seznanjen še vedno ni podpisana pogodba za elektro-strojne opreme v predorih Tabor in .../Nerazumljivo./... in dveh pokritih okopih ta postopek torej prva odpiranja so bila pa v lanskem letu. Po najnovejših informacijah je ponovno že pred odpiranjem ponudb bil dan zahtevek za revizijo in s tem se žal ponovno odmika podpis te zadnje pogodbe, rok za izvedbo teh del je pet mesecev in lahko si vsi izračunamo do kdaj mora biti ta pogodba podpisana oziroma postopek javnega naročila zaključen, da bo dograditev še možna v letošnjem letu in s tem predaja prometu. Naj povem, da trenutno je to še mogoče vendar, če ne bo pred počitnicami prišlo do podpisa pogodbe potem to žal ne bo več mogoče.
Glede pobude gospoda Koržeta sem že mislim da natančno zelo podrobno odgovoril na sami seji komisije in lahko ponovim pač, da je cesta oziroma navezovalna cesta Dramlje - Šentjur sestavni del tako imenovanega dodatnega avtocestnega programa in že nekaj let poteka umeščanje v prostor in pričakujemo v letu, najkasneje dveh državni prostorski načrt za to cesto v nadaljevanju pa je predvidena temeljita rekonstrukcija cest torej mimo Šentjurja, Rogaške Slatine do mejnega prehoda Dobovec, ker gre v bistvu za glavno cesto, ki je .../Nerazumljivo./... kot glavna cesta in ozka dela pa predstavljajo predvsem naselja.
Gospodu dr. Golobu, zdaj bistvo vaše diskusije je opredeljeno kot prometna politika Republike Slovenije vendar se zaradi tega, ker so potrebna znatna sredstva za posodobitev železniške infrastrukturen ne izvaja v takšni dinamiki kot bi si vsi želeli. Vsekakor je za preusmeritev  tovora na železnico potrebno najprej posodobiti železniško infrastrukturo, ker prevoz je na trgu in naročniki prevozov se odločajo kakšne vrste prevoz bodo naročili in seveda pri tem igrata ključno vlogo predvsem dva faktorja, cena in rok. In žal, žal pod narekovaji, bi rekel cestni transport na nek način vedno bolj konkurenčen. Bolj kot je dobava po načelu "just in time" "door to door" bolj je konkurenčen in verjetno so potrebni, ne verjetno ampak sigurno so potrebni še ostali ukrepi prometne politike ne samo dograditev oziroma posodobitev železniške infrastrukture, da bi dejansko železniški promet prevzel del tovora, ki se vozi po cestah in ki vedno bolj narašča.
Gospodu Verbiču pa sem tudi že podrobno odgovoril oziroma komentiral na seji komisije. V bistvu pri njegovi pobudi se gre dejansko za, bom rekel neke vrste diskriminatornost oziroma dejstvo, da so tisti avtocestni odseki, ki so bili zgrajeni pred letom 1994 oziroma še prej na nek način zapostavljeni v smislu, da so takrat veljali bistveno nižji standardi varovanja okolja, varovanja pred hrupom predvsem kar je tukaj tudi ključno vprašanje kot pa veljajo dandanes. Po dokončanju osnovnega avtocestnega križa pa se bo pričelo s hitrejšim tempom izvajati tudi tovrstne zaščite na starejših oziroma starih avtocestnih odsekih. Trenutno pa se to izvaja z zmanjšano dinamiko seveda glede na razpoložljiva sredstva oziroma se protihurpni ukrepi postavljajo predvsem tam kjer je to res že več kot nujno. Verjamem pa da je tako tudi na avtocesti mimo zaselkov ob Postojni. Toliko.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Arčon.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo.
Jaz se vam zahvaljujem za ta odgovor in ga razumem, da je želja da se ta avtocesta preda prometu v septembru 2008. Bi bil pa vesel, če do tega ne bi prišlo, da bi prebivalcem tega dela Slovenije tudi jasno povedali kdaj lahko pričakujejo ,da bo ta cesta prodana prometu in kdo je odgovoren za to, če do tega ne bo prišlo. Tako da mislim da, na nek način lahko razumem, da je to slabo načrtovanje ali planiranje ker ta razpis bi seveda moral biti glede na to, da bodo gradbena dela narejena, da je tudi nekdo za to odgovoren, da do tega še ni prišlo in do današnjega dne še nimamo izvajalca, ki bi vzporedno z gradbenim delom opravil ta dela. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, dr. Vidic izvolite.

              DR. TOMAŽ VIDIC: Jaz se opravičujem, očitno nisem bil dovolj jasen.
Torej, rok predaje prometu v mesecu septembru nikakor niti teoretično ni več možen. Mislim, da to sledi iz tistega, kar sem rekel, v osnutku pogodbe, ki je sestavni del dokumentacije ob tem javnem naročilu, je rok za izvedbo 5 mesecev. Trenutno je v obravnavi pritožba že pred odpiranjem ponudb in po najbolj optimističnem scenariju lahko še teoretično pride do podpisa pogodbe v mesecu maju in to pomeni, če seštevamo nekje v vsakem primeru torej možnost predaje prometu v letošnjem letu, tako sem rekel, nikakor pa ne v mesecu septembru. Če bo pa prišlo do ponovnega, torej če na tem razpisu ne bo prišlo do podpisa pogodbe, če se bo še en krog zavrtel je pa seveda, se bo pa zelo verjetno premaknilo to že v naslednje leto.
Zdaj, glede odgovornosti moram jasno povedati, se gre v tem primeru za postopke v skladu z zakonom o javnih naročilih in težko je reči, da se je s tem razpisom pričelo prepozno. Očitno je konkurenca na trgu takšna, da in ne nazadnje tudi sami predpisi oziroma postopki na področju javnega naročanja takšni, da po spletu okoliščin ni prišlo pravočasno do podpisa pogodbe. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Vidic. Še kdo želi razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, in sicer mnenje k letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, kot ste ga prejeli na klop.
Ugotavljamo prisotnost. 31 prisotnih.
Kdo je za? (28 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel in se zahvaljujem sodelujočim pri tej točki dnevnega reda za sodelovanje.

              Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI. Pri tej točki so v imenu Vlade prisotni gospa Metka Černelč, generalna direktorica direktorata za prostor in gospa Sabina Jereb podsekretarka na ministrstvu za okolje in prostor.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 31/7. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo ste prejeli po elektronski pošti 10. aprila in na klop.

              Povzetek javne razprave o predlogu zakona ste prejeli po elektronski pošti 14. aprila in na klop in dodatno poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalno razvoj ste prejeli po elektronski pošti 21. aprila in na klop.
Imam stališča poleg navedenega stališča komisije tudi interesnih skupin. Moram povedati, da so tukaj stališča podana s strani različnih interesnih skupin na način, ki bo zahteval nekaj usklajevanja, ker se nekatera stališča nanašajo bolj na zakon, nekatera pa na mnenje. Poskušali bomo zadevo pred odločanjem urediti tako, da se bomo opredeljevali do mnenja. Do mnenja se lahko opredeljujemo tako, da ga podpremo ali ne, ali da ga spreminjamo z predlogi amandmajev na mnenje. Ne moremo se direktno opredeljevati do zakona, ker imamo v obravnavi mnenje komisije, ki je do zakona zavzela določeno stališče. Toliko samo, da napovem.
Prosil bi, da če dodatno eventualne amandmaje vložite v pisni obliki. In sedaj sprašujem predstavnici predlagateljev predloga zakona, če želita besedo. Izvolite. Gospa Metka Černelč.

              METKA ČERNELČ: Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovani gospodje Svetniki! V zvezi s 5. točko dnevnega reda bi želela izpostaviti sledeče.
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti je nastal na pobudo stroke in na podlagi spoznanja Ministrstva za okolje in prostor o pomembnosti arhitekturne in inženirske dejavnosti, ki skupaj prispevata h kakovosti, uporabnosti in funkcionalnosti grajenega prostora. Zaradi tega niti zakon o prostorskem načrtovanju niti novela zakona o graditvi objektov zavestno nista podala odgovorov na pobude in spoznanja, da so potrebne spremembe veljavne zakonodaje, tudi v zvezi z dejavnostjo, zborničnim delovanjem in pogoje za opravljanje poklicev na področju graditve objektov in prostorskega načrtovanja.
Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti je bil izčrpno in dolgotrajno usklajevan s predstavniki stroke, predvsem s predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor in Inženirske zbornice Slovenije.

              Ministrstvu za okolje in prostor, kot pripravljavcu predloga je v mesecu januarju 2008 uspelo doseči konsenz. Kar pomeni usklajeno besedilo predloga zakona. Tako usklajeno gradivo je bilo posredovano v nadaljnjo proceduro sprejemanja, ki je prinesla dodatne spremembe in drugačne rešitve. S temi rešitvami, zlasti tistimi, ki so vezane na izvajanje javnih pooblastil na ministrstvu in s tem povezani statusom članstva v zbornicah se del stroke ni strinjal. To je bilo razvidno iz opravljanih javnih razprav in odzivov v medijih. Del stroke, ki se je odzval na nekoliko spremenjen predlog zakona je vztrajal pri obravnavi in sprejemu predloga zakona, ki je bil usklajen s predstavniki obeh pristojnih poklicnih zbornic.
Usklajen predlog zakona je vključeval rešitve, ki temeljijo na samoregulatorni vlogi zbornic na principu obveznega članstva v zbornice in obsežnih javnih pooblastilih ter nekatere druge rešitve. V predlogu, ki je bil posredovan v zakonodajni postopek so bile te rešitve spremenjene. Ministrstvo za okolje in prostor je kot pripravljavec predloga zakona sledilo javnim razpravam in odzivom na pripravljeni predlog zakona ter v zvezi s tem večkrat izrazilo pripravljenost za sodelovanje pri obravnavi predlogov možnih sprememb v postopku  sprejemanja zakona v Državnem zboru. To neposredno pomeni odzivnost na vložene amandmaje predlaganemu besedilu zakona v smeri usklajevanja besedila predloga z izraženimi pripombami stroke.
Poglavitne rešitve posredovanega predloga, torej tega, ki je v obravnavi pomenijo občutnejše spremembe v primerjavi z veljavno zakonodajo na tem področju in so: Prvič. Odprava obveznega članstva v poklicnih zbornicah v smeri prizadevanj uveljavitve sprostitve pogojev na trgu storitev. Drugič. Izvajanje nalog, ki so jih doslej opravljale pristojne zbornice v zvezi s podeljevanjem licenc, izvajanjem strokovnih izpitov in vodenjem imenikov na Ministrstvu za okolje in prostor. Tretjič. Večja in jasnejša preglednost nazivov in pooblastil ter pogojev za njihovo pridobitev. Četrtič. Uvedba instituta stažiranja, s katerim se poenostavlja ugotavljanje pridobljenih delovnih izkušenj. Petič. Zaščita poklicnih nazivov - arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir. Šestič. Dereguliranje nekaterih zakonskih rešitev v smeri odprave administrativnih ovir v zvezi s pridobivanjem žigov, izkaznic, odpravo komisijskega odločanja in podobnim. To so bistvene spremembe napram veljavnim določilom.
Upoštevanje pobud stroke, naj se predlog spremeni tako, da se upošteva zadnje usklajeno gradivo s predstavniki pristojnih zbornic bi v primerjavi s predlaganim besedilo pomenilo: Prvič. Ohranitev obveznega članstva in javnih pooblastil .../Nerazumljivo./... obsegu na zbornice. Drugič. Uvedbo možnosti ustanovitve projektih družb fakultativno ali kot znak kvalitete ter zaščita naziva projektivna v vseh slovničnih oblikah. Tretjič. Vodenje evidence projektov na zbornicah. Četrtič. Uvedbo obveznega stalnega strokovnega izobraževanja. In petič. Sofinanciranje države za nagrade in promocijo arhitekturne in inženirske stroke.
Za začetek bi želela samo oziroma za konec bi želela poudariti, da zakonodajni postopek, da govorimo v bistvu o dveh konceptih in zakonodajni postopek, ki je zasnovan demokratično ima možnost, da se v tem postopku soočijo različna mnenja in stališča. Kar pomeni, da je v tem postopku možno določene rešitve iz predloga zakona še uskladiti in spremeniti tudi v smeri predlogov, ki so bili podani v javni razpravi. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaša dodatna pojasnila. Želi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti poročilo komisije? Kolega Fras izvolite.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo predsedujoči. Lep pozdrav tudi predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor oziroma direktorata za prostor. Torej na kratko, če povzamem. Kot lahko tudi sami ugotovite iz samega predloga mnenja oziroma poročila je v bistvu komisija po pravzaprav dveh razpravah, torej podprla predlog zakona. Medtem pa seveda organizirala oziroma pravzaprav je Državni svet organiziral tudi javni posvet na to tematiko.
Jaz bi samo izpostavil, da se je torej že na prvi obravnavi izkazalo, da gre torej za kar precejšnje spremembe v organiziranosti zbornice s tem predlogom ukinitve obveznega članstva in prenosom pooblastil na ministrstvo in pa seveda v smislu regulacije poklica tudi do precejšnjih sprememb in pa torej onemogočanja upravljanja tega statusa oziroma poklicnega naziva arhitekta, torej v statusu svobodnega delavca po zakonu o kulturi. To so te tri ključne spremembe v zakonu, ki mimogrede seveda poleg teh treh, recimo temu spornih sprememb prinaša pa veliko seveda pozitivnih in po mojem mnenju in tudi mnenju komisije potrebnih sprememb, so torej te tri spremembe, ki so pravzaprav povzročale oziroma integrirale, če hočete, širok krog tako strokovne, kot tudi druge zainteresirane javnosti. In ker so si bili ti argumenti v prvi razpravi zelo nasprotujoči, torej za in proti tem trem ključnim spremembam, se je komisija takrat tudi odločila in prekinila razpravo na tisti točki z neko ugotovitvijo. Da brez seveda dodatnih obširnejših obrazložitev in argumentacije predloga zakona ne more podpreti.
No na samem javnem posvetu, ki je bil organiziran je pravzaprav večina prisotne strokovne javnosti seveda nasprotovala tem ključnim spremembam. Je pa potrebno povedati, da seveda pa je tudi del strokovne javnosti tudi na samem posvetu razpravljal v to smer, da pa vendarle obstoječi sistem organiziranosti in pa predvsem delovanja zbornice ni najbolj v redu oziroma ni optimalen in da seveda tudi na tem področju obstajajo velike rezerve, potrebe ali pa možnosti, kakor koli hočete, po izboljšanju tega stanja. Torej v nadaljevanju obravnave na sami komisiji smo bili tudi znotraj komisije seveda pravzaprav različnih mnenj. Moram poudariti, da tudi komisija ni bila enotnega mnenja. Večina članov komisije je sicer potem na glasovanju podprla predlog mnenja, kot smo ga tudi oblikovali, ki predstavlja, če hočete na nek način pogojno soglasje ali pa pogojno podporo k temu predlogu zakona. Čeprav so nekateri seveda smatrali, da zakona ne bi bilo smiselno podpreti ravno zaradi teh treh ključnih rešitev, kot jih vsebuje. Torej glede obveznega članstva, ukinitve in pa prenosa pooblastil in pa tega statusa poklicnega arhitekta oziroma pogojev za pridobitev tega statusa. No, potem je prevladalo vendarle oziroma prevladala ugotovitev in pa tudi skozi razpravo, kot je bilo danes ponovno poudarjeno, da je bila nakazana možnost, da je vendarle še mogoče nekatere rešitve tudi na tem področju, ki torej ni usklajeno v zakonodajnem postopku dopolnjevati in nadgrajevati, smo se vendarle odločili za to pogojno podporo temu predlogu zakona. Smo pa jasno napisali že v uvodu tega mnenja, samo pod pogojem, da seveda pride na teh treh spornih področjih do nekih rešitev, ki bodo nadgradile ta predlog v tej smeri seveda.
Jaz menim, da bi bilo primerno, da vendarle zaradi vseh drugih zadev, da jih zdaj ne ponavljam, ki jih zakon tudi prinaša in ki so potrebne in smiselne, torej podpremo predlog zakona. Seveda bi se pa moral zdaj pa zakonodajalec zavedati, da v kolikor bo izglasoval rešitve, ki bodo popolnoma v nasprotju z, mislim da pa lahko skoraj ugotovimo večino strokovne javnosti zainteresirane, da verjetno bo tudi Državni svet pri neki ponovni obravnavi pa potem prisiljen glasovati drugače in tudi ravnati drugače. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Fras. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ja, kolega Meh. Izvolite.

              BORUT MEH: Lep pozdrav vsem. Mislim da je kolega Fras povedal kaj je vsaj po našem mnenju tudi interesne skupine domet današnje seje Državnega sveta. Se pravi, da lahko sprejmemo neko pogojno soglasje oziroma mnenje v takšni obliki, kot ga je predlagala njegova komisija. Seveda bi pa ob tem resnično rad poudaril, da se nehajmo v Sloveniji igrati z zborničnim sistemom. Govorimo o tem, imamo interesne zbornice, imamo strokovne zbornice. Zmedo na področju interesnih zbornic smo sigurno naredili in to, ko gledamo Gospodarsko zbornico, ko gledamo potem obrtno pa Kmetijsko zbornico. Jaz mislim da je ta zmeda bila narejena. Zdaj začenjamo delati zmedo tudi na strokovnem področju in zaradi tega bi bilo izjemno dobro, da bi ta oblast, ta Vlada se usedla skupaj in izdelala nek konsistenten zbornični sistem tako za interesno, kot strokovno področje, da ne bi toliko časa vseh, če rečem javnosti, ki so zainteresirani zgubljali s tem prostovoljno ali neprostovoljno, ne pa z vsebino dela, ki je prav gotovo cilj in cilj ustanavljanja ali pa delovanja samih zbornic.
Tako, da še enkrat pravim. Interesna skupina delodajalcev podpira to mnenje. Seveda do takrat ko je pogojno in pa z opozorili, ki sem jih povedal. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Gospod Ozimič.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Torej interesna skupina lokalnih interesov se je pravzaprav s to točko danes najdlje ukvarjala in kljub vsemu ostala na nek način v eni dilemi. Pravzaprav sta bila sprejeta dva sklepa. Interesna skupina ne podpira mnenja, ki je bilo predstavljeno. Podpira pa predlog zakona, kot podlago za nadaljnjo obravnavno.
To zdaj je podobna interpretacija, pravzaprav dileme, ki je izpostavljena. Zakon in potreba po ureditvi tega področja obstaja in rešitve so nekatere dobre, nekatere slabe. Drugi sklep torej tudi pomeni, da tega procesa preoblikovanja naj se ne bi zaustavljalo, ker pač se v nadaljnji proceduri pride do nekih ustreznih rešitev in verjetno bo, ker je pač postopek na začetku. Seveda smo se ukvarjali tudi s pripravo amandmaja in če bo nadaljnji potek pač pokazal, da je za to potrebno, bi predlagal, da se interesna skupina ponovno sestane in ta amandma formalno potem tudi potrdi, ker zaenkrat ga ni. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še ... Moment, samo da vidim, da v imenu interesnih skupin. Ja, prosim, ja. Dr. Golob v imenu interesne skupine negospodarstva.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti s svojo podporo ni bila tako radodarna. Je prišlo do številnih vprašanj. V katerih sicer priznavamo impozantno delo gospoda Frasa, ki je prevzel ta problem na svoja pleča, organiziral javno razpravo, imel zelo obsežne seje v tej zvezi. Kar pa se seveda odraža, da v tem času ni bilo državnega  resornega svetnika iz tega področja, ki je predstavnik zbornic. Tako da gospod Jenčič, novi državni svetnik pride pet, prihaja pravzaprav v Državni svet pet minut pred dvanajsto uro sprejemanja tega zakona. Zdaj kako bo ministrstvo rešilo ta problem ne vem. Ker javna pooblastila imaš ali pa jih nimaš. Članstvo je obvezno ali pa ni. Tukaj kompromis pravzaprav težko najdete. Zdaj kako boste vi rešili to na ministrstvo to kvadraturo kroga jaz ne vem. Ampak vsekakor bo vsaj naše stališče moralo zastopati interes tiste večine inženirjev, ki so se tukaj oglašali in večina predstavnikov inženirske sfere ni bila pristaš te nove zakonodaje. Tako da zaenkrat naša skupina, interesna skupina je bila na stališču, da vam te podpore ne damo. Ker ni garancije, da boste upoštevali temeljna izhodišča. Tista izhodišča, ki jih pravzaprav gospod Fras zapisal noter. Gospod Fras v svojem sklepu pravi, da večina strokovne javnosti nasprotuje spremembam v predlaganem konceptu. Kje je zdaj garancija, da boste vi to vključili? Mi imamo na koncu varovalko z vetom, če bomo v tem primeru izigrani. Ampak radi bi se pa izognili prej vsem tem zapletom. Da vsaj na nekaterih točkah popustite večini predstavnikom inženirske sfere. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ja. Kolega Fras, Reven.

              DARKO FRAS: Ja, če si lahko proceduralno dovolim, da si torej prihranim še eno razpravo. V osebnem imenu bi želel samo še dopolniti svoje izvajanje v imenu komisije. Ker je bilo zdaj ravno omenjeno to vprašanje. Jaz bi še enkrat poudaril. Torej predlog zakona seveda ne predstavlja samo sprememb na teh treh področjih. Ampak prinaša tudi spremembe tako glede pogojev, glede odgovornosti in vseh drugih stvari, da jih ne ponavljam, ki so bile naštete. Zato ta pogojna podpora.
Drugo kar bi želel še poudariti je to, da verjetno, to je bilo skozi razpravo jasno, da Vlada v tem trenutku ne razmišlja in je poslala v proceduro predlog takšen kot je. Je pa seveda možnost, da zakonodajalec, torej Državni zbor odreagira in kolikor nam je znano, nekatere aktivnosti na tem področju so že potekalo in potekajo v smislu torej tudi, če hočete, razgovorov s poslanskimi skupinami in posameznimi poslanci in sedaj seveda s tem, pravzaprav, če to pogojno podporo damo v našem kontekstu pravzaprav damo možnost zakonodajalcu, da v tem zakonodajnem postopku seveda nadgradi in spremeni. Tudi jaz si težko predstavljam. Nisem želel polemizirati o tem kako je možno hkrati, ne vem, ukinjati obvezno članstvo, dopustiti več zbornic pa imeti še nadzor in kontrolo nad, potem temi javnimi pooblastili, komu jih podeliti, na kakšen način in kako to doseči, da bi hkrati seveda ne po nepotrebnem povečali te administracije in števila postopkov in nekih mehanizmov, recimo na večih zbornicah, če bi temu tako rekli in podobno. Ampak vendarle. S tem puščamo to možnost še odprto in na nek način Državnemu zboru možnost, da vendarle torej ali upošteva ta stališča stroke ali pa ne. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Pozdrav predstavnikom ministrstva. Jaz sem si z velikim veseljem udeležil in z velikim zanimanjem tega posveta. In na posvetu sem postavil vprašanje, da naj mi utemeljijo kakšna je povezava med obveznim članstvom in kvaliteto inženirskih storitev in arhitektov. Odgovora nisem dobil.
Ko govorimo o prisotnosti na tem posvetu lahko iz razprave zaključim samo to, da večina prisotnih je prišla samo zato, da bi zagovarjale obvezno članstvo. Samo eden je temu nasprotoval. Argumentacija, ki je bila iznesena ven, je bila predvsem bazirana na pooblastilih. Mene osebno pri vseh zbornicah moti to, da predstavniki zbornice neprestano mešajo dve funkcije. Izvajanje pooblastil, ki jih država prenese nanje, na zbornico, bi lahko prinesla tudi na drug certificiran organ. In na tisti del, ki se nanaša na članstvo oziroma zastopanje članov. Običajno sta lahko ti dve funkcije kontradiktorni. Zato je za mene, ko bomo glasovali, če bi prišlo do veta, samo en odgovor. Anketa vseh zainteresiranih vseh arhitektov in vseh inženirjev o tej zadevi. Ali so za obvezno članstvo ali so za prostovoljno članstvo. Samo ta podatek bi bil verodostojen.
Če grem naprej na odgovore o kvaliteti, tisto, kar sem prej rekel. Res nisem dobil odgovora. Zakaj? Jaz sem pričakoval, da bo nekdo rekel: "Če imam obvezno članstvo, bodo pa te in te in te usluge oziroma storitve arhitektov in inženirjev boljše." Zakaj se jim to vprašanje postavlja? Zato, ker zbornica neprestano govori kako bedi nad kvaliteto in tako naprej. Pa se povrnimo nazaj na vprašanje kvalitete predorov na avtocestah. Osebno sem pričakoval, da bo zbornica, ker tukaj sta nastopila dva njihova člana. Najmanj dva njihova. Projektant in nadzorni in izvajalec, jasno, ki pa ni njihov član. Pričakoval sem, da bo zbornica kot nek avtoritativen strokoven organ pregledala zadeve in podala svoje strokovno in nevtralno mnenje. Jaz ga nisem slišal. Če ste ga vi, mi prosim povejte. Drugo pa je padanje kvalitete .../Nerazumljivo./... Kdor ne verjame to naj gre v naše kraje pa naj pogleda. Osemdeset let stare italijanske ceste, gorske ceste ali pa osem let stare nove ceste. Nove ceste so že slabše, one osemdeset let pa še .../Nerazumljivo./.... Zakaj? Ker je stroka delala dobro. Ne želim, kolega izvajalca tukaj, ampak na žalost je tako in mene tisto zagotavljanje zbornice, da bedi nad kvaliteto, kvaliteta, kvaliteto, nad strokovnostjo, strokovnostjo, strokovnostjo se ne prime. Dokler ne bom videl rezultate v realnem življenju in zato ne bom glasoval za pogojno mnenje. Jaz podpiram dvoje. Prostovoljno članstvo. Kajti tista zbornica, ki ima kvalitetne usluge do svojih članov, se nima kaj bati. Zakaj bi se bala, če je kvalitetna. Kdor je pač kvaliteten ... To je isto kot pri obrtniku. Kdor je dober obrtnik bo imel stranke, kdor je pa slab bo pa .../Nerazumljivo./... To.
Strinjam se pa s svobodnim poklicem arhitekt, inženir. To pa. Ker pa je v tem mnenj so postavljeni pogoji skupni, pač bom glasoval proti temu mnenju. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Ja, dr. Jan pa Cipot.

              DR. ZOLTAN JAN: Bojim se, da ta razprava kaže to, da smo daleč od tega, da bi imeli razčiščene pojme kaj zbornica je. Zbornica ni ceh. Zbornica ni storitvena dejavnost. Zbornica ni nadzorni organ. Zbornica ni izvajalec. Pač pa je združenje, ki skrbi za učinkovit in pregleden nadzor nad izvajalci na tistih območjih, to so svobodni poklici, kjer je posebno občutljivo. Pravniki, odvetnik je član Odvetniške zbornice, ko izpolnjuje določene pogoje in se mu to lahko odvzame članstvo. To pa pomeni, da tudi izgubi licenco in s tem se regulira to občutljivo področje, da ne prihaja do različnih konkurenc zato, da spuščaš cene, da zaposluješ in zdaj piše pravde, nekdo zvišal šolo, nekdo, ki nima prakse v pravosodju in tako naprej. Isto je pri arhitekturi, isto je pri zdravnikih. Lahko diplomiraš na univerzi v Padovi, ampak ne boš dobil, če nisi član zbornice, zdravniške zbornice v Italiji, ne boš dobil licence in ne boš delal in ne boš podpisal recepta in tu je ščitenje in dokler tega ni dokler se gre samo to obvezno ali neobvezno. Obvezno je .../Nerazumljivo./... in zbornica ima nadzor nad tem ali so člani usposobljeni in če ni usposobljen, če je napravil pet napak, ga bo pač izključila in vzela licenco. In dokler to ni razčiščeno, govori samo to, da se ta pristojnost prenaša tja in potem bo nekdo drug naročal in tako naprej. In dokler arhitekti vidijo v zbornici samo ceh, ki si deli potem razpise. Potem tu ni nič in v takem primeru je nemogoče odgovorno spreminjati zakon. To je preveč občutljivo področje. Odvetniki, arhitekti, zdravniki. To je ključno. To je treba nekje nadzirati. Ne more pa država ali pa neka agencija, ki napravi nek javni razpis nadzirati ali ima tisti arhitekt pameten. Saj že tako ne pridemo nikamor. Prej smo pri avtocestah videli, da mora biti razpis in da se že vnaprej ve, da bo pritožba na razpis. Preden so se odprle ponudbe, se je že vedelo, da bo pritožba. Zato, ker zbornice ne funkcionirajo. In zdaj uničijo še tisto kar obstaja, brez da bi imeli jasna pooblastila, jasne mehanizme kako ni, je to zelo neodgovorna stvar.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Cipot ima besedo.

              RUDI CIPOT: Lepo pozdravljen predsednik, spoštovani svetniki. Tudi skupina svetnikov, podpisanih z mano, potem Arčon, Dragar in Klemenc mislimo, da je področje, ki je predlagano zelo občutljivo iz vidika javnega interesa in da je tu toliko kontradiktornih gledanj in pa pogledov, da se s to vsebino na tak način ne da operirati in se absolutno strinjamo in to neodvisno, nismo pravzaprav niti se konsultirali(?) s skupino družbenih dejavnosti oziroma negospodarskih dejavnosti in njihovo mnenje v celoti podpiramo. Tako da se pravzaprav naši amandmaji neidentični.
Jaz mislim da je to kar je bilo v zadnji razpravi povedano ključnega pomena. Ta dejavnost ni izključno sama sebi namen. Ima širši družbeni pomen in širši družbeni pomeni pomeni, da moraš upoštevati tudi druge vidike, to pomeni javno sfero drugače. Že če iz vidika gledano na skupnosti občin Slovenije, komisija za prostor je ocenjevala v bistvu ta predlog zakona in dala popolnoma negativno mnenje. Nikjer ni bilo do sedaj pojasnjeno ali so njihove pripombe bile upoštevane in predvsem ta stran, ki je delegirana s strani občin, se mora tudi zavedati, da nismo sami sebi namen in da moramo predvsem stališča naših občin zagovarjati v tem Državnem svetu. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ja, gospod Jenčič.

              GOSPOD JENČIČ: Hvala za besedo. Razpravo bi nadaljeval tako, da bi povedal, da se nedavno sodeloval, bi povabljen v Državni zbor in sem v živo prisostvoval drugemu branju enega drugega zakona, ki je po moji oceni enako pomembne, kot ta, o katerem teče razprava. Videl sem kaj je drugo branje. Zato danes ne razumem kaj pomeni pogojna podpora takšnemu predlogu zakona, ki je pred nami oziroma, ki je pred drugim branjem v Državnem zboru. Pogojna podpora mi ne pove veliko, pove samo to, da bo zelo verjetno kar kmalu tu tretje branje tam pa vemo kako poteka v Državnem zboru glasovanje. Zaradi tega kot predstavnik svobodnih poklicev menim, da podpore takšnemu predlogu ni mogoče dati dokler se predlagatelj in pa izvajalci se pravi strokovna javnost ne uskladijo vsaj glede osnovnih bistvenih elementov oziroma rešitev, ki jih ta novi zakon prinaša. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Arčon.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo. Jaz se pridružujem mnenju gospoda Cipota, ker sem tudi sopodpisnik tistega predloga sklepa namreč bil sem na dveh predstavitvah na komisiji tega zakona in nisem bil na javnem posvetu, ki ga je organiziral Državni svet.
Jaz ne podpiram ne mnenja niti predloga zakona, ker smatram da v treh ključnih zadevah je zakon ključen za nadaljnjo obravnavo namreč stroka se je uskladila kot je predstavnica ministrstva povedala z Ministrstvom za okolje in prostor in je prišel ta zakon usklajen med ministrstvom in med stroko na Vlado Republike Slovenije. Od takrat naprej pa so nastale tri spremembe. Nihče do danes ni pojasnil zakaj je prišlo do teh sprememb, ne na javnem posvetu ne na obeh sejah komisije. In danes žal je zelo korektno predstavnica ministrstva to povedala kako je to potekalo, morate zagovarjati nekaj kar vi niste pripravili, kar vi niste dali v proceduro ampak je nekdo drugi iz Vlade dal v parlamentarno proceduro in danes govorimo, da je še možnost v drugem branju oziroma tretjem branju z amandmaji, da se upošteva mnenje stroke ampak tisto mnenje bo upoštevala politika, ja ali ne. To ni tisti predlog, ki mora biti usklajen med ministrstvom in predstavniki. Tudi veliko je takšnih, ki seveda v ozadju govorijo in podpirajo ta predlog zakona, ko je pa javni posvet pa so tiho in v ozadju očitno skušajo ta zakon da gre skozi verjetno, da nekih razlogov da dokažejo svojo moč. Ni pa tukaj moči argumentov in jaz mislim, da mora ta Državni svet dati jasen signal ali to podpira ali ne, osebno bom glasoval proti ali bo Državni zbor upošteval naše mnenje ali ne je seveda spet druga stvar in mislim, da potem druga še obravnava lahko vidimo pravzaprav kakšne korake ubiramo naprej. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo od svetnikov razpravljati o mnenju oziroma o zakonu? Če ne bi vprašal predstavnico Vlade, če se želi odzvati na pomisleke? Ne želi, v redu. Poglejte, da najprej vsebinsko pojasnim, imamo tri skupine stališč; imamo skupino, ki podpira zakon takšen kot je in ne podpira niti mnenja niti stališča komisije niti tistih, ki nasprotujejo, to je skupina lokalnih interesov. Vendar to stališče do tega trenutka ni bilo artikulirano na takšen način, da bi ga lahko v glasovanje. Imamo dve skupini, skupino poslancev in skupino negospodarstva, ki je izrazila na artikuliran način svoje stališče na ta način, da se ne strinja s predlogom mnenja kar pomeni, da nasprotuje zakonu. In imamo stališče komisije, ki je pa nekje vmes, ki je po tehtnem premisleku oblikovala nek poskus kompromisnega stališča, kakor koli ga razumemo, stališče, ki podpira vendar izraža določena pričakovanja, napotke, tako.
Imamo te tri bloke in o tem se bomo sedaj v nadaljevanju oblikovali. Da bi bili korektni bi najprej vprašal skupino lokalnih interesov, če želijo artikulirati svoje stališče v obliko o kateri bomo lahko odločali, to pomeni v amandmajsko obliko o kateri bo lahko Državni svet odločal. Ker v tej obliki kot je danes je stališče sicer jasno ni pa ga možno vključiti v odločanje. Kolega Ozimič.

              MILAN OZIMIČ: Hvala za besedo. Jaz bi moral pravzaprav člane tudi vprašati ali so za to, da vzamemo pet minut ali pa deset minut pavze; amandma v tem smislu je pripravljen, da se interesna skupina do njega opredeli... Ta pavza, da se interesna skupina ponovno sestane kar tukaj v dvorani do tega amandmaja, ki je pripravljen, da ga oblikujemo in ta tretja rešitev o kateri se opredeljuje potem tudi na Državnem svetu.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: V redu. Na ta predlog ni diskusije, odrejam dobrih deset minut, to pomeni, da prekinjam sejo, nadaljujemo 15.15.
Bi pa prosil, da interesna skupina ostane v dvorani, da obravnavamo ta amandma in se do njega opredelimo. Hvala lepa

              (Seja je bila prekinjena 15.05)

              (Seja se je nadaljevala ob 15.15.)

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Nadaljujemo sejo. Dejansko smo prišli v situacijo, da skupina lokalnih interesov ni izoblikovala amandmaja in imamo tako za odločanje en amandma. Glede na to, da združujemo amandmaja skupine negospodarskih dejavnosti in skupine svetnikov, in sicer se ta amandma glasi, da se prvi odstavek mnenja spremeni tako, da se glasi: "Državni svet ne podpira predloga zakona kot primerne podlage za nadaljnjo obravnavo." Tu piše "primerno", ampak če uporabimo zanikanje, rodilnik je "primerne podlage", vsebinsko je pa zadeva jasna. Posledično se zaradi vsebinske povezanosti 4. točka na zadnji strani črta. Je jasno izražen amandma? Odločamo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost. (26 prisotnih.) Je šlo prehitro? Anuliramo in gremo še enkrat. Ugotavljamo prisotnost. (...)
Kdo se strinja z amandmajem? (12 članov.) Kdo je proti? (13 članov.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glede na to, da amandma ni sprejet, glasujemo o mnenju komisije, ki, kot veste, pogojno podpira zakon. Ugotavljamo prisotnost. (31 prisotnih.)

              Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (19 članov.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O USTANOVITVI POKRAJIN.
              Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu št. 45/08, obravnavala ga je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo ste prejeli po elektronski pošti 22. aprila in na klopi. Tudi predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 22. aprila in na klopi. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložite v pisni obliki.
Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ga ni.) Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, želite pojasniti? Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? (Ne.) Od svetnikov se nihče ni prijavil k razpravi. Želi od drugih vabljenih na sejo kdo besedo? Kolega Popovič, izvolite. Ja, v lastnosti svetnika, kar izvolite.

              BORIS POPOVIČ: Vse prav lepo pozdravljam! Spoštovana kolegica svetnica in kolegi svetniki! Vesel sem, da lahko spregovorim pred tem spoštovanim zborom, katerega del sem z današnjo potrditvijo mojega mandata postal tudi sam.
Kot zastopnik lokalnih interesov treh obalnih občin bom zastopal v prvi vrsti prebivalke in prebivalce Obale in seveda tudi širše oziroma javne interese naše družbe kot celote. In tudi zato sem se priglasil k besedi ob obravnavi Predloga zakona o ustanovitvi pokrajin.
Morda veste, da sem se tudi kot župan Mestne občine Koper skupaj z večino kolegov, ki naj bi tvorili po mojem mnenju nekakšno umetno, neživljenjsko tvorbo, ki so nam jo namenili birokrati, aktivno vključeval v razprave v posameznih fazah sprejemanja pokrajinske zakonodaje.
Dejstvo je, da smo župani Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Sežana, Občine Hrpelje-Kozina, Občine Ilirska Bistrica in Občine Divača, sicer različnih političnih prepričanj, enotni v mnenju, da bi bila najustreznejša rešitev ustanovitev enotne Primorske pokrajine. Prepričani smo, da bi morala Primorska pokrajina zajeti območja v tem predlogu tako imenovanih pokrajin, se pravi, Istrsko-kraške pokrajine in Goriške pokrajine. V primeru, da pa stališče občin, katerih območja naj bi po predlogu zakona tvorila Goriško pokrajino, ni naklonjeno enotni Primorski pokrajini, župani zahtevamo, da je pokrajina Primorska vsaj na območju občin Komel, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Piran.
Ne glede na to pa smo na našem koncu trdno prepričani, da morajo pokrajine poleg funkcionalne zaokroženosti imeti tudi neko svojo zgodovinsko identiteto. Naziv "Primorska" je globoko ukoreninjena v zavesti naših prebivalcev. Dokaz, da je temu res tako, je dejstvo, da so se prebivalke in prebivalci Občine Ilirska Bistrica, ki so po prvotnem predlogu sodili v Notranjsko pokrajino, na referendumu z več kot plebiscitarno večino, in sicer, s skoraj 95% večino, nedvoumno odločili za Primorsko regijo oziroma Primorsko pokrajino. Današnji predlog resda predvideva ustanovitev Primorske pokrajine in povrh vključuje še tudi občini Pivka in Postojna, kar je tudi zgodovinsko utemeljeno. Seveda se zavzemam za enotno Primorsko pokrajino, o kateri pa bi absolutno morali povprašati ljudi na demokratičnem referendumu. Prav Primorska ima namreč svojo specifično zgodovino, svojo pripadnost, ki jo ljudje zelo močno čutimo, nenazadnje pa imamo tudi svojo himno, pesem, do katerem nam, Primorcem, niti približno ni vseeno. Zato ni pošteno in ni prav, da bi se ime, ki ga Primorci nosimo v srcu, zaradi posameznih parcialnih interesov z različnih koncev izgubil. Ne smemo namreč pozabiti na še ne tako daljno preteklost, ko so bili naši ljudje enkrat že deležni spreminjanja osebnih in krajevnih imen. Referendum torej da, vendar je treba o ustanovitvi določene pokrajine vprašati ljudi, ki na določenem območju živijo. Jasno je, da je demokracija volja večine in referendum je najvišja oblika demokracije. Zato menim, da morajo o usodi ljudi na posameznem delu naše države odločati domačini in ne ljudje z drugega konca, katerih življenja, navade, zgodovinski spomini in drugo se bistveno razlikujejo.
V Mestni občini Koper, Občini Sežana, Občini Piran, pa tudi občinah Hrpelje-Kozina, Divača in Ilirska Bistrica neomajno vztrajamo na Primorski pokrajini kot celoti in zahtevamo, zato smo pozvali celo Vlado in Državni zbor, da bi čim prej začeli postopke za razpis referenduma na območju vseh primorskih občin, in sicer na temo enotne Primorske pokrajine.             Kot zastopnik lokalnih interesov pa se zavzemam tudi za dopolnitev pokrajinske zakonodaje. In sicer, da bi predsednika pokrajine volile volivke in volivci z območja pokrajine na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Drugič, da bi bili župani občin po svoji funkciji po načelu avtomatizma člani pokrajinskega sveta, ter tretjič, da bi v pokrajinski svet Primorske pokrajine izvolili pripadniki italijanske narodne skupnosti kot svoje predstavnike tri člane skupnosti namesto dosedanjih dveh.
Zaradi navedenega tudi predloga, ki je danes v obravnavi, ne podpiramo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Popovič. Želi še kdo razpravljati? Mnenje komisije je sicer jasno. Če ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. (25 prisotnih.)
Kdo se strinja z mnenjem komisije? /Oglašanje v dvorani./ Če nihče ne protestira, bi prekinil glasovanje. Kratko pojasnilo, tu glasujemo o mnenju komisije. Mnenje komisije je, da ne podpira predloga zakona. Se pravi, kdor podpre mnenje komisije, se je izrekel proti predlogu, ki ga je oblikoval gospod Peče.
Ponovno ugotavljamo prisotnost. (...)
Kdo je za mnenje komisije? (27 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA (bila je izglasovana z razširitvijo) - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN.
              Objavljen je bil v Poročevalcu Državnega zbora št. 49/08, obravnavala ga je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo ste prejeli na klopi. Morebitne amandmaje k predlogu sklepov vložite v pisni obliki.
Sedaj sprašujem predstavnika predlagateljev, ministra dr. Ivana Žagarja, ali želi pojasniti predlog? Izvolite, gospod minister. Poleg gospoda ministra so na seji prisotni še Marko Drofenik, sekretar, in gospa Vesna Juvan Gotovec, sekretarka.

DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani svetniki! Uvodoma bi želel zelo na kratko predstaviti to dopolnitev zakona o financiranju občin, ki sicer sledi iz ustavne odločbe, glede na prvoten zakon o financiranju občin, ki je bil sprejet v tem mandatu.
              Kar zadeva ustavno odločbo in predlagane spremembe, se v bistvu nanašajo na to odločbo, s tem da smo v zakon pripeljali še dve dopolnitvi, ki tudi zelo zadevata financiranje občin, in sicer v povezavi z občinskimi taksami, ki zadevajo obremenjevanje okolja, in pa s samim sistemom zadolževanja, ki bi ga naj sicer urejal zakon o javnih financah, vendar ocenjujemo, da verjetno v tem mandatu ne bo sprejet, je pa to vprašanje, ki ga bo treba tudi nujno še dodatno reševati.
              Kar zadeva odločbo Ustavnega sodišča in te rešitve, menimo, da so rešitve v skladu s to odločbo, skratka, da ji sledijo. Je pa res, da ko se pojavlja ta polemika, je treba poudariti, da je treba odločbo brati v celoti, ne samo v nekaterih delih. Namreč, ko govorimo na eni strani o avtonomiji lokalne samouprave in lokalne skupnosti, je treba poudariti, da odločba tudi zelo jasno govori o socialni državi oziroma enakosti pred zakonom ter sorazmernosti, kar zadeva financiranje nalog, ki jih morajo občine financirati. In to je namen tega zakona. Torej, namen zakona je, v celoti pokriti način financiranja občin iz tistega dela, ki govori o nalogah, ki jih morajo občine izvajati, in ni namenjen parcialnemu reševanju posameznih okolij, ki so lahko tudi predmet drugih zakonov, recimo, če govorimo o Mestni občini Ljubljana. 
              Kar zadeva ta del, je v tem prvem delu ustavna odločba govorila predvsem o povezanosti finančnih virov, torej dohodnine, kot lastnih virov za izvajanje teh nalog, v povezavi z nalogami, ki jih morajo občine izvajati. In tu je tudi ta bistvena sprememba. Bistvena sprememba gre v tej smeri, da smo v prejšnji rešitvi zakona, potem ko je za posamezno občino bil določen obseg finančnih sredstev, ki jih potrebuje za izvajanje teh nalog, ki jih naj občine izvajajo, za vsako občino na letni ravni, seveda tudi na podlagi določene povprečnine, ki jo pravzaprav občine tudi na podlagi vsakokratnega sprejemanja proračuna na nek način usklajujejo z Vlado, takrat določili vir za vsako občino posebej v ustreznem deležu na letni ravni. Zdaj je razlika v tem, da sistemsko namenjamo za občine, torej za izvajanje teh nalog, v celotni masi 54% dohodnine, od tega gre 70% dohodnine direktno posamezni občini, dokler seveda ne doseže te ravni za izvajanje nalog, 30% teh sredstev se pa že v izhodišču namenja za tako imenovano solidarnostno izravnavo, torej za to solidarnostno potrebo, ki je skupna vsem razvitim demokracijam, in tudi tisti preostali del. Če teh 54% dohodnine ne zadošča za izvajanje teh nalog v celoti, potem je treba iz državnega proračuna za razliko pripeljati še ustrezno izravnavo. Ampak za leto 2009 bi, recimo, okvirno kot izhodišče teh 54% zadoščalo. Je pa treba povedati tudi to, da se te stvari z leti spreminjajo in da se je, recimo, pokazalo, da je učinek ali pa obseg zbiranja dohodnine kot davka za financiranje občin bil nekoliko drugačen, kot je bilo prvotno mišljeno. Pokazalo se je, da je obseg dohodnine nižji na letni ravni, kot je bilo prvotno predvideno.
              Kar zadeva še ta del, bi posebej rad poudaril, da smo v prejšnji rešitvi zakona imeli prehodno določbo, kjer smo postopno prepuščali celotno nadomestilo občinam, ne celotno, ampak iz leta v leto. Zdaj s to spremembo, kar se tiče nadomestila stavbnega zemljišča, ki pač v tem trenutku, dokler nimamo davka na nepremičnine, ki je običajno v Evropi lasten vir za financiranje nalog občin in ga tudi občine lahko določajo znotraj nekih razponov, v našem primeru pač določajo višino nadomestila, v celoti prepuščamo občinam, že takoj v naslednjem letu, če bo seveda ta zakon sprejet. In iz tega naslova ta zakon prinaša tudi finančne posledice, ki pomenijo v celotni masi okrog 26 milijonov evrov za leto 2009 dodatnih sredstev za občine. Tu ni vštet dvig povprečnine in vse ostalo, kar je povezano z izvajanjem nalog, ampak so dodatna sredstva. In seveda iz tega naslova imajo največjo možnost pridobivanja teh sredstev ali pa bodo pridobile tiste občine, ki so bolj razvite, zato ker je popolnoma logično, da te tudi relativno poberejo tudi z vidika višine lahko največ teh sredstev. Saj verjetno občine na podlagi cen, recimo, zemljišč ustrezno prilagajo tudi višino tega nadomestila. Saj običajno je, da imamo v občinah različna območja, tudi na podlagi razvitosti posameznih občin znotraj okolij. To je v tem delu.
              Kar zadeva odločbo Ustavnega sodišča, smo v zakon pripeljali tudi rešitve, ki so povezane z določanjem kriterijev, ki so jih prej določala ministrstva na podlagi lastnih aktov, torej pravilnikov. V tem smislu je bil že s prejšnjim zakonom narejen korak naprej, ker tega v preteklosti ni bilo. Vendar je odločba tu jasna v tem smislu, da mora biti to sestavni del samega zakona. In zato so ti kriteriji preneseni v sam zakon, tako na eni strani pravilnik, ki določa razdelitev dodatnih sredstev, ki gre skozi ukrepe naše službe in je vezan na obseg primerne porabe, tako kot na podlagi uredbe, ki govori o razvitosti občin za ostala ministrstva.
              Dodatno je skozi odločbo Ustavnega sodišča in rešitvijo v zakonu dan večji poudarek - in na to bi posebej opozoril - možnosti občinam, kar zadeva sprejemanje povprečnine, torej izhodišča za vsakokratno sprejemanje proračunov. Namreč, obvezno je, da doseže državni nivo, torej z občinskim nivojem skozi delovanje obeh združenj, ker se verjetno ni mogoče pogajati s posameznimi občinami, soglasje o obsegu in višini povprečnine, ki mora pokrivati delovanje tistih nalog, za katere so občine zavezane. To je ta del, ki je vezan na odločbo Ustavnega sodišča.
              Kar zadeva ostale rešitve, bi omenil še to, da smo v tem zakonu zelo jasno tudi zapisali rešitve v povezavi z dodeljevanjem taks za obremenjevanje okolja, torej tako tiste za zajemanje odpadkov kot tiste, ki uravnavajo reševanje odpadnih voda, da so nedvomno te takse prihodek občin, vendar morajo biti pa namensko porabljene, torej izključno za to področje. To so te dileme, ki so povezane tudi z vprašanjem Računskega sodišča in Ministrstva za okolje in prostor.
              No, in posebej smo se dotaknili še vprašanja zadolževanja občin, kjer uvajamo nekatere novosti, ki so bile tudi velikokrat izražene na različnih srečanjih z občinami, in sicer sta novosti pravzaprav dve, tri. Celoten obseg zadolževanja se v tem trenutku spreminja. Namreč, rešitev v prejšnjem sistemu je bila 5 plus 3, zdaj se občine zadolžujejo enotno lahko za 6%, govorim seveda o dolgoročnem zadolževanju. V tem obsegu ni zajet tisti del, ki je povezan z realizacijo evropskih projektov; ta del praktično ni omejen, govorim seveda o tem premostitvenem zadolževanju. In pa izvzet je iz zadolževanja tisti del, kjer se zadolžujejo javna podjetja, recimo, in občine niso porok pri teh zadolžitvah. Tu so bile prej kar težave, predvsem imam v mislih stanovanjske sklade v posameznih občinah in komunalna podjetja, točno namensko za posamezno področje, ker so se ta sredstva začela potem v kotu zadolžitve občin in so praktično občine izgubile celoten manevrski prostor.
              Kar zadeva zadolževanje, bi posebej poudaril to, da tudi kar se tiče tega zakona, mora sistem financiranja zagotavljati sistemsko dovolj sredstev, da lahko občine izvajajo svoje naloge. Tako da ne pride v poštev, da bi zadolžitve šle na račun izvajanja tekočih nalog občin, ampak tako, kot je tudi sicer verjetno tudi smiselno, za določene vrste investicij, ki so za posamezna okolja nujne. In ta sredstva oziroma ta mehanizem omogoča nenazadnje tudi verjetno pomembno izkoristiti priložnost, ki pa je na voljo Sloveniji in občinam, govorim seveda o realizaciji črpanja evropskih sredstev v tem obdobju sedmih let. Zato ker verjetno takšne razvojne priložnosti oziroma toliko teh sredstev kmalu ne bo več na voljo po tem obdobju, ko se bo zaprlo. Ni realno pričakovati, glede na razvoj Slovenije, glede na rast bruto produkta, da bi v prihodnjem obdobju dosegli tako ugodno pozicijo, tudi kar zadeva ta del.
              Toliko bi imel v tem uvodnem delu. Kasneje bi tudi še mogoče odgovarjal na določena vprašanja, kar zadeva to novelo zakona. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod minister. Želi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti poročilo? Izvolite, kolega Fras.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo. Prav lep pozdrav tudi spoštovanemu gospodu ministru in sodelavcema iz vladne službe! Uvodoma naj povem, da je komisija podprla predlog zakona. Podrobneje bi komentiral samo tri zadeve.
Najprej bi želel stavek ali dva v zvezi s pripombami in stališči, ki smo jih prejeli od posameznih občin oziroma tudi od obeh reprezentativnih združenj slovenskih občin. Ne bi zahajal v podrobnosti, želim izpostaviti samo to, da je komisija tudi skozi razpravo in na podlagi obrazložitve predloga sprememb in dopolnitev zakona ugotovila, da predlagane spremembe sledijo odločbi Ustavnega sodišča, ki je pravzaprav temeljni razlog za te spremembe in dopolnitve v tistem delu, kjer govorimo o načinu financiranja lokalnih skupnosti. To poudarjam zato, ker nekatere, predvsem Skupnost občin Slovenije v tem svojem mnenju, ki sicer ni bilo verificirano na predsedstvu, vendar pa preko delovnih komisij ugotavlja, da v nekem delu to naj ne bi bilo tako. Nadalje je komisija ugotovila, da s predlaganimi spremembami tudi glede na zadnje izračune, ki so bili tudi objavljeni na spletni strani vladne službe, ugotavljamo, da pravzaprav, lahko rečem, skorajda vse občine spet s tem predlaganim sistemom pridobivajo v smislu financiranja. To se mi zdi najbolj pomembno izpostaviti.
V nadaljevanju je komisija skozi razpravo podala tudi dve pripombi, ki sicer gresta nekoliko izven konteksta predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, in sicer je tekla razprava o postopku črpanja in dodeljevanja dodatnih sredstev za investicije. Za tiste, ki se mogoče več ukvarjate z lokalno samoupravo in financiranjem po tako imenovanem 21. členu zakona o financiranju občin, gre za tista dodatna sredstva, ki jih občine lahko na poziv, če prijavijo ustrezne projekte, ne sicer po sistemu razpisa in točkovanja, ampak po nekem ključu glede na indeks razvojne ogroženosti, občine lahko torej prejmejo dodatna sredstva za investicije v lokalno infrastrukturo. In torej, čeprav je ta sistem bistveno enostavnejši in je to velika sprememba glede na predhodne sisteme tako imenovanih regionalnih spodbud oziroma demografije, kot smo včasih rekli, če se spomnite, ali pa "Ribniškega sklada", torej, čeprav je ta sistem na poziv veliko prijaznejši in manj birokratski, vendar še prihaja do težav pri uveljavljanju in črpanju teh sredstev. Zato je šla pripomba v to smer, da Vlada prouči možnosti, da bi ta sistem naredili še nekoliko bolj fleksibilen, predvsem glede dinamike črpanja teh sredstev in prijavljanja, ker smo pač tu vezani. Predvsem je največji problem izstavljanje končnih situacij za investicije do 15. septembra ali pa oktobra, ker vemo, da se v teh mesecih še najbolj intenzivno te investicije izvajajo na tej infrastrukturi in to velikokrat predstavlja težave občinam. Ne glede na to, da investicije v letnih proračunih načrtujejo, na koncu prihajamo do velikih težav, ko moramo situacije potrjevati, kot da so dela že končana, sicer v nasprotnem primeru izgubljamo ta sredstva in nenazadnje ostajajo nepočrpana v državnem proračunu, ker se potem izgubijo. In pač teh sredstev zaenkrat po veljavni zakonodaji torej ni mogoče prenašati v naslednje leto, za razliko od evropskih sredstev, kjer je to mogoče.
Nadalje je v tem kontekstu bil podan tudi predlog, da vladna služba oziroma tudi ministrstvo, pristojno za finance, prouči možnost za črtanje 39. člena zakona o financiranju občin, ki sedaj s to spremembo sicer ni odprt. Naj pojasnim. Gre za to prehodno obdobje, v katerem bi pravzaprav prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se v celoti več ne vštevali v tisti del prihodkov za izračun lastnih prihodkov posameznih občin in bi predstavljali prihodke nad tisto zahtevano višino lastnih prihodkov oziroma potrebnih zagotovljenih prihodkov za izvajanje zakonskih nalog in s tem seveda povečevali investicijsko sposobnost občin, če zelo poenostavim. Skratka, to sta dva predloga, ki gresta izven tega konteksta. Je pa komisija oblikovala še tri konkretne predloge, ki so tudi povzeti v našem mnenju, ki se nanašajo na sam zakon, predvsem na ta postopek zadolževanja občin. Prvi predlog je, bom rekel bolj skoraj tehnične ali pa operativne narave čeprav tudi vsebinsko pomeni spremembo namreč predlagamo, da se v prvem odstavku 10.b člena doda besedno zvezo tudi v petega odstavka kar pomeni v bistvu dejansko, da se bi tudi likvidnostno zadolževanje ne upoštevalo v tisti skupni največji obseg možnega zadolževanja ker kot veste likvidnostno zadolževanje je možno samo znotraj koledarskega leta za premoščanje razlik med prihodki in odhodki oziroma neuravnovešeno dinamiko le-teh in se torej mora znotraj proračunskega leta tudi zapreti, zaključiti. Tako da to se nam zdi smiselna pripomba.
Druga pripomba se nanaša na 10.b člen, ki je zelo pomembna katere namen je ohraniti oziroma celo nekoliko povečati obseg dovoljenega zadolževanja lokalnih skupnosti. Menim, da gre za izredno pomembno zadevo s predlogom kot je v samem predlogu zakona se sicer nekoliko povečuje fleksibilnost sedanjega obsega zadolževanja namreč gre za to, da je občina zdaj imela lahko dve omejitve; ena omejitev do 20% letnega proračuna se je nanašala na vse vrste zadolževanj za vse namene oziroma investicije. Potem se pa občina samo za določen izbor investicij konkretno za vodooskrbo za gradnjo neprofitnih stanovanj in podobne zadeve, lahko pa dolgoročno zadolževala še po drugem limitu do 3% oziroma takratne letne anuitete pri tem zadolževanju niso smele presegati določenega odstotka. Sedaj po novem bi se vzpostavil samo en limit ne glede na namen zadolževanja, ki bi predstavljal 6%, mi seveda predlagamo, da se ta limit poveča na 6% kot sta kumulativno znašale tudi prej te dve meji skupaj in to utemeljujemo z dvema razlogoma. Prvi je, da bi že sedaj po naših ocenah nekatere občine za to spremembo zakonodaje prišle v nezakonit položaj in bi obseg zadolževanja, ki je zdaj še legitimen postal nelegitimen in bi to predstavljalo težave za posamezne lokalne skupnosti ker bi nujno morale ukrepati s reprogramiranjem teh obveznosti je pa vprašanje ali bi jih tudi uspele spraviti v zakonske okvirje.
Drug razlog, s tem bom zaključil, je pa v tem, da je absorpcijska sposobnost slovenskih občin še vedno relativno nizka in da če želimo uspešno počrpati razvojna sredstva ki jih imamo na voljo še v tej finančni perspektivi ocenjujemo, da bi bilo njuno potrebno občinam vendarle zagotoviti tudi tukaj nekaj več manevrskega prostora zlasti glede na to, da je ta stopnja zadolževanja primerljivo z evropskimi državami izredno nizka in torej tudi s tega vidika ne predstavlja... Mislim, da smo daleč pod povprečjem, pod polovico Evrope na tem področju in jaz menim, da je zelo pomembno, da tudi tukaj občinam odpremo nekaj več možnosti na tem investicijskem področju.         
No in tretja pripomba je samo tehnične narave. Jasno je, da je tudi pri likvidnostnem premoščanju oziroma najemanju likvidnostnih kreditov za premoščanje sredstev, ki bi jih dobili z naslova evropskih kohezijskih ali pa strukturnih skladov potrebno urediti z določenimi postopki. Hvala lepa in se opravičujem za preseganje.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Obrazložitev je bila zelo zanimiva ampak občutno daljša kot mnenje samo. Mislim pa ,da je bila vsebinsko kvalitetno tako da verjetno to odtehta. Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne odpiram razpravo, kolega Peršak izvolite.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegi in svetnica.
Moja debata bo sicer stran metanje časa, ker vem, da bo izglasovan najbrž predlagani sklep ampak za pomiritev svoje vesti bom povedal tisto kar mislim, da je treba povedati.
Najprej bi rad rekel, da mi je na nek način žal, da po dvajsetih letih pravzaprav govorimo o istem kot smo leta 1988, ko smo utemeljevali razloge, med drugim tudi razloge za osamosvojitev Slovenije in smo kot enega izmed razlogov navajali mogoče celo takrat po mnenju nekaterih do neke mere po nepotrebnem prisilno prilivanje sredstev od tako imenovanih razvitih k nerazvitim in je to bil eden od razlogov za takratno odločitev ne glede na to ali je bil čisto pravi ali ne.
Morda bi povedal naslednje, ta zakon je posledica odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je pet členov zakona, ki velja od 1. januarja 2007 neustavnih. Zato, ker gre seveda za neke vrste tekem med Ustavnim sodiščem in Vlado, ki je na svojem zagovoru zakona takrat, ko je bil na Ustavnem sodišču zagotavljala kako dober je ta zakon, je do neke mere razumljivo, da zdaj Vlada išče pravzaprav pot kako obiti odločbo Ustavnega sodišča brez večje škode, na način da bo volk sit pa koza cela. Naj ta trik je seveda narejen na ta način, da bodo posledice tega zakona več ali manj enake kot so posledice zakona, ki velja od 1. 1. 2007, da se kaj bistvenega pravzaprav spremenilo ne bo. Se pravi, da tisti razlogi zaradi katerih je Ustavno sodišče, mogoče razen enega pa še tega bolj ali manj zdaj na papirju, zaradi katerih je Ustavno sodišče kasiralo pet členov, pravzaprav niso upoštevani kar se mi zdi seveda nekorektno, nekako zaplotniško recimo, če lahko tako rečem.

              Zakaj gre? Zakon je bil med drugim oporečen zaradi tega, ker ni določal lastnih prihodkov občin ampak je to nadomeščal s tako imenovanimi odstopljenimi prihodki. To se je zgodilo na ta način, pred tem v prejšnjem zakonu so se kot lastni prihodki občin smatrali 35% dohodnine, pobrane na območju občine. Po tem zakonu je država pobrala čisto vso dohodnino ne glede na to kje je bila zbrana in potem glede na svoj izračun primerne porabe to dohodnino porazporedila po občinah ne glede na to kje je ta dohodnina bila ustvarjena, recimo. Mi smo očitali, tisti ki smo sprožili ustavni spor, da to pomeni, da občina nima več lastnih prihodkov pri čemer je bistveno nekaj, ne samo to, da nima lastnih prihodkov ampak to, da nima lastnih prihodkov na višino katero bi lahko s svojo politiko sama vplivala. Občina lahko svojo razvojno politiko lastne prihodke, recimo če je to delež od dohodnine, na nek daljši rok, seveda ne v enem letu ampak bistveno pravzaprav vpliva; lahko z učinki svoje politike doseže, da se bruto izplen zviša ali zniža in od tega so potem odvisni njeni prihodki, veliko bolj kot na ostalih področjih. Tega seveda tudi ta zakon ne upošteva, ta zakon na videz rešuje problem lastnih prihodkov, določa kot je bilo rečeno, kot da je 54% delež dohodnine ostane v občini ampak posledica je pa enaka kot prej kajti od teh 54% za 30%, se pravi tretjino približno vzame država stran, se pravi ostane 37,8% pobrane dohodnine pa še takrat, če se to ne izide z računom primerne porabe se še dodatno odvzame občini ta sredstva in še vedno bo občina dobila toliko kolikor je izračun primerne porabe tako kot je dobila po sedaj veljavnem zakonu do zdaj.
De facto nobene razlike ne bo kar se tega tiče; ne za tiste občine, ki dobivajo pa ne dosežejo zadostnega izplena dohodnine kot ne za tiste, ki to presežejo. Tisto kar je problem seveda z vidika, bom zdaj rekel in seveda najbrž kakšnega posebnega razumevanja ne bom deležen, je izračun primerne porabe. Ta Vlada, ki seveda upošteva predvsem ruralne občine, hvala bogu seveda ne prizna tega in noče priznati tega čeprav naj bi bil cilj razvoj, da razviti sistemi stanejo več. Da če imaš ti 100% otrok v vrtcu, da to stane več kot če jih imaš 60% v vrtcu. In da je to upravičen strošek. In zaradi tega se dogaja, da so v tej deželi občine, ki imajo dejanske tekoče odhodke in transfere tudi za 40, 50 ali pa 70% višje kot je izračun primerne porabe. In to so praviloma seveda razvite občine, ki seveda tudi tistih sredstev iz tako imenovanih sofinanciranja niso deležne zato, ker imajo nizek indeks razvojne ogroženosti.
In nenazadnje, da ne bom predolg, da ne boste še meni trkal pa ne bom vsega razlagal. V primeru, da je to manjša občina kot so tri izmed teh občin ki so vložile zahtevo po ustavni presoji, te občine praviloma tudi zelo težko nekonkurirajo s sredstvenimi razpisi zato, ker so seveda majhne in imajo malo investicij, ki presegajo 600.000 evrov, ker delajo majhne ulice pa majhne posege tako da ne dosegajo osnovne cene investicije 600.000 evrov in ne morejo konkurirati razpisu, na katerem je limit 600.000 evrov vrednosti investicije.
Kot zadnja posledica je pa seveda ta, da s tem, ko so bila tem občinam pobrana sredstva se je zmanjšala tudi njihova kreditna sposobnost. In zdaj, za nameček, da boste razumeli zakaj se pritožujem, proračun občine Trzin, ki je majhna občina, je v letu 2006 znašal v evrih približno tri milijone devetsto tisoč. V letu 2007, ko je začel veljati ta novi zakon je znašal približno dva milijona devetsto tisoč evrov. Recimo da nekaj deset tisoč evrov tudi na račun manjšega izplena od komunalnih prispevkov ali kaj ampak cirka 960.000 evrov, kar je več kot četrtina je bil naš proračun nižji zaradi učinkov tega zakona, ki bo po svojih učinkih ostal tudi zdaj .../nerazumljivo./... Izračun kakšen bo učinek tega zakona za občino Trzin je 0,53%, izgubili som pa čez 25% z uveljavitvijo osnovnega zakona.
Tisto kar želim povedati ni to, da nismo za solidarnost kar se rado poudarja, ko se citira odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče tudi pravi, da naj bi občina z lastnimi prihodki pokrila vse potrebe svoje tekoče porabe. Solidarnost je gospod minister nekaj drugega, če vi z zakonom vzamete nekomu, ki ustvari neki denar in ga daste drugemu, to ni solidarnost to je zaplemba. To da pa te občine so solidarne so pa navsedaznje dokazale tu id lani v jeseni.

 

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Lampret.

              JERNEJ LAMPRET: Dober dan vsem skupaj. Seveda napačno odločanje drugače se ni odločil na izvajanje gospoda Peršaka, župana Trzina.
Stvar je v tem, da smo nekateri naredili napako. Kdaj? Ko smo ustanavljali občine. Če bi jaz vedel takrat, ko sem bil pobudnik, da bi bil zakon kaj drugačen kot je ta bi jaz občino ustvaril tako; govorim čisto tako, ne kot bog ustvaril ampak oblikoval in to samo okrog Akrapoviča pa strogo Ivančne Gorice. Tako, da bi naša občina bila 3.000 prebivalcev, imela visok kapital, visoko možnost razvoja in bi se oba srečala skupaj z gospodom Peršakom, ki bi oba govorila v isto smer. Zakaj ste nam vzeli sredstva, ker rabimo več kot ostali, ki so nerazviti in nimajo otrok vseh še v šoli ... V šoli, v vrtcu. Kar pomeni nekaj gospod. Res nimamo teh otrok v vrtcu. Če bi jih pa imeli pa sploh ne bi imeli sredstev, da bi občina sploh funkcionirala. Tako na ta način pridobimo ... Nisem se pa vprašal za kvaliteto, možno kvaliteto, ki jo imajo naši občani napram občanom Mengša oziroma Trzina. Je to nekako skupaj mi.
Še enkrat rečem. Stvar, da je popravek tega zakona mislim da tako v redu. Zakaj? Zato, da ne izpademo kot tisti največji reveži, ki nekaj prosimo. Ampak zakon daje možnost enakega razvoja. Še vseeno bo naša vizija šla v smer kako pridobiti čim več sredstev za tiste zamolčl(?), ki imate dodatna sredstva, možnost po 21., 22. členu zakona o lokalni skupnosti takrat, še prej, ker je ostalo isto. Tako da je kar nekaj prednosti. Sicer pa, če ne drugače, zaključujem pa tako. Imate pa bogate občane, kar je že dovolj. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Ja, izvolite kolega Peršak na Akrapoviča.

              ANTON PERŠAK: ... štipendija, ki jo je gospod Lampret namenil zdaj v tej repliki na koncu, znaša 4.500 evrov na leto. To je en odgovor. S tem si najbrž vizavi 960 kaj veliko pomagali.
Kar zadeva pa eno. Točno to je tisto na kar Vlada igra. Kaj vam je pa Vlada dala? Vlada vam iz tekočih transferov občinam za leto 2008 vsem občinam v Sloveniji iz državnega proračuna daje 24 milijonov evrov iz tekočih transferov. To je pol manj, kot je bilo tem štirim občinam odvzeto.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo razpravljati od svetnikov? Ja, kolega Popovič, izvolite.

              BORIS POPOVIČ: Hvala za besedo. No, jaz ne bom zdaj šel v te polemike občinske tako ali drugače. Mislim, da ta zakon trenutno s predlogi je treba podpreti in tudi bom podprl. Moram pa povedati, da glede na to, da imamo ministra tukaj, da imamo pač to priložnost, bi pa vprašal zakaj se ne rodijo zadeve. Mislim da je ključno za vse župane. Mi nismo, občine kot vemo, nismo davčni zavezanci in plačujemo DDV za šole, za ceste in vse ostalo in to nam nihče ne povrne. Recimo za šole dobimo 20% iz državnega proračuna in plačujemo 20% DDV-ja, ki nam nihče ne povrne. Kje je tu logika? Če boste to rešili, verjemite mi, čisto vsi bodo podprli to. Mislim tudi te ostale občine, ki so nezadovoljne s tem, da pridobijo neprimerno več. Mislim, da to ni prav. Ni pošteno in tudi neumno. Ko bi rekel srbski pregovor stare Jugoslavije: "lud zbunjenog". Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Dobro. Kolega Ozimič se je prijavil k besedi.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Torej jaz ne bi okrog samega mnenja, ampak predvsem okrog te polemike kdo komu jemlje in kdo komu daje in seveda tistim, ki se jim je proračun na nek način po novem zakonu o financiranju zmanjšal, so upravičeno nezadovoljni in seveda to spoštujem. Ampak zavedati se je potrebno nekega drugega dejstva. Da si skozi mehanizem financiranja naših lokalnih skupnosti občin moramo razvijati Slovenijo kot celoto in moramo v vseh predelih Slovenije ustvarjati na nek način primerljivo infrastrukturo, da bodo pogoji življenja in bivanja na nek način povsod enaki in zavedati se je treba tudi dejstva, da posamezna okolja tega ne morejo sama spremeniti z nekim samofinanciranjm in ne vem čem, če teh sredstev ne dobijo. Dokler tega ne osvojimo, potem bomo se vedno spraševali okrog tega. Ampak, če ne bomo splošne ravni razvitosti dvignili v celotni Sloveniji, potem bodo tudi zdajšnja bogata področja v nekem času nastala siromašna. Ker bodo tisti drugi vedno nekoga siromašili. Zdaj je samo vprašanje ali ga bodo bolj ali ga bodo manj. Mi si moramo prizadevati k temu, da bomo to dvignili, da bodo tudi sčasoma sama lahko prispevala več kot zdaj in da se raven razvitosti dvigne. .../Oglašanje iz klopi./... Plače so seveda tudi odvisne od ravni razvitosti in niso primerljive v Murski Soboti, na Goričkem s plačami v Ljubljani, Domžalah pa v neki osrednji Sloveniji. Več faktorjev tukaj vpliva in seveda ta debata vedno kdo, kako porazdeljujemo bo ostala. Ampak meni se zdi pomembno to, da je vsaj 80, če ne 90% občin v Sloveniji pridobilo, ima večja razpoložljiva sredstva in da lahko del  teh sredstev vlaga tudi v nek razvoj na svojem področju. Ključno merilo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo besedo? Če ne, želite gospod minister se odzvati na te pomisleke? Izvolite.

              DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo. Jaz bi .../Nerazumljivo./... še nekatere stvari pojasnil tudi sicer kar zadeva financiranja občin, ker je to bil predmet ukrepov tega mandata v širšem spektru. Zdaj kar zadeve na primerljivem nivoju primerne porabe moram reči, da smo mi dvignili prihodke v tem mandatu približno za dobrih 30% v povprečju za občine. S tem, da smo popolnoma ustavili prenos nalog na občine brez pokritih virov. Kar je bila zgodba pač iz preteklega obdobja in te stvari so seveda dokazljive s številkami. Ampak to ni niti približno edini ukrep, ki je bil speljan. Mi smo seveda tudi skozi ta zakon pripeljali tista dodatna sredstva. Moram reči, da nekatere občine, ne vem kako je točno s Trzinom, seveda teh sredstev sploh ne izkoristijo. Nisem prepričan, če ste vi. Potem se opravičujem, če ste. Pa imam napačne podatke očitno. Se pravi, da sredstva temu so namenjena. Ampak vem pa, da nekatere občine jih niso izkoristile. In teh sredstev je bilo tudi kar nekaj in se povečujejo iz teh 3% primerne porabe na 6%. Je pa seveda res, da tudi kar se tiče vsega financiranja občin, je treba upoštevati celoten sistem javnih financ oziroma zdržnost javnih financ. Saj verjetno si vsi želimo, da bi še lahko na posameznih področjih naredili več in tudi verjetno v tem Državnem svetu, ko se pogovarjate o drugih področjih, ste pred podobnimi dilemami.
Kar zadeva ukrepe, ki sledijo iz tega zakona. To je dejstvo, če preberete odločbo v celoti in tudi popolnoma logično iz Ustave sledi in sledi tudi iz evropske listine o lokalni samoupravi, da je potrebno zagotavljati solidarnostne ukrepe in da je celo Ustavno sodišče poudarilo, da mora zakonodajalec uporabiti ukrepe, ki korigirajo .../Nerazumljivo./... razlike med občinami.
Kar zadeva pa razlik med občinami in sploh možnih finančnih virov, ki jih imamo za financiranje. Možni finančni viri so davki, so takse in koncesijske dajatve. Tu bi pa poudaril, da vse takse in vse koncesijske dajatve, ki so bile prej v primerni porabi, vsaj v določenem obsegu, so zdaj izven in jih sploh ne primerjamo in ostajajo tisti deli občinam, niso .../Nerazumljivo./... ta del in jih je treba, seveda ko se pogovarjamo o občinah tudi zraven upoštevati. K temu je potrebno dodati še nadomestilo stavbnega zemljišča. To je pa običajno v vseh ostalih državah davek na nepremičnine, ki ga pa v Sloveniji nimamo in ki je običajno za področje lokalne samouprave v evropskih državah tisti lasten vir, ki govori o avtonomiji, ker ga lahko občine tudi regulirajo. Ker iz obstoječih davčnih virov in iz tega, kar nekateri razumejo očitno pod avtonomijo pa pomeni to, da ali želijo predlagati nove davke, ali pa želijo predlagati rešitve, da bi pač vsaka občina posebej določevala tudi stopnjo dohodnine. Jaz si tega ne znam predstavljati.
Kar zadeva pa solidarnosti se pa odraža ali pa simptomatično na dohodnine na prebivalca in recimo podatki govorijo o tem pa bom seveda vzel tisto občino, ki ima največjo dohodnino, to je Trzin s 1.700 evri na prebivalca za leto 2006 v primerjavi s tistimi najmanj razvitimi, ki imajo pa 140 evrov na prebivalca. Zdaj mi pa povejte s katerimi mehanizmi lahko zagotovimo tudi občini Hodovš, ki je recimo takšna, ali pa občina Kuzma ali pa Rogaševci pa številne druge, ker jih je veliko tam, da bodo seveda tudi njihovi prebivalci pa njihovi otroci imeli vsaj približno primerljive pogoje za življenje. Pa mi povejte kateri je tak mehanizem. Mi ga bomo 100% upoštevali in ta dilema in ta debata, veste, se ves čas pelje tudi pri financiranju pokrajin. Vsi veliko znajo o tem povedati. Nihče pa ne zna konkretne rešitve predlagati in je ni. Nekateri celo priznajo iz medijev. Pravijo, da rešitve, ki smo jih predlagali niso dobre. Ampak mi pa drugih nimamo. Oprostite, če jaz kot strokovnjak vem, da je to slaba rešitev, potem znam vsaj predlagati kot strokovnjak neko boljšo rešitev. Vsaj to znam narediti. Tudi ne vidim zakaj mi ne bi akceptirali rešitev, ki bi bile v tem smislu boljše.
Elementi solidarnosti, ki jih uporabljamo mi so zelo primerljivi elementom ali pa načinom solidarnosti, ki ga uporabljajo recimo tudi najbolj razvite skandinavske države. Danska, Švedska uporabljajo zelo podoben model dvojne izravnave, ki smo ga zdaj mi pripeljali. Drži pa, to se pa lahko z vami strinjam, da seveda v temu osnovnemu delu ni bistvenih razlik kar zadeva financiranja. Zato ker v tem delu pokrivamo financiranje nalog, ki jih morajo pokrivati vse občine. Enake naloge, ali pa zelo primerljive. Vrtec mora skozi isto zakonodajo približno isto stati tako v Ljubljani, Trzinu, kot verjetno tam vrh Haloz. Lahko še kvečjemu v Halozah so ti stroški nekoliko večji. Ker plače so enake, pogoji za življenje pa prevozi pa vse ostalo, ker je bolj razpršeno so pa še malo težji. Vsaj tisti, ki smo po teh krajih hodili, te stvari poznamo. Iz ostalih virov, ki so pa na voljo sem pa prepričan, da imajo te občine, ki so bolj razvite, tudi bistveno večje vire iz tega naslova. Če govorimo recimo nadomestilo stavbnega zemljišča. Seveda te stvari so nam sledile tudi pri pripravi te zakonodaje in mene osebno bo nekdo zelo težko prepričal, da rešitve niso dobro in sem prepričan, da sledijo tudi odločbi Ustavnega sodišča. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod minister. Gospod Popovič ima repliko. Izvolite.

              BORIS POPOVIČ: Da ne bo izgledalo, da ostanemo pač brez besed, gospod minister. Naj povem, da rešitve so. Za vsako stvar so rešitve. Treba jih je najti. Na primer ena izmed rešitev je ta, da nehajte že enkrat delati novih občin. Delate nove, nove, nove, nove in nove občine. Vsakokrat nova občina. Manjše, manjše, manjše. To stane. Nove župane, nove podžupane, nove direktorje, nove predstojnike, nove strokovne službe. Enostavno teh kadrov sploh ni. To je prvo. Se pravi tam kjer ni te možnosti, ker so omejene možnosti .../Nerazumljivo./... v vsaki vasi s 300 ljudi nove občine. Naj bodo občine malo večje in naj se ta denar razporedi, .../Nerazumljivo./... uporabi kje drugje. To je ena zadeva. Takih zadev je ogromno. Da vam samo povem, da je ena malenkost, kjer se vse da dobiti denar.
In drugo. Ministrstva, marsikatera ministrstva. Jaz eno stvar, na primer konkretno, kaj jaz vem, na primer za marino v Kopru, jaz rabim tri leta in pol, štiri leta prositi, prosjačiti vsak prvi torek v mesecu k temu ministru, k onemu ministru, z vsemi službami v Ljubljani, do tistih dol, da dobimo neke papirje. Razumete, mi smo sami sebi sovražnik. Če bi vi oziroma mi vsi skupaj bi te občine hudičevo hitro rasle, verjemite mi. Tudi takšne majhne, ki so bi dosti hitrejše šle. Še mi kot Koper pa Trzin verjetno pa vsi ostali imamo težavo s temi zadevami, čeprav smo v dobrih odsotnih ministrstvom, da smo si na jasnem ampak enostavno, ko pride do tega, tega, tega uradnika dokler ne pridemo do kakšnega papirja da lahko razvijamo enostavno prej ne moremo nikamor. Tu je problem, jaz kot župan rabim štiri leta, da pokažem, vi ste bil župan pa dobro veste, da pokažem petkrat manj kot tisto kar smo sposobni narediti, govorim o tej občini ki imamo možnosti in kadre. Je pa res da na takšen način 210 občin, jutri jih bo 300 enostavno kadrov ni, še posebej pa za takšno plačo kot jo imamo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi... Prosim ja.

              DR. IVAN ŽAGAR: V tem delu, ko sem pozabil govoriti, v tem delu pa mi popravljamo, če ste pogledali zakon v rešitev, ker v prejšnjem delu so posamezne občine, odvisno od razvitosti res lahko upravičene manj kot do polovice DDV-ja. Zdaj je najnižja stopnja tega sofinanciranja 50% tako da, v tej smeri smo v bistvu dobili to postavko je pa seveda še vedno od posameznih ministrstev kako postavljajo tiste svoje okvirje in tudi z znotraj finančnih virov, ki jih imajo na voljo kar se tiče seveda odobritve teh investicij.
S tem, da bi pa posebej opozoril običajno kar zadeva evropskih sredstev je pa vsaj po večini primerov tam kjer so občine nastopajo kot sofinancer oziroma so udeležene v teh projektih je pa stopnja pokrivanja občin tistih, pri nas recimo obveznih 15% lastne udeležbe plus DDV. Zdaj kar zadeva vsaj DDV-ja to pomeni poseg v celotni sistem in to ni predmet tega zakona. Kar zadeva pa nekaterih stvari, ki ste jih navedli s temi se pa jaz z vami strinjam, zato tudi mi predlagamo pokrajino, bomo te stvari preselil in navzdol pa bomo razbremenili ministra pa še koga marsikaterega dela tega operativnega, ki ga bomo lahko na tistem nižjem nivoju bistveno bolj učinkovito delali. Tudi če bi pri nas na občini nekatere stvari delali bi jih lahko bolj učinkovito delali ampak tudi učinkovitost občine, če bi recimo šli pogledati se da tudi te stvari pregledati zelo različno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod minister.
Mislim da smo s te izčrpali diskusijo in obrazložitve. Prehajamo na glasovanje. In sicer na glasovanje dajem predlog sklepa: Mnenje k predlogu zakona po spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin kot ste ga prejeli na klop.
O tem mnenju bomo glasovali. Ugotavljamo prisotnost. (29 prisotnih.)
Kdo je za? (27 članov.) Proti? (2 člana.) Vzdržani? (1 član.)

              Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel in se zahvaljujem gospodu ministru in ostalim prisotnim pri tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU DELEŽA ZAVAROVALNIC DO KATEREGA SO UPRAVIČENE FIZIČNE OSEBE.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 38/8, obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, poročilo ste prejeli na klop, drugi predlog sklepa. Eventualne morebitne amandmaje vložite v pisni obliki.
Sprašujem najprej predlagatelja, ker sta se nam pridružila gospod Žiga Andoljšek, generalni direktor na Ministrstvu za finance in gospa Anka Čadež, sekretarka na Ministrstvu za finance, če želite obrazložiti predlog zakona?

              ŽIGA ANDOLJŠEK: Lep pozdrav.
Zakon je zelo kratek, dejansko pa udejanja 21. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic in to tako, da delež, ki je v lasti in tako imenovanemu skrbništvu kapitalske družbe pride v last ZPIZ-a v katerega imenu z njim opravlja družba KAD. Dejansko je dezinvestiranje določeno v skladu z pravili, ki veljajo za prodajo državnega premoženja in v primeru pravilnega dezinvestiranja je tudi v zakonu dikcija, da se mora ta kupnina pravzaprav nameni nadaljnjemu plemenitenju oziroma upravljanju s premoženjem kajti želeli smo doseči cilj, da bi dezverificirali rizik, bom rekel padanja vrednosti tega portfelja predvsem pa, da zagotavljamo neko medgeneracijsko solidarnost oziroma pravzaprav za prihodnji rod in takrat, ko bi bilo to potrebno to kupnino iz deleža, katerega lastnik bo ZPIZ v Zavarovalnici Triglav pravzaprav zagotovimo vzdržnosti financiranja pokojnin. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želite sami Komisija za gospodarstvo, obrt in turizem pojasniti poročilo komisije? Izvolite kolega Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni vsi skupaj.
Torej naša komisija je obravnavala ta zakon dvakrat in sicer prvič 2. 4. na 2. seji kjer je pa pravzaprav zaradi dejstva, da je bil naš zakon, ki smo ga poslali v proceduro še ni bil dokončno obravnavan v parlamentu, se tudi mi nismo hoteli opredeliti do tega zakona tako da smo ga še enkrat obravnavali na včerajšnji seji naše komisije.
Moram povedati, da smo se soglasno odločili, da ta zakon podpremo z dvema jasnima pripombama, ki sta tu tudi opredeljeni in sicer vezani sta pa obe te pripombi na 2. člen tega zakona, ki govori o opravljanju, razpolaganju z delnicami. Naše mnenje je, da bi bilo smiselno eksplicitno naznaniti, da mora Ministrstvo za finance ta predlog ZPIZ-a za osvojitev delnic v nespremenjeni vsebini predlagati naprej Vladi ravno iz enega samega razloga, da se ne bi slučajno dogodilo, da organ predlaga ta korak, Ministrstvo za finance pa postane na nek način lahko filter tej pobudi oziroma tej zahtevi tako da bi drugi odstavek 2. člena dopolnili z dodatnim delom stavka in sicer: "Pri čemer mora Ministrstvo za finance predlog ZPIZ-a za osvojitev delnic vključiti v program prodaje finančnega premoženja države v nespremenjeni vsebini." To je eden konkretni predlog oziroma pr9pomba in pa druga pripomba se nanaša na tretji odstavek tega istega člena in sicer vezano je to na lastniški delež ZPIZ-a kjer je v zakonu predvideno, da ta delež ne sme biti manjši od 25% plus ena delnica. Tu se pojavlja problem zaradi poslovne politike oziroma zardi odločanja na skupščini zavarovalnice kjer se lahko spremljajo sklepi dokapitalizaciji kar pomeni, da bi se v nekem trenutku lahko dogodilo, da bi ta delež zaradi sklepa skupščine padel izpod 25% posledično pa to pomeni nov vid ozirom nov denar iz ZPIZ-a za dokapitalizacijo, da bi se teh 25% plus ena delnica zadržala. Sodimo, da je ta dikcija člena tu povsem nepomembna in nepotrebna in da predlagamo da se pravzaprav ta tretji odstavek tega člena briše v celoti, četrti odstavek tega člena s tem postane tretji odstavek.
To, bom rekel je vse, skratka predlagamo, da Državni svet podpre ta zakon in pa seveda tudi oba amandmaja.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ja, prosim v imenu interesne skupine?

              GOSPOD _____________: Zato, ker sem že ravno na tej strani.
Torej naša interesna skupina delodajalcev je obravnavala ta mnenje komisije in ga tudi v celoti potrdila. Soglaša s tem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa tudi v imenu interesne skupine. Želi še kdo razpravljati o tem predlogu? Če ne, prehajamo na odločanje. Najprej ugotavljamo prisotnost. (? članov.)
Glasujemo za predlog komisije, torej mnenje, ki ste ga prejeli na klop, kdo je za? (28 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni zbor sprejel, zahvaljujem se prisotnim pri tej točki dnevnega reda.

              In prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE DOPOLNITEV SKLEPOV O IZVOLITVI PREDSEDNIKOV, PODPREDSEDNIKOV IN ČLANOV KOMISIJ DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE.
              Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta je Državni svet sprejel na 3. seji, dne 23. 1. 2008, danes na 6. seji državnega sveta smo potrdili mandat Mihaelu Jenčiču, ki je bil izvoljen na naknadnih volitvah 12. marca 2008. Prav tako smo potrdili mandat državnemu svetniku Borisu Popoviču, ki je bil izvoljen na naknadnih volitvah 9. aprila 2008. Državni svetnik Mihael Jenčič je izrazil željo, da bi sodeloval v Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in v Komisiji za državno ureditev. Državni svetnik Boris Popovič je izrazil željo, da bi sodeloval v Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in v Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Na klop ste prejeli tudi poročilo mandatno-imunitetne komisije, ki z volitvijo državnega svetnika Mihaela Jenčiča za člana Komisije za socialno varstvo, delo, , zdravstvo in invalide in v Komisiji za državno ureditev in k izvolitvi svetnika Borisa Popoviča za člana Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Predlog sklepa za dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta ste prejeli na klop, posredovali smo ga tudi interesnim skupinam. Želijo besedo vodje interesnih skupin? Sicer prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejeme sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. (28 članov.) Glasujemo.
Za? (28 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              In prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - IMENOVANJE ČLANA STATISTIČNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IN IMENOVANJE PREDSTAVNIKA V PARLAMENTARNO SKUPINO GLOBE SLOVENIJA.
              Dopis statističnega urada Republike Slovenije ste dobili po elektronski pošti 10. aprila in na klop. Na klop ste prejeli predlog kolegija Državnega sveta, ki predlaga za člana statističnega sveta Republike Slovenije državnega svetnika Petra Požuna in za predstavnika parlamentarne skupine Globe Slovenije Draga Žuro in dr. Janvita Goloba. Na osnovi sklepa mandatno-imunitetne komisije, ki pripravlja na predlog kolega Državnega sveta je predlagan za člana statističnega sveta Republike Slovenije državni svetnik Peter Požun.
Želi kdo besedo v zvezi s tem predlogom? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep, da na podlagi prvega odstavka, 14. člena Zakona o državni statistiki Državni svet Republike Slovenije za svojega predstavnika v Statističnem svetu Republike Slovenije imenuje državnega svetnika Petra Požuna. Ugotavljamo prisotnost. (28 članov.)
Kdo je za? (26 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel in v zvezi z imenovanjem predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije v parlamentarno skupino Globe, na osnovi sklepa mandatno-imunitetne komisije, ki pripravljeni predlog kolegija Državnega sveta sta predlagana državna svetnika Drago Žura, dr. Janvit Golob. Predlog sklepa imate na klopi, želi kdo razpravljati v zvezi s tem predlogom?
Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejeme naslednji sklep: za predstavnika v parlamentarno skupino Globe Slovenija se imenujeta dr. Janvit Golob in Drago Žura. Ugotavljamo prisotnost. (21 članov.)
Za? (27 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Prosim spoštovane gospode svetnike, da ostanejo še na svojih mestih, še nismo končali sejo.
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Uspešno smo opravili 6. sejo Državnega sveta, zahvaljujem se za sodelovanje, sejo zaključujem. Naslednja seja bo predvidoma 16. maja. S tem je seja ob 16.29 zaključena. Hvala lepa in nasvidenje.

              (Seja se je zaključila 23. 4. 2008 ob 16.29)