Magnetogram 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(20. januar 2010)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.01.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani. Spoštovana državna svetnica, kolegi državni svetniki, spoštovani vabljeni pričenjam 22. redno sejo Državnega sveta. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta. Za današnjo sejo so se opravičili kolega Bojan Papič, Matej Arčon in mag. Dušan Črnigoj. Na sejo so bili vabljeni njena ekscelenca gospa Anunciada Fernandez de Cordova, veleposlanica Kraljevine Španije v Republiki Sloveniji k 3. točki. Prisrčno pozdravljeni. Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 5. točki. Borut Miklavčič, minister za zdravje k 4. točki. Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo k 6. točki. Primarij Danica Avsec Letonja Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija transplant k 4. točki. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 13. januarja ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. Odobritev zapisnika 21. seje Državnega sveta Republike Slovenije, Odobritev zapisnika 14. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije, 2. točka Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 3. Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Španije Svetu Evropske unije v času od 1. januarja do 30. junija 2010, 4. točka Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, zakonodajna iniciativa, Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o subvencioniranju študentske prehrane, zakonodajna iniciativa, 6. Predlog zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih in 7. Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2009. Imamo predlog razširitve dnevnega reda, in sicer predlagam, da na predlog Mandatno-imunitetne komisije dnevni red seje razširimo s točko Imenovanje predstavnika v nacionalni usklajevalni odbor za izvajanje evropskega leta prostovoljnih dejavnosti. O predlogu razširitve dnevnega reda bomo sedaj odločali. Prosim, da prijavite prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (25 prisotnih.)
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Glede na sprejeto, prelagam dnevni red skupaj z razširitvijo, tako kot sem ga predstavil. Želi o tako prelaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da o njem glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (29 prisotnih.)
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red spreje.

      Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 21. SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Pisnih pripomb na zapisnik ni. Predlagam, da o njem glasujemo. Ugotovimo prisotnost! ( prisotnih.)
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 21. seje Državnega sveta sprejet.

Prehajamo na ODOBRITEV ZAPISNIKA 14. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Pisnih pripomb skladno s 60. členom poslovnika ni, zato predlagam, da o njem glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (26 prisotnih.)
Kdo je za? (30 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 14. izredne seje Državnega sveta sprejet.

      Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski poti na klop ste prejeli pobudo Državnega svetnika Jožeta Mihelčiča ter pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s podporo Beli krajini. Želi predlagatelj pobude podati kratko obrazložitev? Izvolite, kolega Mihelčič.

      JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik, podpredsednica! Spoštovani kolegi! Te pobude ne dajem prvič, pa glede na odnos vlade, ki ga je pokazala do Bele krajine, verjetno ne zadnjič. Pobudo ste enkrat že podprli, ko sem predlagal, da vlada Republike Slovenije predloži podoben zakon kot ga je predložila za pomoč Pomurju, tudi za razvojno pomoč Bele krajine. Pričakovali smo, glede na to, da je bilo podanih pozneje še več pobud, s strani belokranjskih županov, belokranjske poslanke, vse v isti smeri, da Bela krajina glede na trenutno stanje tako gospodarstva kot na področju infrastrukture, telekomunikacij in energetike, potrebuje takojšnjo pomoč, nismo prejeli kompetentnih odgovorov. Praktično so bili vsi odgovori s strani vlade na nek način podobni, v osnovi so zavračali sprejem takšnega zakona, nas napotili na sprejem sprememb zakona o stvarnem regionalnem razvoju. Odgovarjali so nam uradniki na posameznih ministrstvih. Ugotovili smo tudi danes na skupini lokalnih interesov, da vlada na nek način posveča premalo pozornosti vprašanjem, ki jih postavljamo Državni svetniki in da na ta svoja vprašanja ne dobimo kompetentnih odgovorov. Prav iz tega razloga, ker nismo bili zadovoljni z odgovorom, ki ga je dala vlada, sem prosil Komisijo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta, da pobudo na nek način razširi in jo ponovno predloži vladi, kajti interes Belokranjcev je, da se vlada sploh v tem problemu razpravlja, in da na nek način tudi sprejme stališče. Komisija je sprejela nek kompromisen sklep, da pričakuje, glede na to, da vlada v začetku februarja prihaja v Belo krajino, da bo vlada do takrat pripravila dovršene ukrepe za pomoč Beli krajini. Če pa se to ne bo zgodilo, bo komisija podprla zakonodajno iniciativo. Jaz bi prosil, spoštovani kolegi, da to pobudo podprete in da jo ponovno posredujemo vladi. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Mihelčič. Želi besedo predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? (Ne.) Hvala lepa.
Potem zaključujemo razpravo. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep; Državni svet podpira pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in predlaga Vladi RS, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Ugotovimo prisotnost! (22 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnica Draga Žure v zvezi z javnozasebnim partnerstvom. Kolega Žura, želite podati kratko obrazložitev? Ni potrebno.
Potem prehajamo na odločanje o sklepu; Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje proučita in nanj odgovorita. Ugotovimo prisotnost! (21 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejet.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s pridobitvijo statusa kmeta. Dodatne obrazložitve ne želim podati. Želi kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo.     In predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 27 prisotnih.
Kdo je za? (27 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste pobudo interesne skupine negospodarskih interesov za uvrstitev problematike prihodnjega energetskega razvoja Slovenije. Pobudo je na podlagi tretjega odstavka 11. člena Poslovnika Državnega sveta obravnaval Kolegij Državnega sveta v razširjeni sestavi v ponedeljek 18.1. in se dogovoril, da se po pridobitvi ustreznega gradiva s strani Vlade Republike Slovenije pobuda dodeli v obravnavo Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Prejeli ste vprašanja državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu. Kolega Verbič, želite dodatno obrazložiti? Prosim.

      JERNEJ VEBRIČ: Hvala lepa, predsednik. Podpredsednica, kolegi! Državni svet je že na posvetu v juliju mesecu 2008 razpravljal o Krasu, o kraški krajini, kakšna je razvojna priložnost Krasa. Moram reči, da od takrat kljub posredovanju gradiva in o tej kraški problematiki na Vlado Republike Slovenije se razmere na tem območju v bistvu niso nič spremenile, pravzaprav so se še na nekaterih področjih celo poslabšale. In ravno zaradi tega je razlog, da se je na tem področju ustanovilo kar nekaj civilnih iniciativ za ohranitev Krasa.
Mogoče samo dve, tri besede zakaj je področje Krasa v zahodni naši meji tako zanimiv za priseljevanje. Relativno dobro je ohranjena narava, komunikacije so res dobre, blizu je avtocesta, blizu je mednarodno letališče Ronki. Skratka, tudi cene nepremičnin so temu primerne. Vendar, moram reči, da ravno zaradi tega se je ta nepremičninski trg na široko odprl. Vendar, pa ima Slovenija ta trenutek nekaj časa, v tem trenutku v času svetovne krize, ki se kaže tudi v naši državi, se je ta nepremičninski trg malce zožil in zmanjšal in ravno zaradi tega sem postavil teh sedem vprašanj, ki jih imate v gradivu, kajti civilna iniciativa lahko prireja okrogle mize, lahko piše pisma, odziva pa ni nikakršnega, kot da bi tulil v veter. Zato prosim, spoštovani kolegi in kolegica, da podprete teh 7 vprašanj, ki jih naslavljam na posamezna ministrstva. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Verbič. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Uradu slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvu in prehrano, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvu za finance, Davčnemu uradu Republike Slovenije, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za obrambo, da vprašanja preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta na njih v roku 30 dni odgovorijo. Prosim, da prijavite prisotnost. 26 prisotnih.
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejet.
Prejeli ste vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. Menim, da z moje strani dodatna obrazložitev ni potrebna. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta nanje v roku 30 dni odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 27 članov.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi z možnostjo menjave kmetijskih zemljišč v krajinskem parku Ljubljansko barje. Kolega Zupančič, želite podati dodatno obrazložitev? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta nanj v roku 30 dni odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 29 članov.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klopeh imate še eno pobudo z moje strani. Glede na to, da ste jo pozno dobili v materialih, bi si dovolil kratko obrazložitev.
Spoštovani! Moje vprašanje predsedniku Vlade in ministru za finance v zvezi z Novo Ljubljansko banko, d.d., in sicer:       "Državni svetniki z veliko zaskrbljenostjo spremljamo informacije v zvezi s poslovanjem, alternativami sprememb lastniške strukture in ocenami strokovnjakov o možnem razvoju najpomembnejših postavk sredstev in virov sredstev Nove Ljubljanske banke, d.d.
Stanje osrednje slovenske poslovne banke, ki je v večinskem državnem lastništvu, je v več pogledih izjemnega pomena za oceno stanja slovenskega gospodarstva in zelo neposredno vpliva na poslovanje pretežnega dela slovenskega realnega sektorja. V pogojih globalne krize se vprašanje vrednosti in zavarovanosti kreditnih naložb NLB kot tudi vprašanja ročnosti in kakovosti poslovnih virov, predvsem lastniških vložkov ter dolgoročnih virov, še toliko bolj zaostruje. Nejasna situacija ali nekonsistentne informacije o stanju in perspektivah NLB lahko vnesejo negotovost tudi med prebivalstvo in lahko povzročijo negativen razvoj stanja vpoglednih in vezanih vlog prebivalstva.
Direktor Mednarodnega denarnega sklada je na nedavnem posvetu v Tokiu opozoril, da bo dejanski izhod iz globalne krize mogoč šele potem, ko se bodo očistile bilance tako podjetij realnega sektorja kot tudi in predvsem bank. Objektiven problem slovenskega gospodarstva in finančnega sistema je veliko zadolževanje v preteklosti za izvedbo lastniških prevzemov in predvsem portfeljskih naložb v tujini. Zanima nas: Koliko je v tem kontekstu izpostavljena NLB?"
Na osnovi te obrazložitve sta potem dve konkretni vprašanji:
"Kako si Vlada in Ministrstvo za finance predstavljata dokapitalizacijo NLB? Koliko so smiselni pogovori s KBC o dokapitalizaciji, če vemo, da je KBC sama v sanaciji in se je med drugim obvezala, da bo odprodala svoj lastniški delež v NLB? In kakšni utegnejo biti vplivi alternativnih lastniških sprememb, na primer, Santander, na poslovanje osrednje slovenske poslovne banke doma in v tujini ter kakšen vpliv bo to imelo na slovenski realni sektor?" Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsedniku.
Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na glasovanje o sklepu, in sicer: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča in predlaga predsedniku Vlade Republike Slovenije ter Ministrstvu za finance, da vprašanja proučita in nanje odgovorita.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prosim, da prijavite prisotnost. (31 prisotnih.)
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klopi ste prejeli odgovor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi z vpogledom v vsebino pogodb med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter koncesionarji.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z razvojem učbeniških skladov.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostmi o seznanitvi Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi s spremembo Zakona o vojnih veteranih.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z vrednotenjem članov in predsednikov izpitnih komisij.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z reševanjem problematike zavarovalnice Vzajemne.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za finance na vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča (na to smo že opozorili), pa tudi odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi z izvajanjem pripravništva na področju socialnega varstva.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi z vpogledom v vsebino pogodb med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter koncesionarji.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov.
Državni svet Republike Slovenije je na 21. seji 9. decembra 2009 obravnaval vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča glede problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva in ga posredoval Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To nam je odgovorilo, da za postavljeno vprašanje ni pristojno, zato smo vprašanje naslovili na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za finance, Socialno zbornico Slovenije in Fakulteto za socialno delo.
Državni svet Republike Slovenije je na 21. seji 9. decembra 2009 obravnaval vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne in jih naslovil na Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za finance, ki sta nam odgovorili, da za odgovore nista pristojni. Nato smo vprašanja posredovali na Agencijo za zavarovalni nadzor in gospodu Dušanu Kidriču, predsedniku izredne uprave Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice.
Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma pristojne državne organe.
S tem zaključujem točko "pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov".

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA ŠPANIJE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2010.
      Pozdravljam veleposlanico Kraljevine Španije v Republiki Sloveniji, njeno ekscelenco, gospo Anunciado Fernandez de Cordova, in jo vabim, da predstavi prednostne naloge predsedovanja Španije Svetu Evropske unije v času od 1. januarja do 30. junija 2010.
Pri tej točki so prisotni tudi: gospa Julija Galego iz veleposlaništva Kraljevine Španije, gospod Gregor Krajc, pooblaščeni... z Ministrstva za zunanje zadeve, gospa Andreja Jerina, iz Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve, in gospa Andreja Naraks, sekretarka Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve.
Preden vas, spoštovana gospa veleposlanica, povabim pred mikrofon, bi vam želel predati prisrčne pozdrave svojemu kolegu, predsedniku španskega senata, gospodu Franciscu Javierju Rochi Garcii. Ob tem želim iskreno izraziti veselje, da imamo priložnost v Državnem svetu Republike Slovenije poslušati veleposlanico države, ki bo predsedovala Evropski uniji in ki ima tudi dvodomen parlamentarni sistem. Izvolite.

      ANUNCIADO FERNANDEZ DE CORDOVA /prevajalka/: Najlepša hvala, gospod predsednik. Hvala tudi vsem svetnikom za to priložnost, da lahko predstavim prednostne naloge španskega predsedstva v Evropski uniji za prvo polovico leta 2010.
To ni prvič, da ima Španija v rokah predsedstvo. Tokrat tesno sodeluje z Belgijo in Madžarsko. Tako je pripravila skupni program za naslednjih 18 mesecev, v skladu s pogodbo. Prejšnje predsedstvo v prvem polletju 2002 je sovpadalo z uvedbo evra v številnih državah članicah. Sedaj pa so se stvari spremenile in letos, leta 2010, so pred nami tudi novi izzivi.             Preden začnem s svojo predstavitvijo, bi se želela spomniti na žrtve potresa na Haitiju. Tokrat se je prvič pokazalo, kako evropska solidarnost skupaj deluje v okviru novih institucij in kako poteka sodelovanje med predsednikom Evropskega sveta in novo zunanjo ministrico ter našim predsednikom Vlade. Torej, spomnimo se žrtev na Haitiju.
Veliki izzivi, s katerimi se sedaj sooča Evropska unija, pa so: na prvem mestu je finančna in gospodarska kriza, potem so rezultati konference iz Kopenhagna, posodobitev Čezatlantske agende, uveljavitev Lizbonske pogodbe, nov Evropski parlament in nova Evropska komisija.
Špansko predsedstvo bo imelo štiri zelo jasne prednostne naloge. Prva je gospodarska oživitev. Podpirali bomo trajnostno rast in spodbujali boljša delovna mesta in več delovnih mest. Potem pa gre za korak naprej v tem stoletju,  kjer poskušamo doseči večjo enakost med spoloma in želimo popeljati Evropo naprej kot globalnega akterja. To se nanaša na pravice in svoboščine ter na izkoreninjenje revščine in socialno vključenost. Potem si bomo prizadevali za učinkovito izvajanje Lizbonske pogodbe ter za prenovo institucij. Sedaj bom obdelala vsako prednostno nalogo posebej.
Torej, prva: gospodarska oživitev. Tu pred nami stoji vrsta izzivov. Prvi izziv je globalizacija. Napredna gospodarstva, in še zlasti evropsko gospodarstvo, se soočajo z intenzivno konkurenco in evropski odziv na to bi moral biti takšen, da izboljša svoje zmogljivosti za inovacije.
Drugi izziv so podnebne spremembe. Tu moramo izkoristiti ta prehod na nizkoogljično gospodarstvo in moramo ustvariti nova delovna mesta ter dodatne vire gospodarske rasti. Špansko predsedstvo smatra, da je prednostna naloga to, da evropske države zagotovijo, da Evropa vodi svet v boju proti podnebnim sprememba.
In tretji izziv, ki pa ni nič manj pomemben, je pa, da okrepimo naš socialni model. Pri okrevanju gospodarstva moramo imeti ukrepe, ki se nanašajo posebej na finančno krizo in tudi na realni sektor. Kar zadeva finančno krizo, bo špansko predsedstvo pri svojem delu dajalo prednost regulativi in nadzoru. Kar pa zadeva realni gospodarski sektor in posledice, ki jih trpi, pa je, da bomo za obdobje 2010/2020 začeli z izvajanjem nove strategije, torej strategije za rast in delovna mesta, ki se imenuje tudi strategija EU20/20. To bo temeljilo na gospodarstvu znanja, spoštovanju okolja in socialnem napredku. Ta strategija mora biti odziv na vse tiste tri izzive, ki sem jih naštela prej. Moramo nadaljevati z delom na fiskalnih in finančnih strategijah za izhod v okviru pakta za stabilnost in rast. Moramo si prizadevati za krepitev konkurenčnosti in za ustvarjanje boljših delovnih mest, hkrati pa moramo ohranjati socialno Evropo. Moramo tudi sprejeti nov akcijski načrt za energetsko področje, za obdobje 2010/2014, moramo upoštevati energetske vidike, skupna merila, ki jih je treba .../Nerazumljivo./... v zvezi s podnebnimi spremembami v skladu z dogovori iz Kopenhagna.
Druga prednostna naloga pa je evropsko državljanstvo. Kaj je to, kaj to pomeni? Koncept evropskega državljanstva temelji na načelu enakosti, ki se še posebej nanaša na enakost med moškimi in ženskami, pomeni tudi varnost. To definiram, strategija za enotenje v varnost v skladu s Stockholmskim programom in sicer na območju svobode varnosti in pravice. Gre za notranjo in zunanjo varnost in v skladu s tem bomo ovrednotili evropski pakt o azilu in priseljevanju. Želimo imeti napredno platformo za evropske državljane, želimo se bojevati proti diskriminaciji zaradi spola in želimo pri tem pridobiti no načrt za obdobje 2011/2015. Gre tudi za omogočanje dogovora o zadnjih predlogih za direktivo o nediskriminaciji. Delali bomo tudi na zakonodajni pobudi evropskih državljanov. To predvideva lizbonska pogodba in odprli bomo novo pot za državljane, kako bodo lahko sodelovali v zakonodajnem procesu v Evropski uniji. Pred kratkim je potekalo neuradno srečanje ministrov, ki so pristojni za Evropske zadeve, v Leranhi prejšnji teden. In oni so začeli s preučevanjem te zakonodajne pobude državljanov, potem gre tukaj tudi za spodbujanje temeljnih človekovih pravic na podlagi listine EU o temeljnih svoboščinah in pa tudi za pristop EU k konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic. In naslednja točka, Evropska unija kot globalni akter na področju zunanjih zadev bomo imeli zelo zelo veliko na programu in sicer bomo pokrivali vse območja kar zadeva sredozemsko območje, bomo gostili drugi vrh predsednikov držav in vlad, unije za sporazum, potem bo vrh EU Maroko in pa pridružitveni sveti s pomembnimi partnerji kot sta Egipt, Izrael, Tunizija, Libija in Libanon. V zvezi z Ameriko, bodo potekala srečanja z državami na celotnem kontinentu, potem seveda trojka EU Kanada, Amerika, Mehika in pa seveda vrh za EU Lac. Tudi Slovenija je v času sovjega predsedovanja leta 2008 organizirala tak vrh in sicer v Limi, naslednji pa bo potekal v Madridu, maja. To bo EU Lak vrh. Rada bi poudarila to priložnost in povedala, da je glavnih prednostnih nalog predsedstva v Sloveniji tudi to, da sem povabila generalnega sekretarja za Južno Ameriko, Englesiasa, ki bo predaval o odnosih med EU in Lac na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, 15. februarja ob petih popoldne in vsi ste vljudno vabljeni na njegovo predavanje. Potekali bodo tudi vrhi s pomembnimi partnerji kot sta Japonska in Rusija in vrh s Pakistanom. In glede bližnjega vzhoda, Španija in Evropska unija bosta še nadalje trdno branili zavezo, ki je bila zastavljena in že prej in sedaj širitev. To je pomembna stvar v Sloveniji, nadaljevali bomo s pogajanji s Turčijo in za Hrvaško. Glede pogajanj s Hrvaško, smo veseli, da smo lahko priča tem. Ta pogajanja so sedaj v zaključni fazi, tekom švedskega predsedstva je švedsko predsedstvo opravilo zelo dobro in dejavno nalogo in začeli bomo s sestavljanjem pristopne pogodbe. Pogajanja se bodo morda lahko začela tudi z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Vesela sem, da sem prebrala, pridobila informacije o srečanju obeh predsednikov Vlad v Kranjski gori, 14. januarja 2010 in potekalo je tudi srečanje med predsednikom Türkom in hrvaškim predsednikom. Zdi se, da vse to potrjuje, da je dogovor na pravi poti. Špansko predsedstvo bo tudi sledilo zahtevam in prošnjam za članstvo Črne gore, Islandije in Albanije. Špansko predsedstvo bo nadaljevalo s podporo in sicer trdno podporo in spodbujanjem evropske perspektive zahodno evropskih držav.
Kar zadeva razvojno pomoč in humanitarno pomoč sem na začetku predstavitvi omenila katastrofo na Haitiju. Leto 2010 bo leto torej Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti in v tem primeru bomo mi spodbujali razvojne cilje tisočletja s posebnim poudarkom pri varnosti pri preskrbi s hrano, itd. in tudi izpolnjevanju drugih zavez Združenih narodov, da bomo imeli dobro fiskalno podlago za napredek. Španija si bo še naprej prizadevala za krepitev usklajevanja pri razdeljevanju humanitarne pomoči in seveda pri tem bo uspešno pomagala v nesrečah v času svojega predsedovanja, tukaj spret izpostavljam Haiti. Prizadevali bi bomo tudi za razvoj civilnih in vojaških zmogljivostih EU pri čemer bomo spodbujali delo Evropske obrambne agencije. Prizadevali si bomo za okrepitev sodelovanja kar zadeva krizni menedžment z Združenimi narodi in drugim mednarodnimi organizaciji na tem področju.
Tretji izziv. To je izvajanje Lizbonske pogodbe. Lizbonska pogodba pomeni veliko sprememb. Razvoj evropske solidarnostne klavzule zavezujoč vloga Evropske listine o temeljnih svoboščinah in potem prelivanje stebrov, potem vzpostavitev evropske službe za zunanjo delovanje, potem novi funkciji, stalni predsednik Evropskega sveta in visoka predstavnica za zunanje zadeve, ki je hkrati tudi podpredsednica komisije. Predsednik Španske vlade Zapaterro je zagotovil, da bo špansko predsedstvo še nadaljnje podpiralo delo visoke predstavnice in predsednika. Ti dve novi instituciji, novi funkciji bosta začeli z delom, zato je to pomembno, kajti delo bo teklo hkrati in zato je pomembno, da se vzpostavi dobro sodelovanje med predsedujočo državo v tem primeru Španije in novima funkcijama. Rezultat Lizbonske pogodbe je tudi okrepitev vloge Evropskega parlamenta, ki deluje kot varovalo na podlagi subsidiarnega načela in zato uporabljamo frazo, da ni treba ukrepati takrat, ko to ni potrebno. Vi to veliko bolje poznate kot jaz. Potem so tukaj še nove kompetence, ki jih je dobila EU. Rekla bi, da ta načela, te prednostne naloge in cilji temeljijo na dveh vodilnih načelih predsedstva, to je razvijanje inovacij in obramba in spodbujanje enakosti spolov.
Torej, če povzamem. Moji spoštovani prijatelji, štirje stebri Španskega predsedstva so večje sodelovanje gospodarske politike, da bi spodbudili okrevanje in dosegli trajnostno rast in nenehna posvečanje pozornosti evropskim državljanom in pri vseh novih pobudah želimo, da so udeleženi tudi evropski državljani in mislim, da bo tukaj pomembno vlogo odigral tudi Evropski parlament. To naj bi bil temelj evropske dejavnosti. Moramo biti odločilen dejavnik pri globalizaciji in moramo tudi verno izvajati novo pogodbo in dobro sodelovati z novimi institucijami. Gre za to, da želimo narediti odločilen napredek z novimi institucijami. Ti štiri prednostne naloge sem prepričana, da so v skladu s prepričanji moških in žensk, ki jih zastopajo skupine v vašem parlamentu in v tem svetu. Mi moramo iti naprej, napredovati kot Evropejci. Seveda stojijo pred nami zahtevne stvari, vendar to niso nič bolj zahtevne od tistih, ki stojijo pred EU. Sprašujem vas, dragi moji, spoštovani prijatelji, če mi boste lahko ponudili svoje sodelovanje? Hvala. ../Aplavz./..

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če imate kakšna vprašanja? Ja, gospod Otoničar.

      VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik, podpredsednica, njena ekscelenca, veleposlanik, veleposlanica kraljevine Španije.
Najprej se vam bi zahvalil za uvodno predstavitev. Zelo...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Bomo počakali kolega Otoničarja, da se gospa veleposlanica lahko natakne...

      VINCENC OTONIČAR: Gospa veleposlanica, njena ekscelenca kraljevine Španije, lep pozdrav tudi v mojem imenu. Zahvalil se vam bi za uvodno predstavitev predsedovanja Španije Evropski uniji in prepričan sem, da bo tudi tokrat vaše predsedovanje,  ki ni prvo, uspešno in bo tudi uspešno zaključeno, kljub vsem nalogam, ki ste si jih zadali v tem času predsedovanja.
Najbrž bodo v začetku tega predsedovanja tudi določene težave za predsedovanje, ker Evropska komisija še ni popolna, še ne deluje in tudi uveljavitev Lizbonske pogodbe prinaša marsikaj novega, tako da se bomo morali tudi mi, nacionalni parlamenti prilagajati tej novi evropski pogodbi. Najbrž bomo tudi že na srečanju, ki bo v začetku februarja, COSAC-a v Španiji se bomo predsedniki dogovorili kakšna vloga bo novih nacionalnih parlamentov po novi Lizbonski pogodbi. Vesel sem, da ste omenili tudi pogovore za širitev na zahodni Balkan in ob tej priložnosti imam tudi eno vprašanje: Ali ima Španija pripravljene kakšne ukrepe ali dejavnosti, da bo lahko Makedonija čim prej začela pristopna pogajanja, in tudi ko je Srbija vložila prošnjo za začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo, ali je tudi na tem področju mogoče Španija že kaj pripravila.        
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Otoničar.
Kolega Peršak ima besedo, potem pa dr. Mencinger.

      ANTON PERŠAK: Spoštovana gospa veleposlanica.
Eno zelo kratko vprašanje. Glede na to, da ste omenili, da bo v času vašega predsedovanja tudi tako imenovani Samit, Evropska unija - Rusija, me zanima kakšen je vaš oziroma španski pogled na odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Če smem to reči, se mi zdi, pa ne samo meni, da je to vprašanje odnosa med Evropsko unijo in Rusijo preveč nekako podrejeno plimam in osekam odnosov med Rusijo in ZDA in da Evropska unija veliko premalo vlaga v to, da bi Rusija ostala bližje Evropski unije, če že ne govorim o članstvu, ker se najbrž marsikdo boji tega morebitnega članstva, pa vsaj nekaj o posebnem partnerstvu ali nekaj podobnega. Ker bi to za perspektivo Evrope in Evropske unije veliko pomenilo.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Peršak.
Besedo ima kolega dr. Mencinger.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana gospa veleposlanica, spoštovana kolegica in kolegi.
Vprašanje je bolj kot ne retorično. Ali Španija res verjame, da z zdajšnjim programom, ki ga ponovno sugerira Evropska komisija dejansko lahko reši probleme gospodarstva v Evropi. Več ali manj je jasno, da je ravno Evropska komisija, v kateri je bil pomemben člen tudi gospod Almunia je Španija v veliki meri kriva za to v kar je Evropska unija zabredla, ker je v celoti vztrajala na neoliberalnih konceptih gospodarskega razvoja.
V tej novi strategiji, 10, 20, se v bistvu ponavljajo spet iste fraze, ki jih poznamo iz prve in druge Lizbonske strategije, ki so se pokazale kot usodne za Evropsko unijo. Namreč, spet neka ideja o graditvi družbe znanja, ki implicirala, da bodo Kitajci delali, mi pa bomo znanje izvažali.  
vala. Zato menim oziroma me zanima kakšno je vaše mnenje o tem.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati oziroma postaviti vprašanje? Če ne, gospa veleposlanica, izvolite.

      ANUNCIADA FERNÁNDEZ DE CÓRDOVA: .../Prevajalka ni vključena./...

...in je bilo odločeno, da se uveljavi začasni sporazum in za liberalizacijo viz. Tudi to je bilo sprejeto na zadnjem svetu med švedskim predsedovanjem. To velja seveda tudi za Makedonijo. O tem ste govorili. Srbija je zaprosila za pristop v Evropsko unijo 21. decembra. S Srbijo imamo dobre odnose, imamo dobre odnose tudi z drugimi balkanskimi državami in državna sekretarka Jerina je tudi tukaj. Vemo, da je vloga Slovenije v balkanskih državah zelo močna. Slovenija dobro pozna to regijo in računamo na podporo Slovenije in sodelovanje Slovenije pri naši politiki na zahodnem Balkanu.
Kar zadeva Rusijo. Seveda je Rusija zelo pomembna država in Španijo Rusija gleda kot prijateljico in mislim, da ima Rusija tudi velika upanja za čas našega predsedovanja. Imeli smo tudi sestanek med Zapaterom in Medvedjevem konec prejšnjega leta, in Španija namerava igrati aktivno vlogo. Pri tem se moramo zavedati, da je glavni dosje z Rusijo tisti, ki gre, torej tu gre za izključno pristojnost Evropske unije. Tudi Moskva mora tukaj predlagati. Pričakujemo, da bomo lahko izpolnili nekatera pričakovanja okrog dosjejev, kot so recimo: nov sporazum po pridružitvenem in nov sporazum, trgovinski sporazum, vstop Rusijo v Svetovno trgovinsko organizacijo, dosje v zvezi z varnostjo preskrbe z energijo, mobilnostjo, arhitekturo evropske varnosti. Mislim, da so to pomembna vprašanja o katerih se da pogovarjati in upamo, da bodo šli odnosi naprej. Mislim, da sta energetika in varnost zelo pomembna vidika, kar zadeva Rusijo. Kar pa zadeva gospodarstvo, mislim, da je narodnost člana komisije, ni odgovornost države njegovega izvora. Mislim, da je bil Almunio pohvaljen za svoje delo v Evropski komisiji in ponavljam še enkrat, in tudi vztrajam na tem, da en komisar ne dela sam. To je vedno telo evropskih komisarjev, članov evropske komisije, ki skupaj sklepajo odločitve, torej sprejemajo odločitve pod vodstvom gospoda Barossa. Na začetku sem že rekla, da gospodarska kriza in okrevanje, da je to ena od štirih prioritet. Mislim, da tudi Slovenija to ve. Veliko berem o tej strategiji izhoda iz krize, in mislim, da te ideje o katerih se pogovarjamo, v Sloveniji so tudi zelo podobne našim prioritetam, in da so tudi v skladu s potjo, ki jo je ubrala Evropska unija. Ena od teh stvari, ki jo bomo vzeli v tem času. Gospod .../Nerazumljivo./... je tudi namenil evropski svet, ki bo 11. februarja o strategiji 20-20. Želimo, da je to vsestranska strategija, da ima tudi proračunsko podporo in mislimo, da je strategija izhoda iz krize. Mora biti povezana s strategijo Evropske unije do leta 2020. Evropa ima svoj glas v svetu. Sestanki 20 najbolj razvitih držav, je bilo to takrat videti. Zamisel o teh novih institucijah je ravno v tem, da se izognemo tistim znanim, .../nerazumljivo./... ki je rekel, da ko je hotel poklicati v Evropo ni vedel katero številko poklicati, ko je hotel telefonirati v Evropo, zdaj pa ve katero številko poklicati. In mislim, da zdaj ti razgovori, ki zdaj potekajo, pri teh razgovorih gre za to, da se poveča teža Evrope v svetu in da ima Evropa en poenoten glas na mednarodnem prizorišču.
Hvala lepa. Upam,... Ne vem, ali so še kakšna vprašanja?!
To sem dala predsedniku Državnega sveta, katalog o predstavah, o razstavah na temo španskega predsedovanja. Jaz vam toplo priporočam, da si ogledate to razstavo. Še ena pomembna razstava o Picassu bo odprta danes zvečer, torej dva španska mojstra v Ljubljani in mislim, da je to najboljše sporočilo, in tudi miroljubno sporočilo, ki ga v tem trenutku pustimo.          
Hvala lepa.
.../Aplavz./...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zahvaljujem se njeni ekscelenci Anunciadi Fernández De Córdova za predstavitev.
Ugotavljam, da se je Državni svet sestanil s prednostnimi nalogami predsedovanja Španije Svetu Evropske unije v času od 1. januarja do 30. junija 2010.
Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri tej točki dnevnega reda, še posebej španski veleposlanici.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA.
      Pobudo državnega svetnika Petra Požuna za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja ste prejeli 15. januarja na klop. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki pobudo državnega svetnika Petra Požuna podpira ste prejeli po elektronski pošti 13. januarja in na klop. Pobudo Etične komisije za presaditve ste prejeli s sklicem 13. januarja in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide dne 19. januarja 2010 in je ne podpira. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Morebitne amandmaje k Predlogu Državnega svet za zakonodajno iniciativo, prosim, vložite v pisni obliki. Amandmira se le člene predloga zakonodajne iniciative. Po sprejemu amandmaja pa bo Službe Državnega sveta opravila redakcijo predloga in prilagodila tako uvod kot tudi obrazložitev predloga, kar utegne biti potrebno. Sprašujem, predlagatelja pobude, kolega Petra Požuna, če želi dodatno predstaviti predlog. Kolega Požun, izvolite. Pri tej točki dnevnega reda sodelujejo dr. Janez Remškar, direktor Direktorata za zdravstveno varstvo iz Ministrstva za zdravje, gospa Helena Petek, sekretarka iz Ministrstva za zdravje, gospa Dušica Preterski Rigler, predsednica Etične komisije za presaditev človeških organov in tkiv in gospa Danica Auslec Letonija, direktorica Slovenija Transplanta. Pozdravljeni. Kolega Požun, izvolite.

      PETER POŽUN: Hvala, gospod predsednik. Kolegica svetnica, kolegi svetniki. Predstavniki vlade.
Z današnjo zakonodajno iniciativo izpolnjujemo zavezo iz sklepa Državnega sveta iz marca 2009, ki je bil vezan na razpravo Državnega sveta ob sprejemanju direktive Evropske unije in Sveta Evropske unije o standardih, kakovostih in varnostih človeških organov namenjenih presaditvi. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo človeških organov za presaditve je porastel povsem v svetu, vse bolj pa tudi v Sloveniji. Kljub prizadevanjem Zavoda Slovenija Transplant, strokovnih delavcev odgovornih za področje presaditev v Sloveniji ter tudi Ministrstva za zdravje in Vlade Republike Slovenije za spodbujanje darovanja. Potrebe po razpoložljivih organih so večje tudi zato, ker se v zadnjem času ta del medicine v Sloveniji zelo razvil. Doseženi so bili izjemno dobri rezultati. Dejavnost presaditve dela človeškega telesa je vezana na številne dejavnike, ki mora biti med seboj usklajeni. Čim bolj je razvita dejavnost več pacientov upa na tovrstno zdravljenje in posledično se jih vedno več uvršča na čakalno listo, na današnji dan imamo na čakalni listi 150 pacientov. Po zakonu in etničnih principih je potrebno poskrbeti za čakajoče in uporabiti vse možne metode za izboljšanje programov za presaditev. Kot v večini Evropskih držav se tudi Slovenija sooča s potrebo po bolj sodobni zakonodaji glede na privolitev za darovanje za časa življenja, zato sedanji zakon dopolnjujemo z določbami o domnevni privolitvi. Dosedanja zakonodaja je sicer že predvidevala domnevno privolitev, a se ta ni izvajala, saj ni bila operativna. Ob obstoju trenutne ureditve in število oseb, ki so se opredelile, da bi želeli postati darovalci je precej majhno. Tukaj gre deloma pripisati dejstvu, da gre pri opredelitvi za darovanje pravzaprav s soočanjem z lastno smrtnostjo. Drugi razlog pa je verjetno ta, da postopek opredelitve za darovanje pri hitrem ../Nerazumljivo./.. vsakdanja predstavlja dodatno birokratsko delo, ki se ga najraje izogibamo. Tako bi domnevali, da je vsaka oseba darovalec predstavlja možnost, da se osebi ne bi bilo potrebno soočati z razmišljanjem o minljivosti življenja in se izpostavljati ustreznim situacijam, a bi kljub temu imela možnost slediti večinskemu pritrdilnemu prepričanju o koristnosti darovanja organov. Ljudje v splošnem v veliki večini želijo biti darovalci, a se jim zdijo postopki za to preveč komplicirani, saj se jim zdijo vsi obiski zdravnikov, uradnikov in čakanje, ki spremlja še tako banalne birokratske postopek popolnoma odveč. Tako splošna domnevna privolitev, če se oseba pisno ne izreče proti predstavlja bistveno poenostavljanje sistema pridobivanja darovalcev. Domnevna privolitev uzakonja, da je umrli posameznih opredeljen kot mrtvi možni darovalec, če za časa njegovega življenja ni bilo podanega izrecnega nasprotovanja postopkov za darovanje. Bistvena dopolnitev sedanje zakonodaje je, da domnevna privolitev uzakonja, da je umrli posameznik opredeljen kot možni dajalec, če so izpolnjeni vsi strokovni pogoji in če za časa življenja ni bilo podano nasprotovanje. Tako se bo dejansko upoštevala volja umrlega posameznika, saj danes, če ni znano, da je pokojnik nasprotoval lahko temu nasprotujejo svojci, zaradi njihovih lastnih opredelitev.
Predlagana sprememba zakona uvaja sistem, ki ne zahteva izrecno izjavljene privolitve posameznika v zvezi z darovanjem delov telesa po smrti, upošteva pa izrecno izjavljeno nasprotovanje darovanja. Predlagan je sistem, po katerem so darovalci vsi državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji s tem, da lahko posameznik prepreči odvzem delov svojega telesa po smrti z izrecno izjavo podano pri osebnem zdravniku. S tem, ko ima posameznik na enostaven način možnost izraziti svoje nasprotovanje in s tem ../Nerazumljivo./.. domnevne privolitve je korektno upoštevana njegova pravica odločati o svojem telesu za čas po smrti. Bistvena sprememba je predlagana tudi glede upoštevanja volje svojcev. Predlagana ureditev izhaja iz predpostavke, da je ob domnevni privolitvi nepotrebno ugotavljati voljo svojcev, pač pa je svojcem dana možnost, ovreči domnevne privolitve na način, da navedejo okoliščine, ki kažejo, da se umrla oseba za časa življenja ni strinjala z odvzemom dela človeškega telesa po smrti. S tem je dan poudarek na ugotavljanju volje umrle osebe, ker lahko ovrže domnevno privolitev.
Predlog zakona uzakonja, da je pred odvzemom potrebno opraviti pojasnilni pogovor s pacientom in zdravstvenim pooblaščencem, če ga oseba ima oziroma z njegovimi najbližjimi svojci, če so ti dosegljivi. Pojasnilni razgovor svojci predstavlja pomemben del postopka darovanja delov človeškega telesa. Omogoča, da se bližnji umrlega seznanijo s samim postopkom odvzema organov in se jih nato posebno pripravi, po drugi strani pa predstavlja pomembno priložnost za zdravstvene delavce, da se seznani z načinom življenja in pridobi relevantno zdravstveno informacijo o umrli osebi, ki so potrebni za odločitev primernosti za darovanje. Do določene mere pojasnilni pogovor predstavlja tudi terapijo in možnost, da se bližnji seznanijo s pomembnostjo darovanja, ki glede na vsakdanje pomanjkanje ustreznih organov predstavlja eno izmed najbolj .../Nerazumljivo./.. dejanj, ki jih lahko človek ponudi drugim. Prav zato je bistvena predpostavka za kvaliteten razgovor razlaga okoliščin smrti in s tem njeno razumevanje in sprejemanje. V razgovoru si je potrebno vzeti dovolj časa, da svojci razumejo pomen darovanja. Za uvodni razgovor je potrebno uporabiti znanje in izkušnje psihološke stroke, opravi se na jasen in strokoven način. Razgovor  predstavlja dolžnost, ki jo zdravstveni delavec mora opraviti in na drugi strani pravico svojcev do jasne in strokovno poštene informacije. Razgovor hkrati predstavlja možnost, da se zdravstveni pooblaščenec oziroma svojci pisno izrečejo proti darovanju in navedejo relevantne okoliščine, ki kažejo na to, da se umrla oseba za časa življenja ni strinjala z odvzemom delov človeškega telesa po smrti. V pripravi zakona smo z namenom in vsebino seznanili pomembne deležnike: Rdeči križ Slovenije, državno etično komisijo, Etično komisijo za presaditve pri Ministrstvu za zdravje, republiški strokovni kolegij za transplantacijsko dejavnost, predsednika Zdravstvenega sveta, predsednico Zdravniške zbornice, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Pogovarjali in slišali smo se s pacientovimi združenji, z informacijsko pooblaščenko in z ministrom za zdravje. Našteti zakonske spremembe podpirajo. Pozicija opt-out je uzakonjena v Avstriji, Belgiji, na Češkem in Hrvaškem. Analizi vpliva domnevnega soglasja za zavarovanje ugotavlja, da ima uzakonjena domnevna privolitev v kombinaciji z drugimi pogoji pozitiven in pomemben učenk na stopnjo darovanja organov. Tudi druge raziskave o številu darovalcev in stopnji razvitosti programov za darovanje poudarjajo, da v domnevno privolitev za darovanje organov pozitivno vpliva na pripravljenost posameznikov za zavarovanje lastnih organov po smrti in je vključitev družine v odločanje na tem področju zelo pomembno.
V zakonskem predlogu, ki je pred vami v tabeli pod točko 4 prikazani podatki kažejo, da imajo države uzakonjeno domnevno privolitvijo večje število mrtvih darovalcev na milijon prebivalcev. Cilj predlaganega zakona je torej preglednost, zakonitost sistema domnevne privolitve darovalca, za primer odvzemov človeškega telesa po smrti. Stroka pričakuje, da bo pregleden in ustaven način ugotavljanja o volji darovalca pozitivno vplival tudi na število opravljenih odvzemov delov človeškega telesa. Število darovanih organov bi s sprejemom predlaganih zakonov lahko povečalo za 20%. Prosim vas za podporo tej zakonodajni iniciativi. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Požun. Želi poročevalec Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide pojasniti stališče? Izvolite, kolega Šušteršič.

      BORIS ŠUŠTERŠIČ: Hvala lepa. Predlagatelj oziroma pobudnik gospod Požun je pravzaprav zelo natančno elaboriral razloge in vsebino te zakonske iniciative. Rad bi samo opozoril na to, da smo v okviru naše komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v tej zvezi večkrat razpravljali. Najprej smo formulirali oziroma oblikovali pobudo,da to zakonsko spremembo izoblikuje naše ministrstvo za zdravje. Ker se to dlje časa ni zgodilo, verjetno za to obtajajo .../Nerazumljivo./ razlogi bi ob tej priliki tudi izrekel v imenu komisije in v lastnem imenu veliko zadovoljstvo, da je iniciativa šla v realizacijo v okviru Državnega sveta. Mislim, da je to tudi ena od njegovih pozitivnih združenih funkcij. Danes imamo to idejo implementirano v okviru zakonodajne iniciative, ki jo bo Državni svet po svojih ustavnih pooblastilih poslal v sprejem Državnemu zboru.
Morda bi se dotaknil teh dveh amandmajev, o katerih smo včeraj na komisiji razpravljali. Mi jih nismo mogli sprejeti, ker oba amandmaja bi po nepotrebnem krčila vsebino, smisel in tudi pričakovane učinke te zakonske dopolnitve.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šušteršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Preden odprem razpravo, želijo besedo predstavniki Vlade ali drugih institucij, prisotnih pri tej točki dnevnega reda. Izvolite, dr. Remškar.

      JANEZ REMŠKAR: Spoštovani predsednik, spoštovani svetniki. Bom zelo kratek, da sem jasen. Ministrstvo podpira predlog oziroma osnutek. Zakaj nismo sodelovali oziroma zakaj tega nismo pripravili? Moram reči, da čakamo, ker je v pripravi direktiva in verjamem, da bo v času španskega predsedstva sprejeta, in bo verjetno potem treba ponovno določene člene spreminjati. Pa še drug razlog je, morda je celo z ozirom na razmere v naši družbi v tem trenutku v državi celo dobro, da pride predlog z druge strani. To so razlogi zakaj smo nekako stali ob strani, pa vendarle gospod predsednik odbora ve, da nismo stali ob strani.
Sam bi morda dodal še to, da bo ob tem, ko spreminjamo, zelo pomembno res natančno spromovirati, seznaniti našo javnost s to problematiko, kajti tudi ta privolitev oziroma neprivolitev, sprememba nam ne bo zagotovila, če ne bomo tega dejansko odločno in dobro spromovirali v javnosti. Tu nas čaka na področju komunikacije veliko delo. Mislim, da bo zelo potrebno, da bomo dosegli to, kar je gospod Požun predviden. Vsi v zdravstvu bi si pa želeli, da bi to dosegli. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Remškar. Želi še kdo od predstavnikov institucij besedo? Če ne, odpiram razpravo. Gospodje svetniki, kolegica. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog zakonodajne iniciative, kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. 28 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano zakonodajno iniciativo Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

      Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SUBVENCIONIRANJU ŠTUDENTSKE PREHRANE. Pobudo državnega svetnika Draga Žure za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ste prejeli s sklicem in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport, katere poročilo ste prejeli po elektronski pošti 18. januarja. Na klop ste prejeli tudi amandma državnega svetnika Draga Žure k predlogu zakonodajne iniciative. Morebitne dodatne amandmaje k predlogu Državnega sveta za zakonodajno iniciativo prosim vložite v pisni obliki. Amandmira se le člene predloga zakonodajne iniciative. Po sprejemu amandmaja pa bo služba Državnega sveta opravila redakcijo predloga in prilagodila tako uvod kot tudi obrazložitev predloga.
Želi predlagatelj pobude zakonodajne iniciative besedo? Izvolite, kolega Žura.

DRAGO ŽURA: Hvala lepa za besedo. Kolegica in kolegi! Na kratko bom poskušal opisati še tisto, kar naj bi prinesla ta sprememba zakona, če bo na koncu sprejeta v Državnem zboru.
Aktualni Zakon o subvencioniranju študentske prehrane nalaga izvajalcu v praksi, da v letošnjem študijskem letu sistem prenovi. Zaenkrat še vedno govorimo o sistemu, ki je relativno zastarel, na papirnatih bonih. V teku je že prenova celotnega sistema, s to spremembo pa bi na nek način kompatibilno s spremembo, ki se uvaja v praksi, sistem še bolj približali tistim, ki ga uporabljajo, se pravi, študentom, tistim, ki nudijo študentsko prehrano, in tudi izvajalcu, ki je na sredi med eno in drugo populacijo.
Gre za relativno birokratske, tehnične popravke, ki pa bodo, poleg tistega, kar bo sam nov sistem prinesel, še dodatno olajšali vsem akterjem tega sistema njihovo vlogo.
Predlog sprememb ne posega v način, kako je konceptualno zastavljena danes študentska prehrana. Bi pa še nekaj besed namenil samim konkretnim rešitvam, ki jih prinaša predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane.
V 1. členu zakona bolj natančno opredeljujemo upravičence. 1. in 2. člen sta namenjena odpravi določenih anomalij, do katerih je prihajalo po zdaj veljavnem zakonu v praksi. Se pravi, da so bili do subvencioniranja študentske prehrane upravičeni tudi tisti, ki so samozaposleni oziroma upokojeni, in je vse skupaj zgledalo malo smešno v praksi.
V 2. členu pa odpravljamo anomalijo, ki se nam je zgodila, da so tisti izredni študenti, ki imajo v resnici celo manj študijskih obveznosti kot redni študenti, upravičeni do večjega števila bonov kot pa tisti, ki imajo, recimo, cel teden študijske obveznosti.
V 3. členu širimo evidenco podatkov, ki jih izvajalec subvencioniranja študentske prehrane lahko vodi. Enostavno bo zaradi izvajanja novega sistema v praksi izvajalec potreboval dodatne podatke, ki so tu navedeni. Da pa bo izvajalec lahko te podatke zbiral, rabi osnovo v zakonu, sicer je to prosta volja posameznika, ali bo te podatke posredoval ali ne. V drugem delu tega člena nalagamo Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da z izvajalcem izmenjuje podatke, predvsem podatke o tem, ali je nekdo glede na način zavarovanja upravičen do subvencioniranja študentske prehrane ali ne. V osnovi so upravičenci do subvencioniranja študentske prehrane tisti, ki so na eni strani vpisani na visokošolski zavod, na drugi strani pa niso zaposleni. Se pravi, tisti, ki to izvajajo, morajo preveriti na eni strani status, na drugi strani zavarovanje. S to spremembo bomo to izmenjavo podatkov avtomatizirali. Po domače, študentu ne bo več treba nositi potrdila univerze o vpisu in izpisa iz načina zavarovanja zavoda, pač pa se bo to avtomatsko v praksi izmenjalo.
Potem pridemo še na zadnji, 4. člen, h kateremu sem, kot je bilo že omenjeno, v začetku tedna vložil amandma. Dejansko 4. člen nadomešča po zdaj veljavnem zakonu sankcijo, ki  je pomembna, da se boni od enega gostinca niso prodajali. Zdaj smo imeli štiri sankcije v praksi: prva je opomin, druga prekinitev prodaje in unovčevanja obrokov pri ponudniku  ter odpoved pogodbe. Z novim sistemom, ko se študentu ne bo več treba vnaprej odločati, kje bo jedel, mu ne bo več treba vnaprej plačati vsega skupaj. Dejansko ta sankcija, ki je bila lani uvedena, postane irelevantna, ker ni več tega sploh v praksi. Tako da smo razmišljali, kaj bi lahko tu vmes umestili. Tako smo prišli v tisti fazi do tega, da se omogoči denarna sankcija. Takrat smo tudi naredili delež pač nekega prometa, naknadno smo pa v komunikaciji s strokovnimi službami Državnega sveta in tudi v neformalni komunikaciji s strokovnimi službami Državnega zbora ugotovili, da bi bila taka rešitev v nasprotju z Zakonom o prekrških, ki ne govori več o denarnih sankcijah, pač pa o globah. Bila bi tudi v nasprotju s tem, da morajo biti globe predpisane v absolutnih zneskih, lahko je pa razpon od-do, ne pa več delež. Tako da se s tem amandmajem dejansko ohranja vsebinsko ta sankcija, se pa usklajuje z Zakonom o prekrških, ki določa, da morajo biti absolutni zneski in razpon od-do.
To so spremembe, ki jih prinaša ta predlog zakona o spremembah in dopolnitvah.
Čisto na kratko še naslednje. Če bo to na koncu sprejeto tudi v Državnem zboru, bo celoten sistem manj birokratski in prijaznejši do vseh, ki so vanj vključeni. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Žura.
Želi poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport pojasniti stališče? Kolega Jan, izvolite.

      DR. ZOLTAN JAN: Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport podpira to zakonodajno iniciativo. Meni, da je pomemben prispevek k izpopolnjevanju tega sistema, ki je nasploh v naši družbi zelo relevanten. Namreč, prav ta sistem omogoča razmeroma široko dostopen študij na visokošolski ravni. S tem, ko se je to razširilo na vsa univerzitetna središča in se je širil tudi krog vpisanih, je to zelo pomembno. Seveda ima tudi pomanjkljivosti in vsako odpravljanje teh pomanjkljivosti je dobrodošlo. Je pa to eno ključnih področij, zakaj je v Sloveniji tako obremenjujoče in ni dostopno širokemu krogu državljanov /?/. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Jan.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? (Ne.)
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu zakonodajne iniciative? Če ne, prehajamo na odločanje.
Najprej bomo odločali o amandmaju k predlogu zakonodajne iniciative. Amandma imate pred seboj, kolega Žura ga je tudi že v svoji uvodni predstavitvi obrazložil.
Prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. ( 29 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet amandma sprejel.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakonodajne iniciative, skupaj s sprejetim amandmajem. Prosim, da prijavite prisotnost. (28 prisotnih.)
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagano zakonodajno iniciativo sprejel.

      Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PREJEMKIH POSLOVODNIH OSEB V GOSPODARSKIH DRUŽBAH V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTIH.
      Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 160 z dne 9. decembra lani. Obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo ste prejeli, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Na klopi ste prejeli tudi stališče Interesne skupine lokalnih interesov.
Pri tej točki dnevnega red sodelujeta: gospod Peter Vrtačnik, generalni direktor z Ministrstva za gospodarstvo, in gospa Barbara Rižnik, višja svetovalka z Ministrstva za gospodarstvo.            
Želite besedo v imenu predlagateljev zakona? Izvolite, gospod Vrtačnik.

      PETER VRTAČNIK: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovana svetnica in spoštovani svetniki!
Predlog zakona ureja prejemke direktorje v družbah, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost. Zakon predpisuje načela in omejitve, ki jih morajo upoštevati člani nadzornih svetov pri določanju prejemkov in pravic direktorjev.
Predlog zakona je nadgradnja že sprejetih aktov Vlade Republike Slovenije, in sicer, sklepa o priporočilih predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih svetih gospodarskih družb iz daljnega leta 1989 oziroma 1998, spremembe tega sklepa, ki je posebej določal plače direktorjev v energetskih podjetjih, letne nagrade za uspešnost poslovanja in višino odpravnin, ter ponovno spremembe sklepa v začetku leta 2009.
Predlog zakona ima za cilj tudi z upravljavskega vidika urediti pravila za nagrajevanje direktorjev, kjer nastopa Republika Slovenija ali lokalna skupnost kot večinska lastnica.
Kaj so poglavitne rešitve? Glavna rešitev predloga zakona je, da bodo člani nadzornih organov morali pri določanju prejemkov ali drugih pravic upoštevati enaka pravila. Pri tem pa je odgovornost za sestavo in sklenitev pogodbe še vedno na nadzornem svetu.
Predlog omogoča direktorju fiksen in variabilen prejemek. Fiksni prejemek bo določila vlada z uredbo, in sicer v skladu z razmerji povprečnih plač v družbi oziroma skupini. Direktor pa bo upravičen tudi do variabilnega dela, če bo dosegal zastavljene cilje, ki jih mora oblikovati in njihovo doseganje oceniti nadzorni svet. Z zakonom je določena zgornja meja variabilnega prejemka, in sicer v višini 30% fiksnega prejemka. Direktorjeva osnovna plača bo tako odvisna od višine povprečne plače v podjetju oziroma skupini, poleg tega pa še dodatnih 30%, odvisno od uspešnosti pri doseganju ciljev.
Predlog omejuje tudi izplačilo odpravnin. In sicer, da direktor ne bo upravičen do odpravnine, če ostane zaposlen v družbi oziroma skupini. Direktor pa je upravičen do drugih pravic za normalno opravljanje svoje funkcije (uporaba službenega avtomobila, kreditne kartice in podobno), ki jih pa mora zopet v okviru pravil oblikovati nadzorni svet.
Zakon ne bi bil zakon, če ne bi predvideval tudi kazenskih sankcij za člane nadzornih svetov, ki ne bodo upoštevali teh določb zakona. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev.
Želi poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pojasniti stališče? Izvolite, kolega Binder.

      MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana kolegica in kolegi!
Komisija za gospodarstvo je obravnavala predlagani zakon in moram reči, da smo v precej razburljivi in na trenutke zelo zanimivi diskusiji bili pravzaprav vsi enotnega mnenja: da gre pravzaprav v naši družbi, vsaj v preteklem obdobju, za hude ekscese, ki so v veliki meri zrevoltirali širšo slovensko skupnost, javnost, in da je bilo na tem področju treba nekaj narediti.
Vsi smo bili enotnega mnenja, da je bilo treba nekaj na tem področju narediti, nismo se pa vsi strinjali, na kakšen način bi se naj ta zadeva uredila. Namreč, nikakor nam ni bilo jasno, kako je možno, da v primeru, da je država večinska lastnica, ki ima absolutno pod nadzorom nadzorni svet, ne more kontrolirati lastnih kadrov, ki jih sama postavlja. Seveda, Vlada ocenjuje, da je najboljša rešitev v tem primeru, da se namesto priporočil sprejme zakon, kot je bil danes predstavljen. Naša ocena z večino glasov je bila, da je bolje sprejeti takšen zakon, kot da bi se še potencialno dogajale takšne anomalije in ekscesi, kot so se dogajali. Zato je komisija z večino glasov ta zakon tudi podprla.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega mag. Binder.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Meh, izvolite.

      BORUT MEH: Lep pozdrav vsem skupaj! Danes se je sestala Interesna skupina delodajalcev, seveda smo se tudi opredeljevali do tega predloga zakona. Morda je nenavadno, ker smo delodajalci, da smo ta zakon podprli.
Moram reči, da sem tudi sam osebno prizadet s tem zakonom, pa se mi zdi, vsaj v času, kolikor sem zdaj v podjetju, ki je v državni lasti, da je primerno z zakonom urejati ne plač, pač pa prejemke. Ker to, kar se je govorilo o izkrivljanju, ali pa je kolega Binder govoril, je šlo predvsem za to, da so se spoštovala priporočila glede plač, seveda je bilo pa veliko tudi poti, da se je zaobšlo potem preko raznih drugih prejemkov ta določila o osnovni plači. In mislim, da ima lastnik, četudi je to država, pravico odrediti prejemke poslovodnih oseb. Se pa v nobenem primeru ne bi strinjal, da bi se podoben zakon sprejemal za privatni sektor, kjer imamo znane lastnike in je tudi povsem normalno, da ti lastniki potem določajo tako plače kot prejemke poslovodnih oseb.
In še enkrat pravim, ravno to so bili razlogi, da smo tudi v interesni skupini podprli ta zakon, ker mislim, da bomo s tem tudi malo omilili ta pogrom, ki je proti poslovodnim delavcem, ne samo v podjetjih, ki so v lasti države, temveč tudi v zasebnem sektorju. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Meh.
Želi še predstavnik katere druge interesne skupine besedo? Če ne, odpiram razpravo. Želi še kdo? Kolega dr. Mencinger, izvolite.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, gospod predsednik, predstavniki ministrstva! No, jaz sem bil tisti, ki se je zelo upiral sprejemu tega zakona, vendar pa moram reči, da sem se premislil. In sicer, menim, da je bolje kot pa to, da imamo ta zakon. Imam pa še vseeno nekaj resnih pomislekov. Nekaj je kaznovanje za glasovanje, za glasovanje človek ne more biti kaznovan. Poleg tega je v 8. členu določeno, da je kakršnakoli takšna določba nična in potem za nekoga, ki je glasoval za nično določbo, ki tako ali tako nima nobenega smisla kaznovati. Nasprotujem temu, da so kakršnekoli delniške opcije dovoljene v teh javnih podjetjih ali državnih podjetjih, ker to pomeni spreminjanje lastniške strukture in to v bistvu pomeni, da se mogoče država dolgoročno odreka lastništvu, tako da te stvari se mi zdijo še zmeraj v zakonu nekoliko vprašljive. Kar se tiče pa lastnikov  tudi privatnih podjetij, vemo, da zakon v Nemčiji omejuje vsa podjetja, ne samo državna podjetja. Je pa problem, ki ga imamo, in sicer mi imamo predvsem lastnike premoženja ne pa lastnike družb in v tem primeru ti lastniki premoženja niso neki pravi lastniki, tako da ne bi rekel, da se to ne bi smelo širiti tudi na privatna podjetja, ki so predvsem v lasti raznih skladov in podobnih stvari. To se pravi, tu ne vidim razloga zakaj se na to ne bi širilo. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega dr. Mencinger. K temu zakonu je vložen tudi predlog amandmaja s strani kolega Draga Bahuna. Mogoče bi bil primeren trenutek, kolega Bahun, da obrazložite ta predlog amandmaja.

      DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Tudi jaz se strinjam, da je na področju plač in prejemkov poslovodnih oseb v firmah, kjer je država večinski ali 100% lastnik, treba stvari urediti, čeprav moram reči, da mi je žal, da se mora ta stvar urejati s posebnim zakonom. Jaz sem bil trdno prepričan, da kriterij in bom rekel na nek način v bistvu navodila, ki so bila v začetku lanskega leta sprejeta s strani Vlade, so tako dobra, da bi jih v bistvu morali nadzorni sveti spoštovati in tam, ko se stvari ne spoštujejo je stvar drugih mehanizmov, da se enkrat uredi odnose z nadzornim svetom, ne pa da se zaradi tega v bistvu na nek način sprejema zakon, ki pa v bistvu definira nominalno višino prejemka direktorja. in na to jaz v bistvu imam določen amandma oziroma pripombo, namreč smatram, da dodatek za delovno dobo ne more biti vštet v to kategorijo. Zakaj se v bistvu gre? Gre se za to, da preprosto povedano, plača ali prejemek direktorja je sestavljeno v načelu iz dveh delov, eno je osnovna plača delovnega mesta direktorja in zraven je dodatek. V večini primerov je to dodatek na delovno dobo. To pa v bistvu pomeni, da glede na to, da se ta dodatek spreminja, pomeni, da se bo osnovna plača na nek način tudi spreminjala oziroma zniževala oziroma bom rekel starejši, ko je direktor bolj je v slabšem položaju. In jaz mislim, da to tudi ni prav in zato tudi predlagam, da se v 4. točki pri prvi alineji tretjega odstavka, da se spremeni in da se glasi: vsi dodatki, razen dodatka za delovno dobo, so že vključeni v bruto plačo. To je en amandma. Drugi amandma je pa na 9. člen. V 9. členu namreč je opredeljeno, da se v bistvu na zunaj sveti morajo zadevo v bistvu v samih firmah urediti v treh mesecih od sprejema zakona. Ampak te stvari ne moreš urediti, dokler ni odredba vlade, ki bo definirala razmerja v bistvu tudi sprejeta. Zato predlagam, da se na nek način ta tekst spremeni, in da se glasi "pogodbo direktorja je treba uskladiti s tem zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi odredbe iz 4. člena tega zakona". Namreč, pravim še enkrat, nemogoče je, da se v bistvu, dokler odredba ni sprejeta, da se že na nek način časovno, .../Nerazumljivo./... da nekaj uredi kar pa v bistvu ne more narediti. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Peršak ima besedo?

      ANTON PERŠAK: Se opravičujem, ker tako lepo danes vse teče, pa mirno in hitro, ampak vseeno. Ne bom seveda polemiziral z amandmaji, bi pa neko osnovno nelagodje rad povedal ob tem zakonu, ki pa ni samo stvar tega zakona, ampak naše ureditve sploh.
Mi imamo v ustavi napisano, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, in da lokalne samoupravne skupnosti odločajo o vsem kar zadeva vprašanja na tistem lokalnem območju avtonomno. V Sloveniji je najmanj 50 gospodarskih družb, se pravi javno-komunalnih podjetij in podobnih, ki so v celoti v 100% lasti občin, potem je vrsta javnih zavodov itn. Potem, recimo otroško varstvo, kjer v celoti plače financirajo občine in starši. Vendar te občine, tudi starši seveda, nimajo niti enega pol odstotka možnosti vplivati na plače niti v otroškem varstvu niti v teh javnih podjetjih, ker jih v celoti predpisuje država, ki sicer garantira avtonomijo lokalne samouprave. Zato se bom jaz pri tem zakonu delal, kot da ga ni, sicer pa bom verjetno delil usodo še naprej tako kot jo.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Besedo ima kolega Klemenc.

      MARIJAN KLEMENC: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Zakon je v bistvu, pa nedvomno je tako imenovana reakcija na nereakcijo številnih nadzornih odborov, ki priporočil niso vzeli resno. Mišljena pa so bila pa skrajno resno. In mnogi, žal so mnogi ali pa dejstvo je tako, da so mnogi nadzorni odbori sestavljeni še vedno tako, ker jih je pač imenovala neka druga vlada in so po neki koheziji s predsedniki uprav in je normalno jasno, da si verjetno, .../nerazumljive./... verjetno ne bodo rezali, bi rekel, tiste plače, ki je bila prvotno obljubljena. In problem je pač ta, da ljudstvo pa ne trpi več takih plač. Ne nazadnje tudi recesija. In plače so pač hkrati s tem tudi relativne. Sedaj, jaz bi si želel, da bi bil v državi verjetno predsednik vlade tisti, ki bi imel največjo plačo. Sedaj, ali vsem znižati plače, ostalim pa, pa predsedniku vlade dati, ne vem, enkrat večjo plačo. To bo verjetno stvar debate. In tamle gledam, sicer to je neka druga zgodba, da je vaj 20 zdravnikov v tej državi, ki zasluži vsaj enkrat več kot pa predsednik vlade, je tudi vprašljivo. Sedaj, to je eno.
Bi pa imel drugo vprašanje za predstavnike vlade ali pa ministrstva. Po mojih podatkih bo prišel na plano nek drugi zakon, ki bo pravzaprav ustanovil agencijo za opravljanje s premoženjem države. Ali bo potem ta pristojnost plač prišla na to agencijo? Ali bo potem ta zakon še poseben ali bo nepotreben? Kako dolgo bo imel to veljavo? Skratka, to me malo zanima, pa če lahko odgovorite na to. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Klemenc. Besedo ima kolega Meh.

      BORUT MEH: Jaz bi se oglasil na ta dva predlagana amandmaja kolega Bahuna in sicer moram kar reči, kot predstavnik delodajalcev, da nekako govorimo o minulem delu kot o reliktu enega sistema. Da normalno je, da daste normalni dodatek za delovno dobo pri istem delodajalcu, ne pa, da se vleče čez celo obdobje. To je ena stvar.
Druga zadeva pa je, da tukaj govorimo o pogodbi s katero se določi plača, in da v izračun povprečja gre pač minulo delo tudi sodelavcu v podjetjem in preko tega, posredno neko minulo delo je v tej fiksni plači predvideno. To je samo, bom rekel moje razmišljanje in zaradi tega, ker se pa strinjam s tem drugim amandmajem, bi pa le predlagal, da glasujemo o vsakem amandmaju skupaj, ne pa o obeh. Posebej, pardon. Posebej. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Meh. Seveda. Besedo ima kolega dr. Rus.

      DR. ANDREJ RUS: Hvala za besedo. Spoštovani navzoči! Jaz imam naslednji komentar k temu zakonu. Mislim da, strinjam se z nekaterimi predhodniki, ki so rekli, da je to relativno ponesrečena artikulacija dobrih namenov. Tukaj verjetno marsikdo se strinja ali pa večina, da namen je v redu, je pa izvedba skrajno ponesrečena. Mislim, da nesistemskost tega zakona je že dr. Mencinger zelo dobro pokazal in mislim, da se moramo v bodoče mi bolj potruditi, še bolj pa vlada, da najde boljše in bolj praktične sistemske instrumente. Namreč mi imamo Zakon o gospodarskih družbah, ki danes predvideva, da plače določajo nadzorni sveti. Kolega Klemenc je rekel, nadzorni svet iz ene garniture itn., in se zaplete in hoče, noče ubogati, ali ga lahko discipliniraš ali ne, nimaš instrumentov. In tukaj je cel kup praktičnih zadev, praktičnih problemov. Druge države v Evropski uniji, ki so se soočale z zelo visokimi plačami in tudi še s plačnimi škandali visokih vodilnih v zasebnih družbah in tukaj bom spet pritegnil dr. Mencingerju, so rešile ta problem na naslednji način. Sicer so posegle v tisti del zakonodaje, v našem konkretnem primeru Zakona o gospodarskih družbah, ki je dal pristojnost oblikovanja plač najvišjim vodilnim v skupščini. Skupščina vemo, da se sestaja najmanj enkrat na leto, povsod tam kjer je država 100% lastnica, je skupščina enako seji vlade, kar pomeni, da ima vlada, da bi s takim ukrepom elegantno vlada dobila direktno pristojnost za oblikovanje plače na sami seji vlade. Kar pomeni, da se ne bi sedajle zapletali z nekim zakonom, z nekimi absolutnimi zneski, z nekim, z neko recesijsko perspektivo in z neko, tisto kar dr. Mencinger ni omenil, pa upam, da bo še kdo, z neko uravnilovko. Vsi bodo šli sedaj na najvišjo možno minimalno plačo vodilnega in boš, če boš imel državno trafiko ali če boš vodil to kar Meh vodi, nekaj odgovornega, bosta imela po mojem enako plačo, mogoče bosta imela kakšen bon za prehrano več. Tako da, jaz bi pozval vlado, da dejansko nekako skuša slediti zglede. Izgledi v tujini so taki, da so, to mnenje, da skupščine delničarjev oblikuje neobvezujoča mnenja. Mi lahko zaostrimo glede na situacijo in rečemo, to ni samo neobvezujoče mnenje, konkretno skupino podjetij, ki je tukaj napisana, lahko pa tudi za zasebni sektor damo večjo težo samim lastnikom, se pravi delničarjem, da vplivajo na nagrajevanje. Mislim, da bi potem taka, tako artikuliran ukrep zadostil cilje, dobrim namenom vlade, hkrati bi pa ta območja celo razširil in bistveno bolj sistemsko reguliral problematiko, ki pa je res problematika vredna regulacije nagrajevanja najvišjih vodilnih tako v javnih kot tudi v zasebnih družbah. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega dr. Rus. Besedo ima kolega dr. Golob.

      DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi! Dovolite eno razmišljanje k tej stvari, ko je že gospod Binder omenil, da smo imeli na Komisiji za gospodarstvo dosti živahno razpravo, tudi sam sem bil del tega. Smo v časih, ko je v bistvu dobro videti, slabo slišati, če pa že slišimo in vidimo dobro je pa treba imeti tudi dober želodec. Ta zakon zajema temeljna vprašanja naše družbe. Ker če so tukaj anomalije je revolt tukaj. To gospodje sindikalisti dobro vedo. Zdaj imamo tukaj možnost, da o tem razpravljamo vsak po svoji vesti, tukaj nekih idejnih osnov na samem svetu verjetno ne bo prišlo do izraza, vendar v parlamentu bo prišla do izraza vsa idejna ozadja strank in vsaj od dveh, ki imata social demokratsko ozadje ena po imenu, pa tudi po vsebini, druga po Pučnikovem poslanstvu, bi pričakovali, da tukaj le naredijo malo reda. Če se pogovarjamo o osnovni plači minimalni tam nekje 500, 600 evrov, potem bi pričakovali, da se bodo gospodje na samem vrhu zadovoljili z nekajkratnikom te osnovne plače ali je to 10 ali je celo 20, vsekakor pa, da ne prebijejo dobrega okusa in jutrišnjih potencialnih nemirov v družbi. Kaj to pomeni? Da ne gredo ne vodstva ne nadzorni sveti preko nekih meja, preko polnega gasa, ki ustvarja takšne situacije. O tem mi lahko tukaj damo eno priporočilo tem zakonodajalcem, gospodu Vrtačniku, ki le v nekem smislu uveljavlja voljo ministra in ki hoče tukaj nekako en red narediti in ponujajo to zakonodajo, ki se vleče že od pamti veka pri nas, pa tudi v obdobju 1989-1998, pa tako naprej, pa kljub temu marsikaj ni preprečila. Sodu je izbilo dno, ko so si lastnik država, torej gospod Žunič v tem primeru, tudi državnemu uslužbencu gospodu Kramarju iskeširal en milijon evrov. Zatorej imamo danes eno zafurano banko. Plus še cela vrsta anomalij, ko so fantje v mnogih podjetjih, ki so danes na psu, si "talali" prevelike plače. Potem pa pojdimo še k državnemu sektorju, ki je v povezavi s privatnim. Da mora vodstvo državo preprositi vodstvo Petrola, ki zdaj pride, je prišlo do komande "ne pojdite previsoko". Torej, družbi, kjer ima država 27% preko Kada in Soda, vendar ji država omogoča monopol na področju goriv. Torej, ni sicer polni lastnik država, ampak jim omogoča, da držijo monopolni trg. Torej, še cela vrsta enih situacij kjer se da red narediti v državi, vsaj v časih, ko smo v krizi. Morda se bodo vrnili časi mleka in meda, ko se bo lahko spet malo globlje seglo v blagajno podjetja in si omislili boljše dohodke, ampak zaenkrat je čas, da tudi gospoda deli usodo naroda. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega dr. Golob. Besedo ima kolega Šuštaršič.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz seveda sem med tistimi, ki menimo, da država mora regulirati stanje v družbi zlasti v finančno gospodarski krizi, ampak preseneča me ta preprosta administrativna regidnost v tej regulativi. Saj ta zakon bo verjetno, to sedaj reguliral, ampak koliko bo pa odprl drugih dogodkov, ki bodo glih tako nezaželeni je pa seveda veliko vprašanje. Jaz sedaj nebi nobenih insinuacij razvijal, ampak seveda človek je zelo iznajdljiv in če je nekomu v tej družbi danes ni bilo nič nerodno, nenormalno denarje pobirati preko plače drugih ljudi seveda mu tudi kasneje ne bo prav nič nerodno kaj drugega speljati, glih tako vprašljivega.
Čisto konkretno me pa zanima, v čem je razlog, da se v mehanizem tega zakona vgrajuje torej nagrajevanje oziroma plačevanje direktorja v obliki delnic, tiste družbe, katere direktor je. To jaz ne vidim nobenega razloga pa bi rad izvedel, v čem je ta modrost tega ukrepa. Paralelno k temu bi pa vprašal, kaj pa v tistih družbah, kjer so delnice neprenosljive, ali bo direktor na osnovi tega zakona to uveljavljal na sodišču kot socialno pravico?

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Sicer bi ponudil gospodu Vrtačniku, da poskusi odgovoriti na nekatera vprašanja in pomisleke.

      GOSPOD VRTAČNIK: Hvala lepa. Če dovolite, ne bi vsakemu posebej, ampak bi bistvene stvari pozvali.
Delniške opcije, za začnemo s konca. Ena izmed možnosti izplačila dodatnega dela, nič drugega, osnovna plača, ena izmed možnosti lahko tudi ne. To je ponujeno kot možnost izplačila in delnica konec koncev je ravno tako del denarja, če ga tako gledamo.
Druga stvar. Gre za povprečje, to kar ste vi govoril, praktično bo povprečna plača sestavljena oziroma bo določena z nekim faktorjem povprečne bruto plače zaposlenih v podjetju ali skupini. Iz tega lahko začnemo zopet izvzemati od vseh povprečnih bruto plač vseh delavcev, delovno dobo ven pa nazaj dajemo ali kakorkoli, ampak neka delovna organizacija ima toliko bruto plač za delavce in poslovodja dobi neki faktor, povprečja bruto delovnih plač. Ta faktor povečanja bo se z uredbo določen in sicer različno, to kar smo se zadnjič tudi že pogovarjali in je bilo tudi rečeno, za različna področja odvisno od tega, kako je tudi določena organizacija bolj ali manj monopolna na področju, kar pomeni, če ima več ali manj neki določen monopol v nekem določenem okolju in je bistveno manj, bo ta del faktorja plač bistveno drugačen kot drugi del. To je tisti drugi, ker je bilo tudi zadnjič debate, koliko bo to in kaj bo to, ta del je še v razpravi.
Pristojnost za agencijo. To je vmesni del. Agencija bo jasno imela tudi ta del upravljavskega dela, ampak urejanje plač oziroma poslovodnega je ta drugi del in jaz upam, da bo potem tudi jasno, da bo na agencijah. Sedaj je zavezovalo vsa ministrstva, ki smo kot skrbniki oziroma nad določenimi družbami ali podjetji in jih imamo v tako imenovanem upravljanju, drugače se pa sedaj vse to prenaša centralno na agencijo in mislim, da je to dobra ideja. To je eden sestavni del, kako bi rekel, paket, ki bo enostavno tudi urejal izplačila poslovodnih organov vseh teh družb, ki bodo v agenciji, sedaj so trenutno v ministrstvu. Uveljavitev je v treh mesecih, morajo poročati, tako da tisti timing, da nam tukaj znotraj popolnoma, več pa bomo morali mi imeti dela sedaj, upajmo. Se že pripravlja, da v enem mesecu tisto uredbo, kjer bodo ta razmerja določena in tudi različno po panogah, da se primerno določi. Upam, da nisem še kaj drugega. Ne. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za ta dodatna pojasnila. Kolega dr. Mencinger.

      DR. JOŽE MENCINGER: Jaz imam še vedno prigovor na kaznovanje, ne moreš biti kaznovan, če gre za neko telo, v kateri se je pač nekdo odločil tako, drugi pa drugače, saj se bomo tudi tukaj kaznovali, če glasujemo narobe, ne gre.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želite odreagirati še na ta del? Ste ga pozabil.

      GOSPOD VRTAČ: Se oproščam za ta del kaznovanja in glasovanje.
Glasovanje v nadzornih odborih je odločanje, to je delo, to ni glasovanje kar tako. To je neka funkcija, ki jo narobe narediš. To je tako, kot bi rekel, ko vozim pa nekaj narobe naredim. Na koncu verjetno je skupinska odgovornost. Bomo pa to proučili, bomo pogledali.
Še eden del, kjer se predlagal, mislim da je bilo predlagano, da bi bilo dobro pogledati z ZGD-jem, da se v ZGD katere druge stvari. Tudi ta del se mi zdi smiseln in ga bomo nekako vzeli kot na spisek vseh teh stvari, ker vsako leto kot veste se prenavlja in dopolnjuje Zakon o gospodarskih družbah in to smatramo kot eno dobrodošlo pobudo, o kateri bomo tudi razpravljali in se bomo o njih odločali. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Bahun. Izvolite.

      DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Jaz se opravičujem, ampak jaz bi, če dovolite, jaz bi samo dve zadeve.
Prvič, kar se tiče časovnice. Sami ste rekli, da se pričakuje da ../Nerazumljivo./.. kar veliko firm dati pa te razmere postaviti. Kaj pa, če ne boste naredili? V zakonu namreč nič ne piše, ta samo piše, Vlada mora, naj bi vmes naredila. Kaj pa, če ne bo, čas pa teče? Bojim se samo, da v mnogih podjetjih bomo na neki način pred dejstvom nadzorniki, da bomo mogli v zelo hitrem času namreč dokler nimaš te razmere definiranih z znanih s strani vlade, potem boš pa imel zelo majhen čas, vem, da še celo mogoče kdaj tudi kakšen mesec ali pa še celo manj, da boš te stvari porihtal. Jaz apeliram, da se veljavnost tega, bom rekel, zakona veže na dan od sprejetja uredba s strani Vlade. Resno pravim še enkrat, drugače si jaz ne znam predstavljati kako bo ta stvar funkcionirala. Bojim se, da v mesecu dni za vsa podjetja ne boste definirali vseh razmerij. Nadzorniki so od 4 do 5 tisoč evrov kaznovani, če ne bodo do roka te stvari v bistvu speljali. To je, kar se tiče tega amandmaja.
Kar se pa tiče prvič zadev. Samo sprašujem, ali niso tudi poslovodnejši v skladu z Zakonom o delovnih razmerij, ali niso upravičeni do dodatka na delovno dobo? Namreč, ta problem je pereč, ni vezan samo na pogodbo o zaposlitvi direktorja, ampak na sistem nagrajevanja v podjetjih. Tu notri so razmerja osnovnih plač vseh delovnih mest, od najnižjega do osnovne plače delovnega mesta direktorja. V vseh firmah bo treba razmerja spremeniti na nek način, ker se bo osnovna plača po tem zakonu spremenila. Ne gre samo za to, da je treba pogodbe spremeniti, ampak je treba celoten sistem nagrajevanja in notranjih razmerij v kolektivu na novo postaviti. .../Medsebojno dogovarjanje./

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če dovolite. Kolega Bahun je dovolj jasno opredelil svoje stališče. Želi kdo razčistiti ali polemizirati? Izvolite, bo dobrodošlo dodatno pojasnilo. Gospod Vrtačnik.

      GOSPOD VRTAČNIK: Sugestija, mislim, da bi časovno vezali na sprejem uredbe, mislim, da se mi zdi dobra ideja in jo bomo prenesli naprej. Mislim, da z naše strani potem, če je nek normalen rok mesec po uveljavitvi tega ali dvomesečni po uveljavitvi se mi zdi v redu. Ne bom rekel, da moramo tudi .../Nerazumljivo./, če Vlada res ne bo tega sprejela, potem je nesmiselno, da neke stvari že veljajo, pa  drugega ni. Suma sumarum pa je popolnoma jasno, zakon ne more veljati, če uredbe ni, kar pomeni, da to se ne izvaja, kar pomeni, da je potem zakon bos. Bomo proučili. Ta del pa definitivno...
Za drugi del pa, kar se tega tiče, poslovodni organi, vsaj ti, ki jih mi naslavljamo imajo individualne pogodbe. Tam notri so vse stvari, praktično, če rečemo, toliko je končna "take it or leave it" oziroma to je tisti, ki vam ga ponujamo za vodenje. Tam znotraj so naštete vse stvari. Hvala lepa. .../Medsebojno dogovarjanje./

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Meh, izvolite, artikulirajte, tako smo navajeni, svoja stališča ali pomisleke.

      BORUT MEH: Jaz bi rada povedal kolegom, jaz že imam tako pogodbo, kot jo predvideva ta zakon. Gre za to, da se gleda povprečje tistih, ki niso na individualni pogodbi v firmi. .../Oglašanje iz klopi./ Individualna je, ene so v skladu s kolektivno pogodbo, da ne bi midva že spet. Reči moram, da poznamo te pogodbe o poslovodenju, pa tako recimo, ki tudi nimajo dodatkov vseh, ki jih imajo te pogodbe, ki izhajajo iz kolektivne. Iz tega povprečja se zaračuna in se na to povprečje določi mnogokratnik, ki ga ima ta poslovodni delavec. Tukaj moram reči, da to ne vpliva na spremembo sistema navzdol.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za to ilustracijo. Kolega Ščernjavič.

      DRAGO ŠČERNJAVIČ: Usmeritev zakona podpiram. Mislim,da je celo globoko prepozen glede na anomalije, ki so na tem segmentu prisotne. Pri tem zakonu pogrešam, ker sem danes tudi rekel, spremljam te zadeve že dolgo, teh preteklosti SDK-ja, Ajpes zelo natančno obdeloval te strukture mase plač in prejemkov. Sedaj po novem to več ni, tako da si lahko iz teh analiz in iz Ajpes-ovih prišel do ocen o razmerjih kakšna so, koliko je individualnih pogodb, kakšne so plače po individualnih pogodbah, kakšni so drugi prejemki, pa tudi kakšna je masa za pogodbene in avtorske honorarje v firmah. Ko to vse sešteješ so to taka razmerja, da bi rekel glede na gospodarske in socialne razmere, danes v kakršni smo, seveda, nesprejemljivo.
Še nekaj bi rekel. Glede na to, da v javnem sektorju, ker ste neko analogijo notri vlekli, mislim, da neprimerno, ampak je kar .../Nerazumljivo./ se točno ve kakšna je višina, najnižja, najvišja, in da je razmerje najnižja - najvišja 1:12 in da se mora znižati na 1:10 po Zakonu o sistemu plač. Glede na zakon bi vprašal predlagatelja, kakšno bo to razmerje plač po novem, po vašem, kot posledica, konkretna številka, kakšno bo razmerje plač po firmah. Te analize bi morali imeti, zato ker bom rekel takole, ko berem podatke in primerjave kaj se dogaja v bolj razvitih državah kot smo mi in kako so omejili plače, bi vas vprašal kaj je za vas sprejemljivo razmerje. Da se ta socialna neenakost in razslojenost, ki je v Sloveniji tako globoka, tudi plačna neenakost ne bo še naprej poglabljala. Zame bi bilo sprejemljivo razmerje tam, če vzamemo povprečno plačo v firmi po kolektivni pogodbi, če vzameš povprečno plačo v firmi z vsemi individualnimi pogodbami to sta dve višini. Kaj pa je to sprejemljivo razmerje? Zanima me. Jaz imam odnos do tega, pa bom najprej vas vprašal, potem bom pa še svoje mnenje povedal. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če želite pojasniti, ni pa nujno.

      GOSPOD ____: Ker smo bili izzvani, da to povemo. Imamo izračune, naredili smo jih, zaenkrat moram reči, da še nismo, da bi jih dajali ven, tudi zaradi, ne bom rekel špekulacij in vsega tega, ker bomo ta del razmerij še enkrat pregledali. Definitivno se bo razmerje tega sukalo tem priporočilom, ki so bila, ob tem, da bo za določene in za različne panoge različna .../Nerazumljivo./ mnogokratniki, kot se je lepo gospod Meh izrazil, bodo različni, kar pomeni, če povem enega bo šlo to takoj naprej in bodo rekli, cela branža in vse bo imelo to. Ni res, vsak del oziroma del, ki je in smo ga tudi že identificirali, več teh segmentov, bodo imeli različne. Nekateri zelo majhne mnogokratnike, nekateri pa malo večje, predvsem tiste, ki so na trgu in so resnično na trgu in samo .../Nerazumljivo./ bodo lahko imeli malo višje, vsi drugi pa ta del sigurno ne. To v tem delu.
Kaj je sprejemljivo? Gre ves del v javni del, kot ste vi rekli, ta gre pa izven in ni zajet, tako da ne bi mešali te stvari, gre samo za samoupravne skupnosti, in tisti del, ki je v lasti samoupravnih skupnosti in države.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da smo izčrpali razpravo. Če se strinjate prehajamo na odločanje, in sicer najprej o predlaganima dvema amandmajema. Najprej o prvem amandmaju kolega Bahuna, ki se glasi: Prva alineja tretjega odstavka 4. člena predloga zakona se spremeni tako, da se glasi: vsi dodatki, razen dodatka za delovno dobo so že vključeni v bruto plačo." Ugotavljamo prisotnost! 29 prisotnih.
Kdo je za? (13 članov.)
Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma Državni svet sprejel.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju. Prvi odstavek 9. člena predloga zakona se spremeni tako, da se glasi; "pogodbo direktorja je treba uskladiti s tem zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi uredbe iz 4. člena tega zakona". Ugotovimo prisotnost! (31 prisotnih.)
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani amandma sprejel.
In sedaj prehajamo na odločanje o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu skupaj sprejetim amandmajem. Torej, v tem primeru skupaj z obema sprejetima amandmajema. Ugotovimo prisotnost! (31 prisotnih.)
Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

      Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELU DRŽAVNEGA SVETA V LETU 2009. Poročilo ste prejeli. Dovolite nekaj uvodnih besed.

      MAG. BLAŽ KAVČIČ: Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2009 je pred vami še vedno v obliki osnutka, v tem smislu, da se bo redakcijsko pravopisno in oblikovno še nadgradilo. Menim, da na 100 straneh gradiva dovolj jasno kaže na obseg izvedenih aktivnosti in tudi na vsebinsko naravnanost delovanja Državnega sveta. Ob tej priložnosti se seveda zahvaljujem vsem državnim svetnikom, ki ste prispevali tisti bistven vsebinski delež k temu kar smo skupaj doseli in pa seveda našim strokovnim službam s sekretarjem na čelu, ki so kvalitetno podpirali naše skupno delovanje na obeh področjih, seveda pa imamo za naprej še vrsto zadev, kjer se da naše skupno delo še izboljšati.
Zelo smo razvili tisti del našega delovanja Državnega sveta skladno z našim ustavnim mestom, kjer predstavljamo možnost nastopanja organiziranih strokovni civilni družbi, ki z našo pomočjo in z našim, tudi vsebinskim dodatkom prispeva tisti vsebinski dotok mnenj, problemov, pobud, v sfero formalne politike. Indeks teh aktivnosti je kar 213. Zelo smo povečali število posvetovanj. Tako da menim, kar se samega števila tiče, je to približno tisti obseg, ki je primeren in od tukaj naprej sledi samo še povečevanje kakovosti našega dela. Bili smo uspešni tudi na področju zakonodajnih pobud. Mislim, da tudi današnja naša seje je pokazala, da smo na tem področju veliko že naredil in da si lahko še obetamo, mi smo v lanskem letu imeli dve uspešni zakonodajni pobudi, kar je povečanje za 100% glede na stanje vseh prejšnjih mandatov. Pa ne da bi jaz predlagal, da zdaj v zelo obsežni zakonodajni pobudi vidimo nujno indikator aktivnosti, kvalitete in obsega dela Državnega sveta, ampak je dobro, da smo tudi na tem delu prisotni, ker menim, da dosedanji predlogi zakonov, recimo lansko leto, če vas spomnim samo na Zakon o posledicah dela z azbestom in Zakon o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa, v teh dveh primerih je Državni svet dal nek prispevek h kakovosti zakonodaje, tudi pomagali smo v interakciji med posameznimi poslanci, poslanskimi skupinami, tako da smo po mojem mnenju odigrali neko konstruktivno povezovalno vlogo. Pri delu komisij opažamo, da je število sestankov približno na ravni prejšnjega leta. Smo pa skupaj na sestanku mojega razširjenega Kolegija ugotovili, da na tem področju je prostor za razvoj, se pravi, da bi komisije s pomočjo naših strokovnih služb nekoliko bolj aktivno posegle v delovanje v zakonodajno aktivnost že v fazi, ko se odloča ali bo zakon šel v postopku prve obravnave zakona v Državnem zboru v javno razpravo ali ne. To zahteva tudi izboljšanje informacijske povezave znotraj informacijskega sistema Državnega zbora, ki podpira tudi delovanje Državnega sveta in to področje je eno od področij, ki ga je tudi Kolegij videl kot prioritetno področje, kjer je vodstvo zadolženo, da izboljša razmere, ker informacijska podpora Državnega zbora na posameznih pomembnih točkah škripa, ne na novo, to je nadaljevanje nekih trendov iz preteklosti, ampak tukaj moramo doseči boljše razmere. Zelo pomembno je kar se tiče pozicije Državnega sveta in to tudi v tem poročilu piše, da smo v preteklem obdobju dosegli kar tri pomembne potrditve stališč Državnega sveta na Ustavnem sodišču, to je, prvič, odločitev o obveznem financiranju kampanje v primeru referenduma, ki ga zahteva Državni svet, drugo vprašanje je vprašanje upravljavske pravice nad prostorih na tej lokaciji, kjer nas sedaj čakajo naslednji koraki, ki se jim naš dragi veliki brat upira, kot se je zgodovinsko vedno dogajalo, ampak gremo vztrajno tukaj naprej. Uspeli smo tudi doseči ali dočakati odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s poklicnim opravljanjem funkcije predsednika Državnega sveta, kjer je ureditev poklicnosti že veljavna, bo pa potrebno še urediti podrobnosti z zakonom, ki ga oblikuje Ministrstvo za javno upravo. Zadeva, ki v preteklem obdobju še ni bila realizirana, ampak je visoko v prioriteti nalog bila že v preteklem obdobju in bo tudi letos, je poskus uzakonitve četrtega banja zakona. Mi smo na velikem številu zakonov in vetov, ki smo jih izglasovali v tem Državnem svetu videli in tudi vlada je lahko videla, tudi opozicija, tudi koalicija, da bi bilo mnogo bolj produktivno, če bi Državni svet imel možnost izglasovati veto tudi na sam posamezen člen zakona. To dilemo smo imeli velikokrat, od zakona o jamstveni shemi do vetov, ki smo jih izglasovali na prejšnji seji Državnega sveta. Če bi imeli to možnost četrtega branja, bi interakcija med domovoma slovenskega parlamenta postala veliko bolj kakovostna in bi tudi zakone lahko sprejemali hitreje, boljše in ceneje. Načelno soglasje smo sicer že dvakrat pri večini poslanskih skupin dosegli, vendar od načelnega soglasja do konkretne podpore je včasih korak velik. Tudi tukaj bo. Vlada je temu nasprotovala, v svoji vlogi kot dajatelja mnenja za obravnavo na poslovniški komisiji Državnega zbora. Mi smo seveda na to odreagirali in ugotovili, da o tem negativnem mnenju nihče od ministrov ni vedel nič in bomo poskušali na tej osnovi prosvetljevati, komunicirati tudi z ministri, ker s katerimkoli ministrom sem se pogovarjal oziroma ministrico, so ocenjevali, da bi taka rešitev nedvomno bila koristna. Med tem ko pa v Službi vlade za zakonodajo, ko pišejo ta mnenja, tam sedijo in vodijo to službo še vedno isti ljudje kot v preteklih mandatih, tudi ljudje ki so bili ozko vpeti v poizkus ukinitve Državnega sveta in verjetno ni težko po znanem principu copy paste enega teksta uporabiti v svežih dokumentih. Toliko o gradivu, ki ga je obravnaval tudi moj razširjeni kolegij, ki ga sestavljajo poleg podpredsednice, še vodje interesnih skupin in predsedniki komisij in seveda morebitne pripombe bomo upoštevali pri končni redakciji gradiva. Znotraj je tudi seveda del, ki ste si ga verjetno že ogledali, del ki se mu ne moremo izogniti in kjer recimo prikazuje individualne, tiste temeljne aktivnosti posameznih svetnikov, to pomeni predvsem prisotnost pri delu komisij, plenarnih zasedanj pa tudi števila in vsebino svetniških vprašanj, pobud itn. Se mi zdi, da dokument kot tak, daje kar dober pregled o našem lanskoletnem delu. Jaz bom temu dokumentu dodal še nek uvodni del, ki bo napisan precej v smeri tega kar sem napisal za to naše zadnje glasilo v Državnem svetu. Se pravi, Državni svet, aktivni nosilec sprememb, izzivalec sprememb in mislim, da je to funkcija, ki si jo bomo želeli izvajati tudi v našem nadaljnjem delu.
Hvala lepa za vašo pozornost!

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa za uvod. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? (Ne.) Predstavniki komisij? Izvolite.

      CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Bom zelo kratek. Jaz bi se zahvalil vsem, ki ste pač dali podporo naši komisiji. Posebno pa članom komisije, ki so konstruktivno delali celo leto, bili zelo aktivni, redno se udeleževali seje, tako da nikoli nisem imel problem s sklepčnostjo. Sem pa malo nezadovoljen glede tega, da na koncu koncev so dva predstavnika kmetijstva, kar nekaj smo naredili vsi skupaj, na področju kmetijstva v Državnem svetu, vendar vsi mediji, ki poročajo za kmetijstvo v Sloveniji, vključno s Kmečkim glasom, ni popolnoma nič zainteresiran. Mislim, da ene besede ni omenil Delo, nas dva ali pa Državnega sveta, na področju kmetijstva. Tako, da moram reči, da ta del me pa kar malo, ne vem, ali smo kot osebe komu nesimpatični ali se jim zdi kmetijstvo tako nepomembno. Dejansko, objavljeno je samo tisto, kar je plačano. Tako, da tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico se v biltenu ne omenja kaj delamo predstavniki kmetijstva.
Še enkrat se zahvalim vsem svetnikom, moram pa reči, da pa posebno pohvalim Jožeta Mihelčiča, preko 100-krat je bil vabljen, pa samo enkrat je manjkal, ker sem se malo pozabaval s številkami.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.       
Pohvala. Ali želi še kdo besedo?
Kolega Požun.

      PETER POŽUN: Hvala za besedo.
Poročilo je fascinantno, ko tako pogledaš, si ne misliš, da je toliko popravljenega. Zato so te bilance vedno koristne. Bi pa predlagal, če se lahko v točki 5, kjer so druge aktivnosti, dodatno navedejo še te stvari, ki jih državni svetniki opravljamo, bodisi po imenovanju, bodisi po zakonu. Tako je kolega Šuštaršič, član Državnega odbora za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključeni, jaz pa sem član Statističnega sveta in vse to so tudi aktivnosti, ki nam vzamejo kar precej truda in časa.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.       
Če so še kakšne tovrstne sugestije, informacije ali dopolnitve, so seveda dobrodošle.
Za tovrstna dopolnila, kot je bilo zdaj podano, je še približno teden dni časa.
Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa Državnega sveta k poročilu, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. Navzočih je 28 svetnikov, za je glasovalo 29; lepo; proti nihče.
(Za je glasovalo 29.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

      Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - IMENOVANJE PREDSTAVNIKA V NACIONALNI USKLAJEVALNI ODBOR ZA IZVAJANJE EVROPSKEGA LETA PROSTOVOLJNIH DEJAVNOSTI.
Gradivo Ministrstva za kulturo o imenovanju predstavnikov v Nacionalni usklajevalni odbor za izvajanje evropskega leta prostovoljnih dejavnosti ste prejeli na klop. Prav tako tudi poročilo Mandatno imunitetne komisije in predlog sklepa Državnega sveta.
Sprašujem predsednika oziroma podpredsednico komisije, če želi dodatno obrazložiti stališče. Ni potrebno, hvala. Želi kdo drug besedo. Sicer zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepa Državnega sklepa, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 25 svetnikov, za je glasovalo 29; proti nihče.
(Za je glasovalo 29.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Pred zaključkom, spoštovana kolegica in kolegi, samo še dogovor za naslednjo sejo. S tem sejo zaključujem, naslednja seja bo predvidoma 24. februarja.
Zahvaljujem se za sodelovanje in vam želim vse dobro.

      (Seja je bila zaključena 20. januarja 2010 ob 15.29.)