Mnenje k Dopolnjenemu predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)- druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije predloga zakona ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z vsebino predloga zakona.

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da je predlagatelj vložil ogromno truda v pripravo obravnavanega zakona, da pa za posamezne rešitve, ki utegnejo najbolj prizadeti najnižje sloje prebivalstva ni izdelal potrebnih analiz in projekcij, na osnovi katerih bi bilo razvidno, ali so zapisane določbe ustrezne in ali jih bo možno brez kršitev doseženih pravic implementirati v prakso. Ob tem je najbolj problematično načelo subsidiarnosti, ki je zapisano v Predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ki ga vsebujejo tudi nekateri drugi dokumenti (Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, Strategija razvoja Slovenije) in ki pomeni, da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter blaginjo svoje družine odgovoren posameznik. S sprejemom in uveljavitvijo načela subsidiarnosti se poraja bojazen, da se bo državna socialna politika umaknila iz sistema zagotavljanja socialnih pomoči. Istočasno pa se poraja tudi dvom, da je zakon naravnan tako, da se bodo socialni transferji zmanjšali, ne pa da bodo pravičneje porazdeljeni.

Državni svet Republike Slovenije nadalje ugotavlja, da se ukinitev varstvenega dodatka in dolgotrajne denarne socialne pomoči, ne sme realizirati, saj bi to pomenilo drastično osiromašenje že tako revnih slojev prebivalstva. Varstveni dodatek k pokojnini je element solidarnosti v pokojninskem sistemu, ki preprečuje revščino upokojencev, ki nimajo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske). Po podatkih SPIZ je varstveni dodatek k pokojnini v letu 2009 prejemalo 13.803 prejemnikov starostne pokojnine, 14.590 prejemnikov invalidske pokojnine in 18.063 prejemnikov vdovske oziroma družinske pokojnine.

Državni svet Republike Slovenije opozarja, da bo v praksi težko uresničiti sicer pozitiven izhodiščni koncept predloga zakona za zagotovitev enotnega vstopa v sistem socialnih pomoči, ki jih bo prejemal upravičenec zaradi nejasnih in administrativno zelo zahtevnih postopkov. Predlog zakona spreminja del socialnih transferjev s tem, da ne opredeljuje načina določanja socialnovarstvenih prejemkov. Pri tem je vprašljiva in nezadostno pojasnjena določitev vrednosti minimalnega dohodka v višini 288,81 EUR,  kar sicer predstavlja 75% minimalnega dohodka v višini 385,08, kot ga je ugotovil Institut za ekonomske raziskave. Z novim zakonom se bo tako znižal življenjski standard 85.000 osebam s tem, da se bo število otroških dodatkov znižalo iz 385.404 na 312.273 prejemnikov, obseg državnih pokojnin se bo zmanjšal iz 16.327 na 500 prejemnikov, varstveni dodatek iz 46.427 na 0 prejemnikov (prejemniki denarne socialne pomoči bodo porasli iz 88.039 na 130.906 in prejemniki državne štipendije iz 39.221 na 47.000).

Državni svet Republike Slovenije izraža dvom v implementacijo zakona tudi zaradi dejstva, ker ni jasnih opredelitev in zagotovljenih potrebnih evidenc in baz podatkov.