Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije

26. seja je bila v sredo, 12. 5. 2010.

Predsednik je pričel 26. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 17. uri.

Opravičil se je:

Peter Vrisk

Odsotni tudi:

Mag. Dušan Črnigoj
Mihael Jenčič
Jože Mihelčič
Peter Požun

Na sejo so bili vabljeni:

mag. Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji k 3. točki,
Dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko 5. točki,
Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 6. točki.

Seje so se udeležili:

Vesna Juvan-Golovec, sekretarka v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 5. točki,
Jože Dular, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 9. točki,
Boris Grilc, podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve k 4. točki,
Mihela Zupančič, vodja predstavništev Evropske komisije k 3. točki,
Polona Štekar, politični analitik v Evropski komisiji k 3. točki,
Tina Vončina, Evropska komisija k 3. točki,
Živana Mejač, vodja sekretorja v Službi Vlade RS za evropske zadeve k 3. točki,
Andrej Kralj, višji svetovalec v Službi Vlade RS za evropske zadeve k 3. točki.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 6. 5. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Delovni program Evropske komisije za leto 2010
Pobuda za sprejem Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o detektivski dejavnosti
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-R) - druga obravnava, EPA 1008-V
Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) - druga obravnava, EPA 968-V
Obravnava Predloga zaključkov s posveta " Športna rekreacija danes in jutri"
Obravnava zaključkov s posveta "Gozd in les-razvojna priložnost Slovenije"
Obravnava zaključkov s posveta "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva"
Priprave na volitve ob izteku polovice mandata Državnega sveta Republike Slovenije (78. člen Poslovnika Državnega sveta)

Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

Odobritev zapisnika 25. redne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Delovni program Evropske komisije za leto 2010
Pobuda za sprejem Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o detektivski dejavnosti
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-R) - druga obravnava, EPA 1008-V
Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) - druga obravnava, EPA 968-V
Obravnava Predloga zaključkov s posveta " Športna rekreacija danes in jutri"
Obravnava zaključkov s posveta "Gozd in les-razvojna priložnost Slovenije"
Obravnava zaključkov s posveta "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva"
Priprave na volitve ob izteku polovice mandata Državnega sveta Republike Slovenije (78. člen Poslovnika Državnega sveta)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnikov 25. redne in 17. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 25. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6. 5. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 25. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Osnutek zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 6. 5. 2010.
Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 17. izredne seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 6. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli zahtevo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval zahtevo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira zahtevo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za dopolnitev odgovora in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da dodatna vprašanja preuči in na njih odgovori.

Dodatna vprašanja predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča se glasijo:

Ali Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) kot organ druge stopnje zbira podatke o tem, kolikokrat mora posamezna upravna enota ponovno odločati o izdaji posameznega gradbenega dovoljenja?
Kaj stori Ministrstvo, če ugotovi, da posamezna upravna enota v postopku ponovnega odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja ne upošteva odločbe pritožbenega organa?
Ali Ministrstvo razpolaga s podatkom, v koliko primerih je posamezna upravna enota ponovno odločala o izdaji gradbenega dovoljenja?

OBRAZLOŽITEV:

Državni svet Republike Slovenije je na Ministrstvo za okolje in prostor 20. 1. 2010 poslal vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

Ministrstvo je odgovorilo, da kot upravni organ druge stopnje odloča tudi o pritožbah zoper gradbena dovoljenja, ki jih izdajajo upravne enote na prvi stopnji in pri tem preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Zoper odločitev Ministrstva ni pritožbe, lahko pa stranka vloži tožbo zoper odločbo organa prve stopnje pri Upravnem sodišču RS. Pri pregledu podatkov lahko ugotovimo, da je Ministrstvo v letu 2009 zavrnilo približno 64 % vseh prejetih pritožb zoper gradbena dovoljenja, odpravljenih je bilo približno 25 % gradbenih dovoljenj, v 11 % pa je Ministrstvo samo rešilo zadevo.

Vprašanje se je nanašalo na primere, ko posamezna upravna enota izda gradbeno dovoljenje, ki ga Ministrstvo ali upravno sodišče vrne v ponovno odločanje in ista upravna enota izda novo gradbeno dovoljenje, ki je zopet vrnjeno v ponovno odločanje. Obstajajo primeri, ko državljani Republike Slovenije pri izdaji gradbenega dovoljenja ne morejo uveljaviti svojih pravic, slednje pa lahko iztožijo v pritožbenem in tožbenem postopku. V postopku ponovnega odločanja prvostopenjski organ ponovno odloči v njihovo škodo in postopki na drugostopenjskem organu in upravnem sodišču se ponovijo. Takšen postopek se po naših podatkih lahko v praksi ponovi tudi štirikrat, kar zelo podaljša odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja in kaže na sistemski problem, saj v zakonodaji ni varovala, ki bi preprečilo situacije, ko upravne enote vedno znova izdajajo gradbena dovoljenja, ki so v nasprotju z veljavnim pravnim redom. Takšni postopki se tako vlečejo po več let. Gre za pomanjkljivost zakonodaje, ki negativno vpliva na kakovost življenja in pravno varnost državljanov Republike Slovenije.

Zgoraj navedena vprašanja se nanašajo na dopolnitev odgovora na prvo vprašanje, saj je Državni svet v odgovoru prejel le statistiko odločanja Ministrstva o pritožbah zoper gradbena dovoljenja v letu 2009, ne pa tudi odgovora na vprašanje ali Ministrstvo zbira podatke o tem, v koliko primerih kot organ druge stopnje več kot enkrat odloča o pritožbi zoper isto gradbeno dovoljenje. Na podlagi dodatnih vprašanj bo Državni svet lahko dobil vpogled v problematiko ponovnega odločanja upravnih enot in po potrebi predlagal ustrezne ukrepe, ki bi lahko na zakonski ravni rešili navedeno problematiko.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da dodatna vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo lesnih proizvodov na spletnem portalu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo lesnih proizvodov na spletnem portalu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se glasi:

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije naj na svojem spletnem portalu svojim članom (slovenskim podjetjem, samostojnim podjetnikom in fizičnim osebam) omogoči, da predstavijo lesne izdelke in polizdelke in na ta način pripomore k njihovi promociji.

Obrazložitev:

Državni svet ugotavlja, da je lesnopredelovalna industrija, ki je v zadnjih desetih letih izgubila preko 20.000 delovnih mest, v slabem stanju in finančno ni sposobno promovirati uporabe lesnih proizvodov. Z objavo in navedbo lesenih polizdelkov slovenskih proizvajalcev na spletnem portalu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije bi na eni strani vplivali na nižje stroške proizvajalcev teh izdelkov in obenem njihovi promociji, na drugi strani pa bi imeli potrošniki možnost na enem mestu dobiti informacije, ki jih pri nakupu določenih izdelkov potrebujejo. Portal bi moral biti urejen tako, da omogoča hitro iskanje po posameznih vrstah izdelkov in polizdelkov, hkrati pa naj bo omogočen vpis povpraševanja po lesnih polizdelkih in izdelkih vsem obiskovalcem portala. Priporočamo tudi možnost razvrščanja zadetkov po posameznih kategorijah (rezan les, oblan les, vrsta lesa, dimenzija, stopnja sušenja,...)

V prvem polletju po odprtju portala naj Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije dovolj pogosto objavlja v medijih, kaj ta portal nudi.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 10. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli zahtevo državnega svetnika Branimirja Štruklja za dopolnitev odgovora Ministrstva za šolstvo in šport glede nepravilnega obračuna tedenske učne obveznosti v srednjih šolah.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval zahtevo državnega svetnika Branimirja Štruklja za dopolnitev odgovora Ministrstva za šolstvo in šport glede nepravilnega obračuna tedenske učne obveznosti v srednjih šolah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Branimirja Štruklja za dopolnitev odgovora in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da dodatna vprašanja preuči in na njih odgovori.

Dodatna vprašanja državnega svetnika Branimirja Štruklja se glasijo:

Ali je Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je resorno ministrstvo za področje srednjega šolstva, v skladu s 43. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) izvedlo nadzor na srednjih šolah glede nezakonitega obračunavanja tedenske učne obveznosti učiteljev v skladu z ZSPJS, na katerega ga je opozoril SVIZ oktobra 2009?
Če je nadzor ministrstvo izvedlo, naj Ministrstvo za šolstvo in šport pojasni:
- Ali je ugotovilo nezakonitosti pri obračunavanju tedenske učne obveznosti učiteljem?
- V katerih srednjih šolah je ugotovilo nezakonitosti pri obračunavanju tedenske učne obveznosti učiteljem?
Če je Ministrstvo za šolstvo in šport pri nadzoru ugotovilo nezakonitosti pri obračunu plač tedenske učne obveznosti, kaj je storilo, da bi šole prenehale z nezakonitim obračunavanjem plač učiteljem?
Ali drži, da Ministrstvo za šolstvo in šport za zakonito obračunavanje tedenske učne obveznosti za posamezne programe ne zagotavlja ustreznih sredstev in posredno napeljuje direktorje srednješolskih centrov k nezakonitosti?

O b r a z l o ž i t e v:

Odgovor ministrstva na jasno zastavljeno vprašanje je dober primer, kako se oblast izmakne odgovoru in odgovornosti, ki ga ne želi dati, ker nima volje, da bi reševalo težave. Torej – ker nima volje delati tistega, zaradi česar tudi obstaja: da rešuje težave področja, za katero je odgovorno. Predlagam, da se ta primer uvrsti med šolsko gradivo, ki naj ilustrira, kako se oblast ne sme obnašati, če ne želi pri spraševalcu zbujati občutka, da ga žali in podcenjuje.
Ministrstvo za šolstvo in šport sem povsem enoznačno vprašal: Ali namerava (ter kdaj) zagotoviti zakonitost pri izplačilu učne obveznosti v srednjih šolah? Ministrstvo za šolstvo in šport ni odgovorilo, da nezakonitosti ni, niti da nezakonitost obstaja in jo namerava odpraviti. Odgovorilo je, »da je v okviru svojih zakonskih pooblastil storilo vse za odpravo morebitnih nezakonitih ravnanj s strani zavodov.«
Trditev Ministrstva za šolstvo in šport je žalitev zdrave pameti! Kaj v slovenščini pomeni, da je Ministrstvo za šolstvo in šport »storilo vse za odpravo morebitnih nezakonitih ravnanj«? Odgovor je: Ministrstvo za šolstvo in šport ni storilo nič! Zakaj? Ministrstvo ne reče, da so ravnanja nezakonita, čeprav je v okrožnici srednjim šolam (26. 11. 2009) nezakonitosti posredno priznalo, ampak pravi, da gre morda za nezakonitosti, zato mu ni potrebno storiti nič. V okviru zakonskih pristojnosti ti ni treba storiti nič, če imaš opravka z »morebitnimi« nezakonitostmi«, saj jih noben zakon ne sankcionira.
Sicer se zavedam, da se je ministrstvo hotelo izogniti konkretnemu odgovoru na jasno opredeljeno vprašanje, a kot bivši učitelj praktik bom razlog za sprenevedajoč se odgovor poiskal pri premalo domišljeni artikulaciji vprašanja, zato sem ga v skladu z načeli didaktike razgradil na enostavne elemente:

Je Ministrstvo za šolstvo in šport izvedlo nadzor nad zakonitostjo plačila tedenske učne obveznosti učiteljev v srednjih šolah?
Je pri tem ugotovilo nezakonitosti?
Če jih je ugotovilo, kdaj jih bo odpravilo?
Imajo šole dovolj sredstev, da delo učiteljev zakonito plačujejo?

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da dodatna vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 5 pa jih je bilo proti).

- - -

Na klop ste prejeli vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s sprejemom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter nadzorom nad delovanjem obstoječe komisije za preprečevanje korupcije.

Predlog sklepa ste prejeli na klop.
Vprašanji je obrazložil Boris Šuštaršič.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s sprejemom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter nadzorom nad delovanjem obstoječe komisije za preprečevanje korupcije, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča se glasita:

Kdaj se predvideva sprejem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (EPA- 926-V), ki je v Državnem zboru Republike Slovenije v postopku druge parlamentarne obravnave ter ali bo ta zakon po razglasitvi v Uradnem listu takoj tudi implementiran v praksi?
Kateri državni organ je pristojen za nadzor nad delovanjem obstoječe Komisije za preprečevanje korupcije po kriterijih strokovnosti iz pravnih, etičnih, resničnostnih in pravičnih vidikov?

Obrazložitev:

Obe vprašanji sta po svojem bistvu osredotočeni na to, da bo po sprejemu novega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sedanja Komisija za preprečevanje korupcije temeljito preoblikovana, kajti med drugim bo predsednik Republike Slovenije na podlagi 9. člena iz predlaganega seznama kvalificiranih s strani izbirne komisije imenoval predsednika in dva namestnika nove Komisije za preprečevanje korupcije. To je vsekakor pričakovana razvojna rešitev, saj dosedanja Komisija za preprečevanje korupcije ne zagotavlja več primerne objektivnosti, transparentnosti in strokovnosti.

V ilustracijo sedanjega stanja navajam dva zadnja karakteristična primera. Prvi primer subjektivnega delovanja predsednika Komisije za preprečevanje korupcije proti ministru za finance dr. Francu Križaniču je dobro obrazložen v novinarskem članku z naslovom "Kos proti Križaniču, drugič" (Delo mag, politični tednik št. 18 z dne 10. maja 2010; str. 16-18), iz katerega je razvidno, da je predsednik komisije Drago Kos kar dvakrat v izredno sumljivo kratkem času izdal korupcijsko obtožbo proti ministru Križaniču, pri čemer v obeh primerih obtoženi minister ni imel prav nobene pravice do obrambe, niti vpogleda v spis komisije oziroma tam zbrano gradivo, niti možnosti za udeležbo v postopku, tako da je Kos nedvomno posegel v ministrove ustavno zagotovljene osebnostne pravice in domneve nedolžnosti. Kos je še dodatno poskrbel za aktivno medijsko gonjo proti ministru s pomočjo "tabloidnega kvazi novinarstva" televizijske hiše Svet na Kanalu A ter zagrozil z objavo še drugih, hujših podatkov o dejanjih ministra, s čimer je javno priznal, da skriva dokaze ali podatke o možnem koruptivnem dejanju in jih ni po službeni dolžnosti predal organom pregona.

Drugi primer izrazito neobjektivnega ravnanja Draga Kosa pa je pobuda z dne 11. 1. 2010 in ponovna pobuda z dne 22. 4. 2010, ki ju je posredoval predsedniku Vlade Republike Slovenije, in sicer, da imenuje medresorsko delovno skupino, "ki bi pripravila ustrezne akte, ki bi urejali transparentno in pošteno delitev javnih sredstev med invalidske organizacije", kljub temu, da to pravno ni izvedljivo, ker je po obstoječi zakonodaji razporejanje finančnih sredstev iz koncesij od iger na srečo avtonomno regulirano po kvalificiranih predstavnikih slovenskih invalidov in predstavnikih socialno ogroženih družbenih skupin iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij ter humanitarnih organizacij v organih FIHO ob sodelovanju 2 predstavnikov Vlade ter po merilih in kriterij o razporejanju sredstev, katerim daje soglasje Državni zbor. Ob ponovitvi je zavestno izločil tudi dejstvo, da država ne more neposredno upravljati subjektov civilne družbe. Tudi v tem primeru obtožena Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in njegov zakoniti zastopnik nista imela prav nobene pravice do obrambe, niti vpogleda v spis komisije oziroma tam zbrano gradivo, niti možnosti za udeležbo v postopku, tako je Kos nedvomno znova posegel v ustavno zagotovljene osebnostne pravice in domneve nedolžnosti. S pomočjo Sveta na Kanalu A je tudi tokrat izvedel aktivno medijsko obračunavanje s serijo treh zmanipuliranih in napadalnih prispevkov dne 6. 5., 7. 5. in 11. 5. 2010.

V kolikor bi torej komisija resnično, strokovno, pravno utemeljeno, torej objektivno ugotovila, da obstajajo elementi koruptivnih dejanj, bi pričakovali od predsednika Kosa, da ugotovitve ter vso pripadajočo dokumentacijo preda organom pregona. Ker pa tega ni naredil, moram izraziti mnenje, da je ravnal na način, ki ustreza opustitev dolžnega ravnanja, na drugi strani pa ugotovitve komisije spretno uporablja "po potrebi", od česar pa ima bržkone koristi, kar pa je zelo blizu definiciji korupcije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 23. 4. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino, in socialne zadeve na vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi s statusom vojnih veteranov.

- - -

Po elektronski pošti 23. 4. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna na vprašanje v zvezi s pojasnilom o ZVCP.

- - -

Po elektronski pošti 23. 4. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja glede nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah.

- - -

Po elektronski pošti 3. 5. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnih svetnikov Cvetka Zupančiča in Vincenca Otoničarja v zvezi z možnostjo spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije.

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

3. točka dnevnega reda: Delovni program Evropske komisije za leto 2010

Predsednik je pozdravlil gospo mag. Mihelo Zupančič, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in jo povabil, da predstavi Delovni program Evropske komisije za leto 2010.

Predsednik se je zahvalil gospe mag. Miheli Zupančič za predstavitev.

Razpravljali so mag. Blaž Kavčič, Vincenc Otoničar, Anton Peršak, Boris Šuštaršič, dr. Janvit Golob, prof. dr. Jože Mencinger, Boris Popovič, Cvetko Zupančič

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z Delovnim programom Evropske komisije za leto 2010.

4. točka dnevnega reda: Pobuda za sprejem Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o detektivski dejavnosti

Pobudo Komisije za državno ureditev so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 6. 5. 2010 in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli s sklicem 6. 5. 2010 in na klop.
Predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo so prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop.

Predlagatelj pobude za zakonodajno iniciativo in istočasno poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče.

Predsednik je dal na glasovanje predlog zakonodajne iniciative:

Predlog zakona o dopolnitvi zakona o detektivski dejavnosti

I UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE ZAKONA

Veljavni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D) je bil sprejet zaradi uskladitve z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu ^{opomba 1}(v nadaljevanju: DSNT), ki vključuje tudi detektivsko dejavnost. Namen direktive je pravno urediti prosto opravljanje storitev na notranjem trgu Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in Evropskega gospodarskega prostora. Veljavni zakon je v 8. členu črtal točko, v kateri je bil med ostalimi pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti, določen pogoj, da mora oseba aktivno obvladati slovenski jezik. Črtani pogoj ni predstavljal diskriminatorne in nesorazmerne omejitve, kot je to utemeljeval predlagatelj sedaj že sprejete novele. Pogoj aktivnega obvladanja slovenskega jezika je namreč eden izmed ključnih pogojev za kakovostno opravljanje detektivske dejavnosti na območju Republike Slovenije.

Črtanje znanja slovenščine kot pogoja za opravljanje detektivske dejavnosti je bilo nepotrebno, saj že DSNT v svojem besedilu določa, da ne posega v jezikovno raznolikost in jezikovno ureditev držav članic.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

Predlagana dopolnitev Zakona o detektivski dejavnosti je skladna s cilji in načeli veljavne zakonodaje ter z DSNT, saj zahteva znanja slovenščine ni nesorazmerna in prav tako ne diskriminatorna. Temeljni cilj predlagane spremembe je spoštovanje Ustave Republike Slovenije, ki v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, in zagotovitev varstva potrošnikov skladno z 2. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98-popravek, 23/99-ZSVP, 110/02, 51/04, 46/06, 126/07 in 86/09), na podlagi katerega potrošnik v Sloveniji utemeljeno pričakuje in tudi zahteva, da detektiv z njim posluje v slovenskem jeziku.

Pomemben del opravljanja detektivske dejavnosti namreč predstavlja pridobivanje informacij. Zakon o detektivski dejavnosti določa, da sme detektiv pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, poleg tega pa tudi iz sredstev javnega obveščanja (9. člen). Nadalje 10. člen določa, da ima detektiv pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Ustava Republike Slovenije v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. To pomeni, da se vsi postopki lahko vodijo le v teh treh jezikih in se sodbe in odločbe izdajajo le v teh treh jezikih. Oseba, ki ne zna jezika, si bo tako morala za razumevanje odločb in sodb priskrbeti prevode. Prav tako bo morala za komunikacijo z relevantnimi osebami ali za pridobivanje informaciji iz javnih občil poiskati pomoč. Kar posledično pomeni, da bo v prvi vrsti soočena z nepotrebnimi stroški, ki bodo verjetno bremenili naročnika detektivskih storitev - potrošnika, in v drugi vrsti, da bo informacije pridobivala preko posrednika, kar bo zmanjševalo individualnost in precej verjetno tudi kvaliteto opravljenega dela.

Črtanje pogoja znanja slovenščine ni v duhu DSNT. V 11. točki preambule DSNT je določeno: »Ta direktiva ne posega v ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z ohranjanjem ali spodbujanjem kulturne in jezikovne različnosti ter pluralnosti medijev, vključno z njihovim financiranjem. Ta direktiva ne preprečuje državam članicam uporabe njihovih temeljnih predpisov in načel svobode tiska ter svobode izražanja. Ta direktiva ne posega v predpise držav članic o prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva ali zaradi razlogov, ki so navedeni v členu 13 Pogodbe.« Nadalje je v 60. točki preambule DSNT določeno: »Ta direktiva in še zlasti določbe v zvezi s sistemi dovoljenj in ozemeljsko omejitvijo dovoljenj ne bi smele posegati v razdelitev regionalnih ali lokalnih pristojnosti v državah članicah, vključno z regionalno in lokalno samoupravo ter uporabo uradnih jezikov.« V 4. točki 1. člena je določeno »Ta direktiva ne vpliva na ukrepe, ki se na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni v skladu z zakonodajo Skupnosti sprejmejo za zaščito ali spodbujanje kulturne ali jezikovne raznolikosti ali pluralnosti medijev. «

Da znanje jezika ne predstavlja diskriminatornega pogoja, dokazuje tudi člen 3 Uredbe Sveta o prostem gibanju delavcev ^{opomba 2}, ki v prvem odstavku določa:
»Na podlagi te uredbe se določbe zakonov ali drugih predpisov držav članic ne uporabljajo:
— kadar omejujejo prijave ali ponudbe za zaposlitev, omejujejo pravico tujih državljanov, da sprejmejo zaposlitev in se zaposlijo ali to pogojujejo s pogoji, ki ne veljajo za njihove državljane;
— kadar je izključni ali glavni namen ali posledica teh predpisov, tudi če se uporabljajo ne glede na državljanstvo, odvračanje državljanov drugih držav članic od ponujenih delovnih mest.
Ta določba ne velja za pogoje v zvezi z znanjem jezika, ki ga zahteva narava prostega delovnega mesta. «

Da je dopustno sprejemanje in izvrševanje politike zavarovanja in vzpodbujanja jezika države članice, ki je prvi nacionalni in uradni jezik je odločilo tudi Sodišče Evropskih Skupnosti v zadevi 378/87 Groener v. Minister of Education. Vendar zahteve takšnih politik ne smejo biti nesorazmerne glede na cilj, ki ga želijo uresničiti. Sodba v zadevi C-160/03 Kraljevina Španija proti Eurojustu, določa, da je potrebno preveriti ali so zahteve po znanju jezika nujne in neposredno povezane s predlaganimi delovnimi nalogami.

Pogojevanje opravljanja storitev z znanjem jezika se v primeru opravljanja detektivske dejavnosti ne smatra za nerazumen pogoj. Jezikovno znanje je opravičljiv pogoj, ki je postavljen z namenom zasledovati povsem legitimen cilj – kar najkvalitetnejše zagotavljanje detektivske dejavnosti. Znanje slovenščine predstavlja predpogoj za opravljanje dejavnosti na območju Republike Slovenije, zaradi seznanjanja z relevantnim gradivom in hkrati tudi zaradi možnosti kvalitetnejše komunikacije, kar sta dve bistveni nalogi brez katerih si poklica detektiva niti ne moremo zamišljati. Detektiv se v okviru svojega dela srečuje s širokim obsegom gradiva, katerega mora preučiti, tako je pomembno, da dodobra razume njegovo vsebino. Poleg tega je v stiku s svojimi strankami, pri čemer je medsebojna komunikacija bistvena. Pri obeh nalogah je znanje slovenskega jezika izredno pomembno, če ne celo ključno. Ne z vidika lažjega opravljanja nalog, ampak predvsem, ker jezikovno znanje omogoča kvalitetno opravljanje detektivske dejavnosti. Znanje slovenščine je tako neposredno in nujno povezano s potrebnimi sposobnostmi, ki jih mora imeti detektiv, da lahko opravlja svojo dejavnost.

3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih določb DSNT in primerov sodne prakse, je zahteva po znanju oz aktivnem obvladanju slovenskega jezika, kot pogoj za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti, skladna z zavezujočo evropsko zakonodajo, saj je nediskriminatoren in sorazmeren.

V času priprave predmetne novele ne razpolagamo, in tudi Komisija ES ne, z nobenim primerljivim zakonom oziroma ureditvijo druge države članice EU, niti ne s predlogom tovrstnih aktov, ki bi bil javno objavljen. Prav tako pa je področje detektivske dejavnosti v večini članic EU urejeno s področno zakonodajo, ki se nanaša na zasebno varovanje. Zato ni mogoče podati primerjalnega pregleda z drugimi državami članicami glede detektivske dejavnosti.

4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC

4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

5. DRUGE POSLEDICE PREDLOGA ZAKONA

Zakon ne bo imel drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV:

1. člen

V Zakonu o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 29/2010 - ZDD-D) se v prvem odstavku 8. člena doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. da aktivno obvlada slovenski jezik;«

Dosedanja 5. točka postane 6. točka.

KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITVE ČLENOV:

K 1. ČLENU

Pogoj aktivnega obvladanja slovenskega jezika za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti je skladen z Ustavo Republike Slovenije in varstvom potrošnikov, saj je uporabnikom detektivskih storitev na ta način omogočeno poslovanje v slovenskem jeziku. Pogoj ni diskriminatoren saj velja tako za vse državljane držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki želijo v RS opravljati detektivsko dejavnost in je skladen z Direktivo o storitvah na notranjem trgu 2006/123.

Dosedanja 5. točka postane 6. točka.

K 2. ČLENU

Določba o začetku veljavnosti zakona.

ZDD-D je začel veljati 24. aprila 2010. V izogib daljšemu obdobju, ko bo mogoče licenco za opravljanje detektivske dejavnosti dobiti brez izpolnjevanja pogoja znanja slovenskega jezika, prične ta novela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ZA OBRAVNAVO ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU (ČLEN 142/1)

Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije predlog zakona na podlagi prve alineje prvega odstavka 142. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za:

- manj zahtevno dopolnitev zakona,

Pogoj aktivnega obvladanja slovenskega jezika je bil vključen med pogoje za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti v Zakonu o detektivski dejavnosti vse do zadnje spremembe tega zakona - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D), Ur. l. RS, št. 29/2010 z dne 9. 4. 2010.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (v nadaljevanju: DSNT), ki je bila sprejeta 12.12.2006 in objavljena v Uradnem listu Evropske Unije OJ L 376 dne 27.12.2006, ki jo morajo vse države članice implementirati do 28.12.2009 vključuje tudi detektivsko dejavnost, saj gre za pridobitno dejavnost na trgu vendar ne vpliva na ukrepe, ki se na nacionalni ravni v skladu z zakonodajo Skupnosti sprejmejo za zaščito ali spodbujanje jezikovne raznolikosti.

V. ČLEN, KI SE SPREMINJA

ZAKON
O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI

III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI

8. člen

Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;
3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4. da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno -varnostnih služb;
5. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti.

Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:
- dveh predstavnikov zbornice,
- dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve.

Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti.

Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

Predlagana zakonodajna iniciativa je bila sprejeta (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 49/2010 z dne 20. 4. 2010.
Stališča Skupnosti občin Slovenije in mnenje Združenja občin Slovenije so svetniki prejeli s sklicem 6. 5. 2010 in na klop.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 11. 5. 2010 in na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 5. 2010 in na klop.

Predstavnik interesne skupine Milan Ozimič je pojasnil stališče.

Predsednik je dal na glasovanje amandma državnega svetnika Mateja Arčona k predlogu mnenja:

Interesna skupina lokalnih interesov je na 36. seji 12. 5. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), sprejela naslednje

S T A L I Š Č E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-R) - druga obravnava

Interesna skupina podpira predlog mnenja Državnega sveta in predlaga Državnemu svetu v sprejem naslednji

a m a n d m a:

Zadnji odstavek se spremeni, tako da se glasi:

"Državni svet predlaga Državnemu zboru, da pri obravnavi predloga zakona upošteva naslednjo konkretno pripombo:

K 8. členu:

Člen se spremeni tako, da se glasi:

"Postopki s predlogi za spremembo območij občin, ustanovitev novih občin in ustanovitev novih mestnih občin, ki se pred uveljavitvijo tega zakona niso končali, se z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.

O b r a z l o ž i t e v:

Državni svet ugotavlja, da se z novelo zakona dopušča možnost nadaljevanja postopkov spremembe območij občin, ustanovitve novih občin in ustanovitve novih mestnih občin po sedaj veljavni ureditvi, če je bilo na njihovih območjih pred uveljavitvijo tega zakona razpisan referendum. Če se lahko v Državni zbor vloži predlog za ustanovitev nove občine, na območju katere je bil razpisan referendum, čeprav prejšnji predlog z isto vsebino ni dobil zadostne podpore (npr. predlog za ustanovitev Občine Ankaran), se v določenih primerih postopki za ustanovitev nove občine glede na predvideno rešitev nikoli ne bodo končali. Obenem je taka rešitev nekonsistentna in postavlja v neenakopraven položaj tista območja, na katerih referendum ni bil razpisan, saj se predlaga, da se vsi postopki za ta območja ustavijo.

V povezavi s 3. členom novele zakona, s katerim se črta določilo o izjemnem ustanavljanju občine z manj kot 5000 prebivalci, se postavlja tudi vprašanje, ali bi se lahko nadaljeval postopek za ustanovitev nove občine z manj kot 5000 prebivalci, na območju katere je bil že razpisan referendum.

Po mnenju Državnega sveta bi morali slediti cilju predloga zakona, to je ustavitvi drobitve občin in vzpostavitvi stabilne teritorialne strukture lokalne samouprave, ter dejstvu, da je izgradnja mreže temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti končana. Državni svet zato predlaga, da se vsi dosedanji postopki, ki še niso končani, z dnem uveljavitve zakona ustavijo, posledično pa to pomeni, da se postopki za ustanovitev nove občine ali spremembo območja občine začnejo z vložitvijo zakona in v skladu z določbami tega zakona, ki predvideva izpolnjevanje novih vsebinskih pogojev (npr. najmanj 5000 prebivalcev).

* * *

Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič.

Predlagani amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-R) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet ugotavlja, da smo v zaključni fazi izgradnje mreže lokalne samouprave, pri čemer se glede na veliko število občin z manj kot 5000 prebivalci in njihovo manjšo sposobnost uresničevanja svojih nalog postavlja vprašanje, ali je oblikovana mreža občin v skladu z ustavnim konceptom lokalne samouprave.

Z vidika trajne sposobnosti občin za zagotavljanje skupnih potreb in uresničevanje interesov svojih prebivalcev Državni svet podpira rešitev, da se sedanja ureditev ustanavljanja občin spremeni v ureditev možnega spreminjanja območja občin, kar lahko pripomore tudi k hitrejšemu povezovanju občin pri skupnem upravljanju nalog, ki presegajo sposobnosti posameznih občin. Bistvenega pomena je določitev kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati občine, da se štejejo za sposobne uresničevati lokalno samoupravo, ki onemogočajo sprejemanje arbitrarnih odločitev.

V zvezi s 7. členom novele zakona Državni svet opozarja, da število prebivalcev (20.000) in še posebej število delovnih mest (15.000) nista ustrezna kriterija za pridobitev statusa mestne občine oziroma ne zagotavljata sposobnosti opravljanja nalog mestne občine, ki jih izvršujejo za širša območja. Glede na to, da mestne občine v primerjavi z drugimi občinami opravljajo kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, bi moral biti kriterij za pridobitev statusa mestne občine določen na osnovi funkcionalne vsebine lokalne samouprave (naloge in sposobnost opravljanja teh nalog) in izpolnjevanja dodatnih pogojev, ki zagotavljajo ohranjanje mestotvornih dejavnosti (npr. srednja šola, bolnišnica, muzej, gledališča, itd.).

Državni svet predlaga Državnemu zboru, da pri obravnavi predloga zakona upošteva naslednjo konkretno pripombo:

K 8. členu:

Člen se spremeni tako, da se glasi:

Obrazložitev:

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlog mnenja skupaj s prejetim amandmajem je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 40/2010 z dne 30. 3. 2010.
Predlog konkretnih pripomb k Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov državnega svetnika Alojza Kovšče so svetniki prejeli s sklicem 6. 5. 2010 in na klop.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Alojz Kovšca je pojasnil stališče.

Razpravljal je predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

M N E N J E

k Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državnemu svetu je vsebino predloga zakona povzel predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: Ministrstvo) in poudaril, da sta osnovna cilja predloga zakona preprečevanje diskriminacije ter zagotavljanje enakih možnosti invalidov, pri čemer predlog zakona dopolnjuje številne že obstoječe predpise s področja invalidskega varstva. Posebej je potrebno izpostaviti 6. člen predloga zakona, ki se nanaša na prepoved diskriminacije invalidov pred državnimi organi, organi državne in lokalne samouprave ter izvajalci javnih pooblastil in služb ter tretje poglavje, ki vključuje različne ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, s poudarkom na zagotavljanju tehničnih pripomočkov za premagovanje ovir v okolju. Ključnega pomena so tudi kazenske določbe, ki bodo zagotovile bolj striktno upoštevanje zakonskih določb.

Državni svet podpira vse napore, ki bodo omogočili invalidom enakopraven dostop do vseh ravni družbenega življenja, vključno s procesi odločanja in političnim udejstvovanjem. Hkrati opozarja, da je pogosto razlog za postavljanje invalidov v neenakopraven položaj zlasti tehnična neprilagojenost okolja, ki je povezana z določenimi stroški prilagoditve, ki pa jih mora družba kot celota začeti sprejemati kot neogibne.

Državni svet se je seznanil z mnenjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki podpira čimprejšnje sprejetje predloga zakona zaradi težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo njeni člani, med drugim tudi matere z novorojenčki.

Državni svet izraža zadovoljstvo s pojasnilom predstavnika Ministrstva v zvezi s 24. členom predloga zakona, ki zagotavlja sofinanciranje posebnih socialnih programov za vključevanje invalidov v družbo na podlagi javnih razpisov iz proračuna Republike Slovenije. Slednje namreč ne predstavlja poseganja v ustaljen sistem financiranja delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ampak zgolj njihovo dopolnitev oziroma alternativo.

Državni svet se je seznanil s predlogom konkretnih pripomb k predlogu zakona, ki jih je na Komisijo za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide naslovil Alojz Kovšca in jih podpira. Konkretni pripombi se nanašata na zagotovitev enakih možnosti pri opravljanju funkcije invalidom, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcijo v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti. Predstavnik Ministrstva je pripombi podprl.

Državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da pri obravnavi predloga zakona upošteva naslednji konkretni pripombi:

1. V Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov se 3. člen dopolni z novim šestim odstavkom, ki se glasi:

"(6) Osebna asistenca pri opravljanju funkcije je pomoč invalidu, ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu oziroma organu lokalne skupnosti (v nadaljevanju: funkcionar, ki je invalid), pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije in ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne more izvajati sam."

Obrazložitev:
Predlagani nov peti odstavek opredeljuje "osebno asistenco pri opravljanju funkcije". Funkcionar, ki je invalid, v primeru, ko opravil in dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije, zaradi vrste in stopnje njegove invalidnosti ne more izvajati sam, potrebuje dodatno tujo pomoč, ki bi mu bila s takšno ureditvijo omogočena oz. lažje dostopna. Slednja se nanaša tako na priprave na delo kot izvajanje delovnih nalog, ki so specifične in vezane na funkcijo, ki jo opravlja. Osebna asistenca pri opravljanju funkcije bi tako funkcionarju, ki je invalid, omogočila, da bi svojo funkcijo lahko opravljal učinkovito in da zaradi svoje invalidnosti ne bi bil še nadalje diskriminiran pri aktivnem vključevanju v politično življenje in upravljanje javnih zadev.

2. V predlogu zakona se za 24. členom doda nov 24.a člen, ki se glasi:

"24.a člen

(dodatek za osebno asistenco pri opravljanju funkcije v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti)

(1) Funkcionar, ki je invalid in ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je upravičen do dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije (v nadaljnjem besedilu: dodatek).

(2) Do dodatka je upravičen funkcionar, ki je invalid in funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno.

(3) Višino dodatka določijo državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti v svojih aktih, pri čemer višina dodeljenega dodatka ne sme preseči višine mesečnega dodatka za pomoč in postrežbo, do katerega je invalid upravičen na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(5) Dodatek izplačujejo državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti, v katerih funkcionar, ki je invalid, opravlja svojo funkcijo. "

Obrazložitev:

V Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov je med razlogi za sprejetje zakona ter v okviru ciljev, načel in poglavitnih rešitev zakona večkrat poudarjena potreba po nadgradnji nacionalne zakonodaje s ciljem preprečevanja in odpravljanja diskriminacije invalidov ter ustvarjanja enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja. Pri tem se zanemarja pomemben del pravic vsakega posameznika, in sicer aktivno sodelovanje pri političnem odločanju oziroma sodelovanju pri upravljanju javnih zadev.

Učinkovito in polno sodelovanje invalidov v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, v 29. členu ureja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08), ki jo je Državni zbor Republike Slovenije ratificiral spomladi leta 2008. Še posebej je v Konvenciji poudarjena pravica invalidov, da kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji invalidom sicer omogoča nediskriminatorno uresničevanje dela teh pravic (možnost, da volijo in so izvoljeni) na podlagi določb številnih zakonov (npr. 2. člena Zakona o volitvah predsednika republike, 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, 2. člena Zakona o Državnem svetu, 5. člena Zakona o lokalnih volitvah), saj imajo tako aktivno kot pasivno volilno pravico, vendar pa zakonodaja nikjer ne upošteva dodatnih potreb invalidov, s katerimi se slednji soočijo, ko začnejo aktivno opravljati funkcijo, na katero so bili izvoljeni ali imenovani. Invalidi so tako prikrajšani do pravice učinkovitega opravljanja nalog in javnih funkcij.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/2006-UPB4, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl.US: U-I-325/05-5, 10/2008-ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, v nadaljevanju: ZPIZ-1) opredeljuje pojem invalida in hkrati določa pogoje, pod katerimi je invalid upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo. Upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo, postopek ugotavljanja in določanja pogojev ter načina za odmero tega dodatka določajo členi VII. poglavja ZPIZ-1, pri čemer se dodatek za pomoč in postrežbo nanaša na osnovne življenjske potrebe upravičenca in ne pokrije oz. pokriva dodatnih potreb upravičenca, kot je na primer opravljanje določene državne oz. lokalne funkcije.

V kolikor je oseba, ki je upravičena do osebnega pomočnika oziroma do dodatka za pomoč in postrežbo, izvoljena ali imenovana na določeno državno oz. lokalno funkcijo, namreč to za osebnega pomočnika pomeni dodatno delo in obremenitev, saj mora funkcionarju, ki je invalid, poleg pomoči v običajnem obsegu, nuditi še dodatno pomoč ter mu biti na razpolago tudi v času, ko se le-ta pripravlja na delo v posameznem državnem organu oziroma organu lokalne skupnosti, ali ko se v tem organu aktivno udejstvuje. Zaradi funkcije, ki jo opravlja funkcionar, ki je invalid, mu mora biti pomočnik na razpolago na dodatnih področjih in preko časa, predvidenega z odobritvijo pomoči v odločbi pristojnega organa.

Obstoječe zakonske norme torej ne upoštevajo dejstva, da ima funkcionar, ki je invalid in ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, dodatne potrebe po osebni asistenci, s čimer se mu kršijo osnovne pravice do enakopravnega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja, saj je tako sodelovanje otežkočeno oziroma povezano z dodatnimi stroški, ki jih drugi funkcionarji nimajo.

Zaradi neobstoječih ali neustreznih zakonskih podlag se Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet) pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije člana Državnega sveta, ki je invalid, sooča z brezizhodno situacijo. Za osebnega pomočnika člana Državnega sveta, ki je invalid in ki pri opravljanju svoje funkcije potrebuje osebno asistenco, slednje pomeni dodatno obremenitev v obliki pomoči, ki je popolnoma neodvisna od neogibne stalne pomoči in postrežbe drugega, ki sicer invalidom pripada na podlagi 137. člena ZPIZ-1.

Državni svet zato predlaga, da se v Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov vključi dodatni člen, na podlagi katerega bi invalidu, ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti in ki izpolnjuje pogoje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pripadla pravica do dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije, in sicer ne glede na to ali to funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno. Prav zaradi razlik med posameznimi funkcijami v državnih organih oziroma organih samoupravnih lokalnih skupnostih, se predlaga določitev višine dodatka za osebno pomoč na podlagi internega akta vsakega organa, ob upoštevanju vsakega posameznega primera in okoliščin. Pri tem je zgornja meja višine dodatka določena z višino dodatka za pomoč in postrežbo mesečno, ki velja za posamezno obdobje in do katerega je invalid upravičen v skladu s stopnjo njegove invalidnosti. Predvideno je izplačilo dodatka neposredno upravičencu s strani državnega organa ali organa lokalne skupnosti, v katerega je upravičenec izvoljen ali imenovan.

V primeru sprejetja predlagane dopolnitve je potrebno spremeniti tudi 21. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS št. 28/2010, UPB5), tako da se doda nova 6. točka, ki bo dodatek za osebno asistenco pri opravljanju funkcije, opredeljen v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, izvzela iz obdavčitve. 21. člen veljavnega Zakona o dohodnini namreč določa dohodke, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti po posebnih zakonih, od katerih se dohodnine ne plača.

Posledice za državni proračun, ki bi nastale s sprejetjem te konkretne pripombe, je možno oceniti na podlagi obstoječega števila invalidov, ki trenutno opravljajo funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in višine osnove za odmero dodatnih pravic, od katere se odmerijo pripadajoči zneski dodatka za pomoč in postrežbo, ki se sicer spreminja dvakrat letno (januarja in julija). 141. člen ZPIZ-1 glede odmere dodatka za pomoč in postrežbo določa, da se upravičencem, ki jim je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba, ter slepim in nepokretnim osebam odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini najmanj 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic. Za najtežje prizadete kategorije v prejšnjem stavku omenjenih upravičencev pa lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo. Glede dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne pa je določena odmera v višini polovice zneska iste osnove.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani 1. 1. 2010 objavil višino dodatka za pomoč in postrežbo za vse tri kategorije prizadetih upravičencev. Najvišji možni dodatek za najtežje prizadete upravičence tako znaša 407,65 EUR. Trenutno neuradno ocenjeno število invalidov, ki opravljajo funkcije v državnih organih ali organih lokalne samouprave, je do 5 oseb (tako Skupnost občin Slovenije kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tovrstnih podatkov zaradi njihove specifičnosti ne zbirata ločeno). Ob upoštevanju najvišje možne višine dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije (407,65 EUR), je predvidena najvišja možna obremenitev za državni proračun na letni ravni v višini 24.459 EUR.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.

Predlog mnenja je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

7. točka dnevnega reda: Obravnava Predloga zaključkov s posveta " Športna rekreacija danes in jutri"

Predlog zaključkov Športne Unije Slovenije so svetniki prejeli s sklicem 6. 5. 2010 in na klop.
Poročilo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport so prejeli po elektronski pošti s sklicem 6. 5. 2010 in na klop.
Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta(Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) ter na podlagi posveta z naslovom "Športna rekreacija danes in jutri" sprejel naslednje

S K L E P E:

Državni svet Republike Slovenije je na pobudo državnega svetnika Bogomirja Vnučca, 23. 4. 2009 v veliki dvorani Državnega sveta Republike Slovenije soorganiziral s Športno unijo Slovenije posvet na temo: Športna rekreacija danes in jutri.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 27. seji 21. 4. 2010 obravnavala Predlog zaključkov s posveta "Športna rekreacija danes in jutri" in jih podprla.

Državni svet uvodoma predlaga, da vlada in druge pristojne institucije s pregledno sistemsko in dolgoročno celovito podporo organizacij za športno rekreacijo spodbudijo krepitev civilne družbe, njeno avtonomijo in družbeno odgovornost ter prostovoljnost. Državni svet meni, da bi tako podprte organizacije lahko prevzele še pomembnejšo vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja in postale dejavne ter kritične opazovalke reformnih procesov.

Državni svet predlaga naslednje ukrepe:

Spremembo Zakona o športu, Nacionalnega programa športa v RS in oblikovanje Strategije športne rekreacije v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da se v duhu socialnega dialoga, ki mu je država zavezana, vključi v pripravo predlogov najširšo civilno družbo v športu in da se najprej pripravi »Belo knjigo slovenskega športa«.
Spremembo davčne zakonodaje z namenom, da se oblikuje taka davčna politika, ki bo razbremenila oziroma olajšala delovanje civilne družbe na področju športa in spodbujala zasebne naložbe v šport in zdravje ter prostovoljno delo v športnih društvih.
Spremembo Zakona o društvih, ker zavira razvoj športa v okviru civilne družbe ter enači na eni strani vrhunsko organizirane športne klube, ki so pravzaprav že gospodarske organizacije s številnimi športnimi društvi, ki delujejo povsem prostovoljno in interesno.
Sprejem Zakona o prostovoljstvu, saj je prostovoljstvo v športu njegova ključna dodana vrednost in primerjalna prednost, ki ni družbeno in sistemsko dovolj priznana in vrednotena.
Zavzemanje za oblikovanje preglednih in ciljno usmerjenih skladov in fundacij za sofinanciranje projektov in programov športnih organizacij, ki s pomočjo športa naslavljajo socialne, zdravstvene in okoljske dejavnike, kar lahko zagotovi pogoje za delovanje in razvoj tudi manjših in novih organizacij ter prispeva k delovanju civilne družbe.
Povečanje javnih vlaganj v športno rekreacijo, saj so se javna sredstva v obdobju zadnjih 15 let znatno zmanjšala. S tem bi pomembno vplivali na delovanje društev s področja športne rekreacije, ki s svojim delovanjem prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter k ohranjanju in krepitvi zdravja državljanov Republike Slovenije. Za sofinanciranje programov v javnem interesu-predlagamo, da se prouči bistveno povečanje sofinanciranje v bodoče, saj trenutno področje ne dosega niti 5% vrednosti od celotnega zneska sofinanciranja športa iz naslova letnega programa športa Ministrstva za Šolstvo in šport. Na lokalni ravni pa niti 20% vseh sredstev namenjenih športu. Še pred desetletjem je bil odstotek bistveno višji.
Zavzemanje za večjo pozornost, namenjeno načrtovanju in izvajanju ter sofinanciranju dejavnosti, ki imajo cilj ponuditi kakovostne športne in športno-rekreativne programe, namenjene predvsem socialno šibkim posameznikom – predvsem otrokom, mladostnikom, študentom in starostnikom ter družinam. Izvajajo naj jih predvsem športna društva v sodelovanju z izobraževanimi zavodi in institucijami, lokalne skupnosti pa naj zanje brezplačno namenijo svoje športne objekte in površine.
Spodbujanje naložb v ustrezno športno infrastrukturo, namenjeno športni rekreaciji, in v promocijo zdravega življenjskega sloga. Slednji naj temelji na zmernem in načrtnem ter s tem zdravim ukvarjanjem s športnimi dejavnostmi. Kot pogoj za te dejavnosti naj se poveča naložbe v revitalizacijo, obnovo ter posodobitev že obstoječih in starejših športnih objektov v lasti civilne družbe -športnih društev in športnih zvez ali v javno-zasebnem partnerstvu, saj ugotavljamo, da so bile doslej javne naložbe na tem področju zanemarljivo majhne. Spodbuja naj se tudi trajnostno naravnano in ekološko zasnovano športno infrastrukturo v naravi in urbanem okolju, kot so na primer kolesarske steze, pešpoti, otroška igrišča v naseljih. Za sofinanciranje investicij v novogradnje športne rekreacijske infrastrukture iz naslova evropskih sredstev-ESS- predlagamo, da se sofinancira tudi projekte civilne družbe in ne zgolj objekte v lasti občin kot je bilo pretežno doslej.
Pobudo, da naj odgovorni znotraj vladnih institucij, tako samostojno kot medresorsko, in v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter drugih institucijah na nacionalni in lokalni ravni, pristopijo k sistemskemu, partnerskemu uveljavljanju pozitivne vloge športne rekreacije in zdravega prehranjevanja pri zdravju ter skladnemu razvoju otrok in mladostnikov ter iskanju sinergijskih učinkov sodelovanja s civilno družbo.
Posebej naj se uveljavljata pomen in vloga športne rekreacije v izredno obremenjenem obdobju študentskega življenja. Kot sprostitev, vzvod zdravja in druženja prihodnjih glavnih nosilcev javnega mnenja in kompetentnih strokovnjakov na različnih področjih delovanja v naši družbi ima šport v tem obdobju izjemen pomen in dodano vrednost pri kakovosti aplikacije znanja in znanstvenih/strokovnih spoznanj v prakso.
Poleg tega naj se spodbuja še razvoj športnih društev v gospodarskih družbah, ki naj postanejo pomemben vzvod športnega gibanja v Sloveniji ter povezovanje športa s turističnim gospodarstvom.
Spodbujanje razvoja in uveljavljanja celovite informacijske podpore kot pomembnega orodja za povečevanje dostopnosti športne rekreacije.
Predlagamo tudi , da se prouči možnosti, da se športna društva, katerim tržne razmere to dopuščajo, prestrukturirajo v gospodarske družbe, drugi klubi, ki nimajo dovolj članov, gledalcev, sponzorjev…pa naj (po)stanejo znova amaterske organizacije v pozitivnem pomenu besede.
Temeljit premislek pri klasifikaciji športa. Namreč, sedanja klasifikacija, ki jo upoštevata Zakon o športu in Nacionalni program, prikrito vzpostavlja taka razmerja na področju športa, ki športno vzgojo in športno rekreacijo podrejata vrhunskemu športu.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.

Predlog sklepa je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

8. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov s posveta "Gozd in les-razvojna priložnost Slovenije"

Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlogom zaključkov so svetniki prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010 in na klop.
Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 5. 2010 in na klop.

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) ter na podlagi posveta z naslovom Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije je 2. marca 2010, v sodelovanju s Slovensko gozdno-lesno tehnološko platformo, organiziral posvet Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije.

Za državo z veliko lesno zalogo, ki se zavzema za trajnostni razvoj, je lesno-predelovalna industrija izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki oziroma razvojna priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije v evropskem in širšem prostoru.

Ker smo v Državnem svetu prepričani, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, da naredimo moderen koncept za umno rabo lesa ter na podlagi analize stanja določimo ukrepe in načine za razvojni preboj gozdarske, lesarske in papirniške gospodarske panoge, smo organizirali posvet s ciljem povečanja zavedanja pomena lesa kot strateške dobrine in kot prispevek k temu, da bi pristopili k intenzivnemu povečanju investicij v gozdarstvu in v lesno-predelovalni industriji ter posledično ustvarjanju novih delovnih mest.

Državni svet poziva Vlado in pristojna ministrstva, da pri reševanju problemov gozdarske, lesarske in papirniške gospodarske panoge sledi naslednjim predlaganim ukrepom:

Les je treba opredeliti kot nacionalno strateško dobrino za proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo.
Gozdarstvo ter lesnopredelovalno industrijo z vidika narodnogospodarskega razvoja in koristi opredeliti med najpomembnejše panoge ter v operativne namene po vzoru gospodarske panoge turizma zagotoviti strateško upravljanje s to panogo z upoštevanjem multidisciplinarnosti.
Okrepiti porabo in spodbuditi prodajo lesenih izdelkov z vsebovano dodano vrednostjo doma in v tujini (vse vrste predelanega lesa in lesenih izdelkov) ter zajeziti prodajo nepredelanega lesa in prekomerno uporabo kvalitetnega lesa za pridobivanje toplotne energije. Glavni lesni vir za energetiko morajo postati preostanki od predelave lesa in manjvredne vrste lesa in grmičevja.
Vzpostaviti strateško upravljanje na vladni ravni z naravnimi narodnogospodarskimi bogastvi s ciljem njihove optimalne izrabe ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, pri čemer izpostavljamo geostrateško lego, vodo in les kot naravni dobrini, od panog pa bi strateški pristop moral zajeti izkoriščanje geografske lege Slovenije na presečišču 5. in 10. transevropskega koridorja s poudarkom na logističnih in drugih storitvah (ceste, železnice, Luka Koper, letališča), energetiki, vodarstvu in vodovodu ter gozdarski in lesni industriji.
Priprava strategije za vzpostavitev povezanega procesa predelave (od gozda do izdelka), pri čemer se upošteva geografsko razpršenost gozdov, centralno lokacijo za primarno predelavo (lupljenje, žaganje, sušenje, lepljenje, komprimiranje, spajanje) s kapaciteto okrog 500 tisoč m3 ter regijskimi centri za sekundarno predelavo (okna, pohištvo, fasadni sistemi, vrata, hiše, javni objekti, skulpture ...).
Na gozdnatih področjih ustanoviti Centre predelave lesa, ki bodo v povezavi s centralnim obratom za primarno predelavo povezali pridelavo, predelavo (primarno proizvodnjo izdelkov, celuloze, oblikovanje) in prodajo izdelkov ter energetsko izrabo ostankov predelave ter odsluženih lesnih izdelkov. V okviru navedenih centrov organizirati strokovno podporo za uvajanje novih tehnologij predelave lesa.
Zagotoviti ustrezne izobraževalne sisteme na vseh stopnjah, ki bodo zagotavljali kadrovski potencial za celotno gozdno - lesno panogo, pri čemer je treba začeti s posredovanjem znanj s tega področja že v okviru predšolske vzgoje v vrtcih. Izobraževanje je treba zagotoviti tako na nivoju primarnega izobraževanja v osnovnih šolah kot na nivoju sekundarnega izobraževanja z namenom pridobivanje kvalificiranih znanj brezposelnih.
Na podeželju organizirati pospeševalno službo za spodbujanje in usmerjanje pridelave ter predelave lesa in v ta namen oblikovati izobraževalni program z naborom znanj s področja gozdarstva in lesarstva za usposabljanje strokovnjakov za obe področji ter za področje proizvodnje celuloze.
Podpreti dejavnost centrov za kreativne industrije (oblikovanje), preko katerega se izvajajo raziskovalno - razvojni projekti za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, s čimer se industriji omogoči večjo konkurenčnost na domačem, predvsem pa na tujih trgih.
Razvoj novih tehnologij in okoljevarstveni problemi zahtevajo nova poglobljena znanja o lesu. Zaradi kritičnih razmer, lesna podjetja niso sposobna vzpostaviti lastnega razvoja. Zato je nujno treba ustanoviti Nacionalni inštitut za lesarstvo (NIL), ki bo omogočal razvoj novih tehnologij in produktov ter hiter prenos znanja v prakso. NIL bi predstavljal strokovno podporo lesnopredelovalni industriji in omogočal financiranje raziskav ter ponovno rast panoge.
S pomočjo evropskih sredstev zgraditi prvi energetsko samozadostni ekološki center za predelavo lesa v Evropi - lesnopredelovalni center, ki bi pridobival električno in toplotno energijo izključno iz obnovljivih virov energije (solarni paneli, električna hidrocentrala, toplarna na biomaso - stranski produkt predelave lesa), z odvečno energijo pa bi oskrboval okoliška naselja.
Sistemsko začeti z označevanjem polizdelkov in izdelkov ter storitev glede na njihov vpliv na emisije toplogrednih plinov in na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu, saj imajo leseni izdelki v primerjavi z drugimi materiali nižjo vloženo energijo. Uvesti zeleno ekološko (okoljsko, toplogredno) nalepko z namenom lesne izdelke uvrstiti v izračune, ki doprinesejo k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.
Spodbujati uporabo lesa v gradbeništvu, predelovalni industriji, kmetijstvu in energetiki v smeri njegove gradualne (postopne) uporabe: dober les za izdelke, slab les za predelavo in celulozo, lesne ostanke kot vir energije.
Spodbuditi uporabo lesa pri gradnji cestne in železniške infrastrukture (obvezne lesene protihrupne ograje), s čimer, poleg protihrupne zaščite, pridobimo še dodaten okoljski učinek skladiščenja CO2 v lesu.
Uvesti obvezno uporabo naravnih materialov (vsaj 25 %) v gradbeništvu ter v primeru neuporabe določenega deleža naravnih materialov v objektih uvesti dodatne ekološke takse.
Državne in javne institucije graditi ter opremiti s slovenskimi izdelki iz lesa in s tem zagotoviti potrošnjo in promocijo lesenih (slovenskih) izdelkov.
Uvedba ekoloških taks za okoljsko nesprejemljive izdelke oziroma možnost subvencioniranja uporabe sonaravnih materialov.
Uvedba energetskih taks za energetsko nesprejemljive izdelke oziroma možnost subvencioniranja uporabe energetsko varčnih materialov tako na osnovi sive energije (energija, ki je potrebna za nastanek izdelka) kot tudi na podlagi operativne energije (energija, ki je potrebna ob uporabi izdelka).
Uvedba taks na osnovi okoljskih zahtev po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (ob proizvodnji betona, aluminija, plastike se sprošča CO2, les pa CO2 shranjuje), pri čemer bi proizvodi z večjim deležem lesa imeli nižje okoljske takse.
Razmisliti o ukrepu opustitve plačila davkov in prispevkov za zaposlene v lesnopredelovalni industriji za obdobje naslednjih pet let, s čimer bi razbremenili obstoječa lesnopredelovalna podjetja, ki danes zaradi nekonkurenčnosti, drastično zmanjšujejo število zaposlenih. S tem ukrepom bi omogočili dodatno akumulacijo kapitala za namen investiranja v tehnološko posodobitev proizvodenj in ustvarili nekaj tisoč novih delovnih mest (v primerjavi z današnjimi 15.000 delovnimi mesti obstaja realni potencial, da bi lesnopredelovalna industrija zaposlovala še 30.000 oseb), obenem pa z zaposlovanjem zmanjšali stroške socialnih transferjev, s čimer bi razbremenili socialno blagajno.
Državni svet Vladi predlaga, da Slovensko izhodno strategijo 2010-2013 dopolni z ukrepi za podporo lesnopredelovalni industriji, ki ima pozitivne okoljske, gospodarske in socialne učinke.

Predlog sklepa je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

9. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov s posveta "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva"

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) ter na podlagi posveta z naslovom "Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva" sprejel naslednje

S K L E P E:

Državni svet Republike Slovenije je na pobudo državnega svetnika Petra Vriska, ki jo je podprla tudi Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 17. 11. 2009 v veliki dvorani Državnega sveta Republike Slovenije soorganiziral posvet na temo: Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva.

Cilj posveta je bil opozoriti na pomen zadružništva kot temelja slovenskega kmetijstva ter predstaviti stanje in možnosti za razvoj zadružništva v Sloveniji; s predstavitvijo pozitivnih izkušenj z zadružništvom v pokrajini Trentino v sosednji Italiji, ki ima podobne geografske značilnosti, vendar nekoliko drugačno organiziranost zadružništva v pokrajini ter pravne okvire za delovanje zadružništva v Italiji na nacionalni ravni ter regionalne in pokrajinske zakone.

Izmenjava izkušenj je bistvenega pomena za razvoj zadrug in njihovo ustrezno obravnavo v sistemskih rešitvah, še posebej pri premagovanju finančne in gospodarske krize, zato so izkušnje iz italijanske pokrajine Trentino lahko dobra osnova za razvoj potencialov in dograditvi zadružnega okolja v Sloveniji.

Posebnost zadružništva v pokrajini Trentino je, da zveza združuje kmetijske zadruge, kreditne, potrošniške ter delavske, storitvene, socialne in stanovanjske zadruge. Zadruge delujejo po zadružnih načelih: prostovoljnem pristopu, demokratičnem nadzoru, ekonomski participaciji članstva, samostojnosti in neodvisnosti, vzgoji, izobraževanju in informiranju, sodelovanju zadrug in obveznosti do krajevnih skupnosti. Najpomembnejši so zaupanje, solidarnost, poštenost in zadružna zavest, ki jo v pokrajini privzgajajo že otrokom v osnovni in srednji šoli. Zadruge na področju posameznih dejavnosti se povezujejo v konzorcije za uvajanje in usklajevanje skupnih dejavnosti, tako imenovane zadruge druge stopnje, zlasti z namenom skupnih nakupov, distribucije, marketinga, raziskav in inovacij. Zadruge uspešno izvajajo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi prostorske projekte, skrbijo za trajnostni socialno - ekonomski razvoj, gradijo partnerstva z drugimi območji in se dogovarjajo z univerzami in šolami. Pravno podlago za zadruge dajejo civilni zakonik in nekateri nacionalni zakoni. Zadruge so družbe s spremenljivim kapitalom v vzajemnostne namene. Zakonodaja predvideva obvezno namenitev dela zaslužka poslovnega leta v nedeljive rezerve in uvedbo podpornega članstva in vzajemnostnih skladov za pospeševanje in razvoj zadružništva.

Združenja skrbijo za promocijo in nadzor zadružnih ustanov ter izvajajo aktivnosti varovanja, svetovanja, pomoči in razvijanja zadružništva v korist članov. Za zadruge je obvezen dve- letni pregled, ki vključuje preverjanje demokratičnosti in vzajemnostnih načel, presojanje ekonomskega in finančnega stanja, preverjanja spoštovanja zadružnih načel in nudenje predlogov in nasvetov za izboljšanje upravljanja in ravni notranje demokracije. Pokrajina zadruge spodbuja z določenim deležem oprostitve davka na dobiček družb in olajšavami za regionalni davek na proizvodne dejavnosti. Vse zadruge morajo obvezno nameniti del svojega dobička v sklade, ki se uporabljajo za razvojne in inovacijske projekte znotraj zadružne organizacije.

Državni svet je sprejel naslednje zaključke:

Komisija ugotavlja, da zadruge še vedno niso enakovredno upoštevane v krogu možnih prejemnikov državnih pomoči, tudi po nekaterih zakonskih predpisih, kot sta na primer:
- Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT, Ur. l. RS, št. 44/2007): ureja pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje, do katere so upravičene samo gospodarske družbe v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji;
- Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur. l. RS, št. 102/2007): ureja dodeljevanje sredstev za izvajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja, do pomoči so upravičena podjetja, organizirana kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik.
Komisija meni, da bi zadruge morale imeti načeloma enak položaj v vseh shemah državnih pomoči kot druge pravno organizacijske oblike podjetij. Izključevanje zadrug iz shem državnih pomoči nima stvarno utemeljenih razlogov in umetno zmanjšuje njihovo konkurenčno sposobnost v primerjavi z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki posamezniki.
Odprtost zadruge za vstop novih članov, demokratično upravljanje na podlagi enake glasovalne pravice članov, oblikovanje medgeneracijskega premoženja s trajno zadružno namembnostjo ter delitev dobička na podlagi sodelovanja in omejeno ter podrejeno na podlagi kapitala so značilnosti, ki poudarjajo pozitiven prispevek zadrug pri vključevanju gospodarsko šibkejših posameznikov v tržno gospodarstvo, zmanjševanju socialnih in regionalnih razlik, hitrejše razširjanje inovacij in prilagajanje proizvodnje tržnim potrebam. Omenjene funkcije, ki po svojih pozitivnih učinkih presegajo krog aktualnih članov in krepijo reševanje problemov na podlagi vzajemne samopomoči, bi bilo potrebno podpreti tudi s specifičnimi ukrepi. Komisija predlaga, naj se vprašanje enakovredne obravnave zadrug v shemah državnih pomoči, kolikor so zadruge izključene s posameznimi predpisi, in vprašanje specifičnih podpornih ukrepov, uredita v posebnem zakonu o podpornem okolju za zadruge.
Komisija se zavzema za uveljavitev načela, da imajo zadruge pod enakimi vsebinskimi pogoji dostop do opravljanja vseh dejavnosti kot gospodarske družbe. V primerih, ko zakonodajalec izključi zadrugo iz kroga subjektov za opravljanje neke dejavnosti, bi moral po mnenju Komisije imeti za takšno odločitev tehtne razloge, posebej če ureditev Evropske unije ne postavlja glede pravnih oblik za opravljanje dejavnosti nobenih omejitev, po drugi strani pa domači zakon dopušča opravljanje dejavnosti vsem gospodarskim družbam in celo samostojnim nosilcem dejavnosti kot posameznikom. Komisija meni, da obstajajo med posameznimi tipi gospodarskih družb lahko večje razlike kot pa med zadrugo in posamezno gospodarsko družbo. Stališče, da zadruge in zadružne zveze lahko rešijo problem z ustanavljanjem hčerinskih družb (ali celo kar s svojim preoblikovanjem v delniške družbe) v primeru, ko odločitev zakonodajalca za izključno izbiro gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, revizorja ali drugega posameznika kot nosilca dejavnosti ni stvarno utemeljena, se zdi sporna ne le z vidika ustavnih pravic same zadruge kot pravne osebe, temveč predvsem članov, ki so se povezali v zadrugo zaradi skupnega nastopanja na trgu v razmerah konkurence, ki bo z zakonom po načelu sorazmernosti omejena samo zaradi preverljive javne koristi. V takšnih primerih so lahko domače zadruge v slabšem položaju kot zadruge iz drugih držav članic EU.
Nekateri postopki za vračilo zadružnega premoženja še niso končani, kar močno ovira dejavnost zadružnih organizacij na posameznih območjih zaradi nerazčiščenih premoženjskih vprašanj. Komisija se zavzema, da se še odprti ti postopki čim preje zaključijo v skladu z veljavnimi predpisi.
Zaradi spremljanja zadružnega organiziranja, poslovanja in družbene vloge zadrug bi kazalo v sistemu javne statistike in drugih evidenc zbirati, analizirati in objavljati podatke, ki se za zadruge včasih sploh ne zbirajo ali pa se zbirajo skupaj za gospodarske družbe in zadruge ali pa po različnih oblikah zadrug (z omejeno odgovornostjo, brez odgovornosti itd.), tako da celotni delež zadrug v posameznih dejavnostih ni razviden. Glede na osrednjo vlogo članstva bi bilo smiselno, da se zaradi ocena družbene vloge zadrug v javni statistiki oziroma javno vodenih evidencah zajamejo tudi podatki o številu članov zadrug. Izpopolnjeni sistem statistike bi povečal učinkovitost ukrepov na tem področju.
Komisija ugotavlja, da so ostale oblike zadružništva v slovenskem prostoru izven kmetijstva še v začetku razvoja, kar je glavni razlog, da je potrebno poglobiti sodelovanje s predstavniki zadružne zveze italijanske pokrajine Trentino. Zadružna oblika povezovanja je tista oblika povezovanja, kjer lahko država na najcenejši način zagotavlja socialno varnost velikemu številu ljudi. Ravno sedanja gospodarska in finančna kriza je priložnosti in izziv za mnoga gospodarstva, da se preko zadružne oblike organiziranosti razvijejo trdnejši odnosi v vsakem nacionalnem gospodarstvu.
Komisija opozarja na pomembni dejavnik nedeljivega zadružnega kapitala, kar je glavna razlika zadružništva nasproti ostalim gospodarskim družbam, saj posedujejo nerazdelni zadružni kapital, ki pomeni v večini delujočih zadrug pomembno postavko lastnega kapitala. Ta nedeljivi kapital predstavlja vrednost premoženja, ki se ne more deliti.
Komisija nadaljnje ugotavlja, da je izredno pomembna povezava zadrug kmetijskih proizvajalcev, živilske industrije in trgovine, zato je tak sistem potrebno ohraniti, podpreti pa ga je potrebno z bančnim sistemom, kar je z povezovanjem in združevanjem manjših bančnih enot pripeljalo do ustanovitve zadružne kmetijske banke in kasneje do Deželne banke Slovenije, kar kaže na zdravo zavest članstva zadružne zveze s ciljem ohraniti zadružni kapital.
Za zagotovitev negospodarske funkcije zadružništva je izredno pomembna multifunkcionalna vloga zadrug, saj le ta evropskemu kmetijstvu oziroma potrošnikom, lokalnim ekonomijam in pa evropski industriji zagotavlja varnost, stabilnost dobave, zdravo in kakovostno hrano, podkrepljeno z drugimi proizvodi in storitvami, Hkrati ima takšno delovanje tudi izjemno pozitiven vpliv na razvoj okolja, zlasti z vzpostavitvijo sonaravnega kmetijstva v EU in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Komisija predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance, da detajlno preučita možnost o spremembi zakona o zadrugah tako, da zadružno revizijo ponovno opravlja Zadružna zveza Slovenije, saj je 18 let uspešno delovala v okviru Zadružne zveze Slovenije in je bila tudi veliko cenejša od ostalih revizijskih ustanov; podobno ureditev pa poznajo tudi v državah EU (Avstrija, Nemčija).
Na področju davčne zakonodaje je glede na to, da so zadruge vpete v delovanje tržnega gospodarstva, nekateri učinki njenega delovanja presegajo krog njenih članov, zato je davčne vidike zadružnega poslovanja zaradi svobode ustanavljanja posebne evropske zadruge kot evropske oblike zadružnega organiziranja, potrebno upoštevati posebne značilnosti zadrug. Za zadruge so značilne določene posebnosti, zaradi katerih zakonodaja priznava zadruge kot pravne osebe posebnega tipa, zato uporaba popolnoma istih predpisov za pravno različno stanje ne pomeni enakopravnosti, niti davčne nevtralnosti; zadruge bi morale biti oproščene davka iz dobička s strani države, zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da spremeni zakonodajo oz. da omogoči reinvesticije ali kako drugo dejavnost razvoja.
Ministrstvu za šolstvo in šport komisija predlaga, da v okviru konzorcija biotehničnih srednjih šol v šolske programe vključi več zadružnih vsebin, tako da bi mladim rodovom kmetov vcepili vrednote zadružništva ter jih učinkoviteje poučili o zadružnem načinu gospodarjenja. Za doseganje skupnih ciljev in s tem tudi ciljev članov zadrug je pomembno sodelovanje in zaupanje, poudarek pa mora biti predvsem na izobraževanju in kulturi zadružništva. Že v osnovni šoli se otroci učijo sodelovanja kooperacije v zadružništvu, v srednjih šolah pa se jih že sprašuje po izkušnjah; tako pristopajo v pokrajini Trentino.
Komisija nadaljnje meni, da so pogoji in vzroki za dobro razvit zadružni sistem zadružne banke in hranilnice kot eden od najpomembnejših stebrov vsakega zadružnega sistema; povezava zadružnih financ mora temeljiti na sodelovanju in zaupanju z neposrednimi strankami.
Komisija predlaga, da za obeležitev mednarodnega leta zadrug 2012 predstavniki zadrug, njihovih zvez, druge civilne družbe in pristojnih državnih organov sprejmejo program ukrepov, ki bodo izboljšali poznavanje zadrug in zavest o njihovem prispevku k gospodarskemu in družbenemu razvoju.
Zaradi tehtnih uvodnih predstavitev in prispevkov v razpravi Komisija predlaga, da se izda zbornik s posveta.

Predlog sklepa je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

10. točka dnevnega reda: Priprave na volitve ob izteku polovice mandata Državnega sveta Republike Slovenije (78. člen Poslovnika Državnega sveta)

Opomnik za volitve predsednika in podrpedsednice Državnega sveta ter predsednikov, podpredsednikov in članov Državnega sveta ob polovici mandata Državnega sveta so svetniki prejeli na klop.

Pojasnila je podal predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.

S tem je bila točka dnevnega reda zaključena.

- - -

Predsednik je zaključil 26. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.

OPOMBA 1 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2006 o storitvah na notranjem trgu, Uradni list EU, L 376/36, z dne 27. 12. 2006

OPOMBA 2 Uredba Sveta, št. 1612/68 (EGS), z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, Uradni list L 257 , 19. 10. 1968; spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 312/76 z dne 9. februarja 1976, Uradni list L 39, 14.2.1976, Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27. julija 1992, Uradni list L 245, 26.8.1992, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004, Uradni list L 158, 30. 4. 2004

Povezane vsebine

	26. seja Državnega sveta Republike Slovenije