Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o malem delu (ZMD)

Državni svet Republike Slovenije je na 24. izredni seji 2. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o malem delu (ZMD), ki ga je Državni zbor sprejel na 21. redni seji 26. oktobra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z  A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o malem delu (ZMD).                                      

Obrazložitev:

Državni svet meni, da bo Zakon o malem delu zagotovo imel nepopravljive posledice na trgu dela. Povečal bo obseg negotovih oblik dela, mladi si bodo bistveno težje našli redno zaposlitev, ki bi jim naj zagotavljala ekonomsko in socialno varnost. Obseg rednih zaposlitev (zaposlitev na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi) se bo pospešeno zmanjševal. Zakon bo zagotovo vplival na ceno dela in s tem tudi na zmanjševanje pravic zaposlenih, katerih pravice urejajo kolektivne pogodbe. Malo delo ni prava alternativa za brezposelne in za mlade, ki po končanju šolanja iščejo zaposlitev, ki bi jim omogočila strokovno napredovanje in tisto socialno varnost, ki jo mladi in ostali brezposelni utemeljeno pričakujejo.

Malim delavcem po mnenju Državnega sveta malo delo za razliko od rednega delovnega razmerja:

• ne prinaša denarnega nadomestila v času bolezni,
• ne prinaša povrnjenih stroškov prevoza,
• ne prinaša plačane malice,
• ne prinaša plačanega dopusta,
• ne prinaša odpovednega roka,
• ne prinaša dodatka na delovno dobo,
• ne prinaša odpravnine,
• ne prinaša denarnega nadomestila v času nege otroka,
• ne prinaša denarnega nadomestila za starševstvo ob rojstvu otroka,
• ne prinaša poštene pokojnine,
• ne prinaša dostojnega plačila,
• ne prinaša pravice do 30-minutnega odmora,
• ne prinaša pravice do stavke.

Prinaša pa negotovost tistim, ki bodo delali na malih delih in revščino.

Ker bodo stroški dela zaposlenih na malih delih za delodajalce veliko nižji, kar priznava tudi predlagatelj zakona, bodo v prihodnje delodajalci povečevali zaposlovanje na malih delih in tudi ukinjali delovna mesta,  na katerih so zaposleni za nedoločen čas in jih nadomeščali z dvema malima deloma in tako povečevali dobičke na račun vse slabšega socialnega položaja zaposlenih. Predlagatelji zakona priznavajo, da bo »prednost« malega dela, v primerjavi z rednim delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic). Skratka odrekanje in zmanjševanje pravic delavk in delavcev se razume kot krepitev »konkurenčne prednosti«.

Malo delo, kot ga prinaša omenjeni zakon, zagotovo ne bo prispevalo k temu, da bi preko malega dela delavci prišli do delovnih mest, ki so zaščitena z določbami Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami. Velika večina teh ne bo nikoli več dobila dela za nedoločen čas, bo pa njihov status prispeval k temu, da se bodo zmanjšali prilivi v različne blagajne (zdravstveno, pokojninsko, socialno..).

Napaka tega zakona je tudi ta, da tri različne skupine – delavce, študente in upokojence ureja z enim zakonom. Med temi skupinami obstoje pomembne posebnosti, ki jih ne more urejati en zakon.

Državni svet opozarja, da je današnje študentsko delo za skoraj tretjino študentske populacije nujen socialni korektiv, ki omogoča, da lahko sploh študira. Ne more biti odgovor na nepravilnosti in anomalije pri študentskem in dijaškem delu kar ukinitev sedanjega dela. Nadomešča se s sistemom, ki bo še bolj zbirokratiziran in kot tak ne bo preprečil zlorab tega dela, bo pa prizadel mnogo študentov in dijakov, ki jim tudi zaradi slabosti obstoječega sistema podeljevanja štipendij ne omogoča, da bi čas študija absolutno posvetili študiju in njegovemu čimprejšnjemu zaključku. Malo delo, kot ga ureja omenjeni zakon, bo zagotovo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja- posojanja napotnic drugim in podobno.

Državni svet meni, da bi Vlada morala dajati pobude in predloge za takšne zakonske spremembe, ki bi spodbujale delodajalce, da bi zaposlovali nezaposlene na delovnih mestih za nedoločen čas.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Drago Žura.