Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS)

Državni svet Republike Slovenije je na 7. izredni seji 2. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 4. redni seji 27. 3. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS).

Obrazložitev:

S predloženim zakonom se ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo za zadolževanje kreditojemalcev - gospodarskih subjektov. V 6. členu zakon opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji.

Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), temveč v Zakonu o zadrugah (ZZad) kot posebnem zakonu, ki se glede posameznih vprašanj sklicuje na več določb iz ZGD-1, vendar zadrug ne opredeljuje kot gospodarske družbe. Navedena določba v predlogu zakona pomeni, da so posojila zadrugam iz jamstvene sheme izključena (obrazložitev zadevnega člena v predlogu zakona je navajala samo gospodarske družbe) oz. da je to vprašanje v najboljšem primeru najmanj sporno, zato ga je potrebno jasno urediti.

Zadruge kot gospodarski subjekti poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe, praktično v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Posledice finančne in gospodarske krize prizadevajo zadruge enako kot druge gospodarske subjekte.

Po podatkih AJPES je za leto 2007 oddalo letno poročilo 315 zadrug, ki so povprečno zaposlovale 3.465 delavcev.

V primerjavi s številom vseh delujočih gospodarskih družb število zadrug pomeni manj kot 1 %, zato razširitev kroga kreditojemalcev v smislu sprejetega zakona ne bi zahtevala opazno večjih sredstev. Vendar bi vključitev v ukrep zagotavljala zadrugam enake možnosti pri opravljanju njihovih dejavnosti in s tem tudi večjo učinkovitost porabe javnih sredstev.

Razmeroma majhen delež zadrug v celotnem številu gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, pa ne pomeni, da je prispevek zadrug v posameznih dejavnostih majhen ali celo zanemarljiv. Tako so, po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih AJPES iz letnih poročil za leto 2007, zadruge na področju kmetijstva predstavljale 23,83 % od skupnega števila gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, k celotnim prihodkom gospodarskih družb in zadrug v tej dejavnosti pa so prispevale skoraj polovični delež (49,59 %). Tako ukrepi, ki ne zagotavljajo enakopravne udeležbe zadrug pri kreditiranju iz jamstvene sheme, prizadevajo kmetijstvo, ki ima že zaradi dolgega proizvodnega cikla specifične potrebe po kreditiranju, bolj kot druge dejavnosti.

Neenaka obravnava posredno zadeva tudi položaj bank, ki imajo med svojimi komitenti različen delež zadrug.

Zaradi enakih konkurenčnih možnosti zadrug in ustreznega varstva interesov  zadružnih  članov in zaposlenih v zadrugah bi bilo nujno, da so v pojem gospodarski subjekti, kot kreditojemalci, za katerih obveznosti se izdaja jamstvo, v zakonu ob enakih vsebinskih pogojih zajete tudi osebe, organizirane v statusni obliki, ki jo ureja Zakon o zadrugah. Na ta način bo država vsem gospodarskim subjektom, ne glede na njihovo zadružno ali drugačno pravno organizacijsko obliko, zagotovila enako podporo pri premagovanju finančne krize.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Vrisk.