Odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Z dopisom štev. 435-01/90-4/266 z dne 15.3.2006 ste na Ministrstvo za finance poslali vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z obveznostjo izračunavanja akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo je določil Zakon o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), ki je začel veljati 1.1.2005. G. Bukovca je zanimalo, kako bi Ministrstvo za finance ukrepalo zaradi subvencij iz leta 2005, ki so bile izplačane šele v letu 2006, kakšni argumenti so vodili državo pri določitvi, da se na dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izračunava akontacija dohodnine, kaj bo to pomenilo za prejemnike oziroma koliko prejemnikov bo dobilo po obračunu dohodnine del akontacije vrnjen ter kako bo rešeno vprašanje razporejanja dohodka od subvencij, ki so izplačane na kmetijsko gospodarstvo, praviloma pa je na gospodarstvu več davčnih zavezancev.

V istem času smo povsem enaka vprašanja dobili tudi s strani poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Boruta Sajovica. Ker smo že dne 27.3.2006 na poslanska vprašanja pripravili odgovor, ki ga je minister za finance javno podal na 15. seji Državnega zbora v letu 2006, smo menili, da so bili s tem ustrezno javno pojasnjeni razlogi za izračunavanje akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Žal smo pri pripravi odgovora spregledali, da ta ni bil tudi formalno poslan vam v vednost, za kar se opravičujemo.

V nadaljevanju vam torej posredujemo odgovor Ministrstva za finance, ki je bil pripravljen že 27.3.2006, obenem pa tudi pojasnjujemo, da se je z novim Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06), ki je začel veljati 1.1.2007, bistveno spremenil sistem obdavčitve dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po novem so ti dohodki obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka, ki je za zemljišča katastrski dohodek in za čebelje panje pavšalna ocena dohodka na panj. Drugi dohodki, ki so plačila iz naslova kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, pa so po novem sistemu upoštevani že v oceni katastrskega dohodka oziroma pavšalne ocene dohodka na panj. Podrobneje bo način upoštevanja drugih dohodkov v katastrskem dohodku in v pavšalni oceni dohodka na panj določil nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka. Torej se po novem sistemu dohodnine drugi dohodki ne obravnavajo več kot samostojen davčni vir in zato med letom tudi niso več predmet izračunavanja akontacije dohodnine. Ta se po novem še vedno izračunava od pavšalne davčne osnove (katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), če ta na posameznega zavezanca presega 10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.

V nadaljevanju vam prilagamo odgovor na vaša vprašanja, za katerega pa ponovno opozarjamo, da se nanaša na Zakon o dohodnini - ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 56/06- uradno prečiščeno besedilo), ki ne velja več:

Z ZDoh-1 se je med dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti začelo uvrščati tudi plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Prej je davčno osnovo za to dejavnost predstavljal le katastrski dohodek, od katerega pa se je ves čas, v skladu s sistemom, za vse zneske, ki so presegali določen prag, izračunavala in plačevala akontacija dohodnine.

Sistem plačevanja akontacije dohodnine je bistven element integralnega dohodninskega sistema, po katerem se med letom plačuje akontacija dohodnine za posamezne dohodke, končna letna davčna obveznost pa se izračuna na podlagi letne napovedi, v katero so vključeni vsi davčni viri v posameznemu letu. Brez takega sistema bi se na eni strani država soočila s fiskalnim problemom primanjkljaja tekočega davčnega prihodka, na drugi strani pa bi zavezanci morali v celoti davčno obveznost poravnati v enkratnem znesku, kar bi za večino zavezancev predstavljajo breme.

Sistem plačevanja akontacije dohodnine med letom poznajo vse države z integralnim sistemom dohodnine in načeloma akontacijo plačujejo tudi kmetije od svojih dohodkov v drugih državah EU.

V ZDoh-1 sta bila, prav zaradi upoštevanja dejstva majhnosti naših kmetij, za dohodke iz osnovne kmetijske dejavnosti višina akontacije in pragi dohodka, pod katerimi se akontacija ne plačuje, določena drugače kot za druge dohodke. In sicer je 123. člen ZDoh-1 določal, da se akontacija od katastrskega dohodka plačuje šele, kadar znesek katastrskega dohodka na zavezanca preseže znesek 10% povprečne plače za preteklo leto. Akontacija od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske ali osnovne gozdarske dejavnosti pa šele za posamezni dohodke, katerega višina preseže 50.000 SIT. Tudi odstotek akontacije je bil določen bistveno nižje, najprej 16% in nato le 10% davčne osnove.

Popolna odprava akontacije dohodnine tako s sistemskega vidika kot z vidika interesa zavezancev, ni primerna. Po razpoložljivih podatkih je med zavezanci za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki jih je skupaj preko 505.000, manj kot 5.000 takih, katerim ta dohodek predstavlja edini vir. Po podatkih za leto 2003, ko se med dohodke subvencije še niso štele, pa je bilo med vsemi zavezanci, ki so imeli tudi dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti, le okoli 7,5% zavezancev z dohodkom, nižjim od splošne olajšave. Torej bi z odpravo akontacije dohodnine povzročili, da bi morala večina zavezancev zaradi dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodnino doplačevati.

Glede problema zamika pri izdaji odločb in izplačilu neposrednih plačil, predvsem dohodkovnih plačil, katerim se postopoma povečuje delež vključevanja v davčno osnovo do leta 2008, iz razpisov v letu 2005 v leto 2006 menimo, da je bil način vključevanja dohodkov v davčno osnovo posameznega leta jasno določen v 15. členu in je veljal enotno za vse dohodke. Z dohodnino so bili torej obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Tudi pri drugih vrstah dohodkov lahko prihaja do zamika v izplačilu, vendar ni mogoče za posamezne primere določbe razlagati drugače. Izjemoma je bila z novelo ZDoh-1 konec leta 2005 za neposredna plačila iz leta 2004 sprejeta prehodna rešitev, ki pa odstopa od splošnega sistema obdavčitve. Zato je bilo že takrat opozorjeno, da naj se neposredna plačila izplačujejo čim bolj skladno z letom razpisom.

Glede zadnjega vprašanja, kako se posameznim zavezancem v okviru kmetije priznavajo dohodki od neposrednih plačil, ki pripadajo celi kmetiji, pa naj pojasnimo, da je ZDoh-1 vseboval rešitev, po kateri so se taki dohodki pripisovali vsem zavezancem za dohodnino od katastrskega dohodka v okviru gospodinjstva in to v proporcionalnem deležu glede na število zavezancev v gospodinjstvu.

Prijazen pozdrav.

Mateja Vraničar, sekretarka                                                                  Irena Erjavec
Vodja Sektorja za davčni in                                                            generalna direktorica
carinski sistem  

Pripravila:
Neva Žibrik, sekretarka