Vprašanje mag. Zlatka Jenka v zvezi z plačilom odškodnine za požgane domačije

Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z plačilom odškodnine za požgane domačije ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Kdaj bo Ministrstvo za gospodarstvo izplačalo odškodnino iz naslova vojnih reparacij za - s strani okupatorja, povzročeno materialno škodo pogorelcem za požgane in uničene stanovanjske hiše in gospodarska poslopja med drugo svetovno vojno?

O b r a z l o ž i t e v:

V času druge svetovne vojne so v naši občini gorele številne vasi. Tako so bili ljudje ob izgubi svojih najdražjih tudi ob premoženje, ki ga je pogoltnil ogenj. Mnogi so bili pregnani s svojih domov. S tem v zvezi se je pojavila upravičena zahteva po odškodnini za izgubo premičnega in nepremičnega premoženja izgnanih in pregnanih iz svojih domov.

Ob nastajanju in sprejemanju tako imenovanih "vojnih zakonov" je bilo pričakovati, da bo čim bolj jasno opredeljeno, kdo je žrtev vojnega nasilja in zajeto tudi povračilo za povzročeno materialno škodo s strani okupatorjev in njihovih pomagačev. Zakoni so opredelili kot žrtve vojnega in povojnega nasilja vse prizadete: taboriščnike, zapornike, izgnance, internirance, delovne deportirance, begunce, ukradene otroke, prisilne mobilizirance, civilne invalide vojne, pregnance in otroke po padlih starših. Pričakovati je bilo, da bo vlada prisluhnila predlogu, da med vojne zakone uvrsti tudi Zakon o poplačilu odškodnine za gmotno škodo, ki jo je posameznikom povzročil okupator.

Vprašanje povračila materialne škode je nedvomno povezano z Zakonom o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ta za žrtve vojnega nasilja že ureja izplačilo odškodnine za telesno in duševno trpljenje. Zato menim, da so zahteve upravičencev za povračilo materialne škode utemeljene in legitimne. Seveda se je pri tem potrebno zavedati, da Republika Slovenija brez dodatnih lastnih in tujih finančnih virov ni sposobna zagotoviti izplačila materialne odškodnine v njihovi realni protivrednosti. Prav gotovo je omenjena problematika tesno povezana z vprašanji pravnega nasledstva Republike Slovenije glede sklenjenih meddržavnih sporazumov, meddržavnih pogodb ter drugih sukcesijskih sporazumov med nekdanjo skupno državo ter državami naslednicami nekdanjih okupatorskih držav. Še vedno ostajajo odprta vsa vprašanja glede pravne narave sklenjenih meddržavnih sporazumov v preteklosti ter s tem povezanim občutljivim področjem bilateralnih odnosov Republike Slovenije s temi državami v luči približevanja naše države Evropski skupnosti. Vsem je znano, da si od Italije, Avstrije in Nemčije obetamo vsestransko podporo, zato bi lahko morebitne zahteve po vojni odškodnini vsa naša pričakovanja po obljubljeni podpori izničile.

Ne glede na vse povedano bi naša država morala narediti vse korake, da iztirja in potem izplača vsem prizadetim odškodnine za prizadeto materialno škodo, ki jo je povzročil okupator in njegovi pomagači v drugi svetovni vojni. Vsako leto se ob številnih občinskih praznikih na dan tragičnih dogodkov in požigov vasi spomnimo na povzročeno gorje. Zato upravičeno pričakujemo od slovenske države in parlamenta, da zahtevam po popravi storjenih krivic med drugo svetovno vojno prisluhne in jim tudi ugodi.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.