Pobuda Alojza Kovšce za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte in predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Stanje na področju davčnih olajšav za investicije:

1. olajšave (določen % investiranega zneska je zmanjševal davčno osnovo pred obdavčitvijo dobička) so se z leti zmanjševale; v letu 2006 je znašala olajšava 20 %, pri čemer pravne osebe niso mogle uveljavljati znižanja davčne osnove za investicije v nepremičnine (zgradbe in zemljišča);
2. do 31. 12. 2006 so lahko zavezanci uveljavljali olajšave za opredmetena (stroji, zgradbe, zemljišča) in neopredmetena (programska oprema, licence) osnovna sredstva;
3. od 1. 1. 2007 zavezanci (samostojni podjetniki in pravne osebe) ne morejo uveljavljati davčnih olajšav za investicije; uveljavljalo lahko le olajšavo v višini 20 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj (R&R);
4. olajšavo za investicije je samostojnim podjetnikom dopuščal Zakon o dohodnini - Zdoh-1 (Uradni list RS št. 59/06), pravnim osebam pa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-1 (Uradni list RS št. 33/06). Bivši Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) je nudil naslednje olajšave: olajšavo za vlaganja, vključno z vlaganji v raziskave in razvoj, olajšavo za zaposlovanje, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter olajšavo za donacije in plačila političnim strankam ter reprezentativnim sindikatom. ZDDPO-2 omogoča le olajšave v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za donacije. ZZZPO-2 tako ne vsebuje več olajšave za investiranje v opremo.

V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; Poročevalec DZ RS, št. 98/2006 z dne 20. 9. 2006) je bilo navedeno, da je "namen davčnih olajšav razvoj in spodbujanje gospodarske rasti, spodbujanje zaposlovanja invalidov in sprejemanja oseb za praktično delo v strokovnem izobraževanju ter vzpodbujanje doniranja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Določena splošna stopnja davka zasleduje večjo konkurenčnost, atraktivnost ter primerljivost  davčnega sistema".

Razbremenitev zavezancev, ki so uveljavljali odpravljeno olajšavo naj bi se po mnenju Vlade RS "dosegala na bolj nevtralen način, z določenimi novimi ali spremenjenimi splošnimi mehanizmi oziroma instituti, določenimi zlasti pri ugotavljanju davčne osnove (priznavanje oblikovanja rezervacij kot odhodka, izvzem določenih prihodkov iz osnove, priznavanje stroškov dela, vključno z bonitetami kot odhodka). Z empiričnimi raziskavami in ustreznimi statističnimi metodami je bilo tako za Slovenijo kot tudi za primerljive države ugotovljeno, da investicijske olajšave nimajo vpliva na večji oziroma dodatni obseg investicij. Tako analize v tujini, kot analize za Slovenijo so pokazale, da davčne spodbude povečajo investicije za manj, kot se zaradi olajšav zniža davčni donos, hkrati pa povzročajo tudi nenevtralnost tega davka. V letu 2005 se je davčna osnova iz naslova investicijske olajšave znižala za 216,3 mlrd tolarjev oziroma za skoraj 20 %. Predlagatelj ocenjuje, da se z odpravo investicijske olajšave sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb poenostavlja, hkrati pa se bo odpravljena davčna razbremenitev, ki so jo bili deležni le zavezanci s pozitivno davčno osnovo, nadomestila z drugimi predlaganimi rešitvami pri ugotavljanju davčne osnove kot je npr. celotno priznavanje stroškov v zvezi z zaposlitvijo, določeno priznavanje oblikovanja rezervacij kot odhodek za davčne namene, z odpravo ekonomskih dvojnih obdavčitev, in podobno. (Poročevalec DZ RS, št. 98/2006). 

Za razliko od mnenja Vlade RS, ki naj bi "z empiričnimi raziskavami in ustreznimi statističnimi metodami za Slovenijo kot tudi za primerljive države ugotovila, da investicijske olajšave nimajo vpliva na večji oziroma dodatni obseg investicij" (ki jih v samem takratnem predlogu zakona ni najti), dejansko stanje kaže drugačno sliko.

Argumenti za ponovno uvedbo davčnih spodbud:

Na spletni strani Obrtne zbornice Slovenije z dne 18. 3. 2008 je navedeno, da je podporo zahtevi OZS za ponovno uvedbo davčnih olajšav za investicije izrazilo 6373 članov OZS. Ohranitev davčnih olajšav je smiselna in nujna. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je upoštevati dejstvo, da velika večina slovenskih družb in podjetnikov ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinstvo, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da je ukinitev olajšav za vlaganje v opremo in nepremičnine povzročila, da ti subjekti niso več v tolikšni meri pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko, kateri je seveda lažje obvladljiv, če država spodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav. Vlaganja imajo številne multiplikacijske učinke, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju in nenazadnje v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju in modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr. 

Gospodarski subjekti nasploh in še posebno mala podjetja, ki dodano vrednost ustvarjajo zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam, za dosego zastavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije (stroje, opremo, zgradbe, zemljišča, programsko opremo). Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij znatno povečala, s tem pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim.

Samostojni podjetniki in mala podjetja so premajhna oz. finančno prešibka, da bi bila sposobna vlagati v raziskave in razvoj, zato jim edina obstoječa olajšava za R&R ne bo zmanjšala davčne obremenitve, ki jih ovira pri konkurenčnosti na domačem in trgih EU.

Za investicije v nove tehnologije potrebujejo gospodarski subjekti likvidna sredstva, ki v trenutku še vedno nerešenega problema plačilne discipline, predstavlja velik problem že za izplačevanje plač in pokrivanje drugih tekočih stroškov, kaj šele za investicije (zaradi takšnega dejanskega stanja je pričakovanje, da bo priznavanje oblikovanja rezervacij ipd. razbremenilo zavezance na bolj nevtralen način, zelo relativizirano); tudi podatki o prejemkih in izdatkih pravnih oseb v letu 2007 kažejo, da se razmerje nagiba v smeri izdatkov, ne prejemkov. Tako se velikokrat odločajo za dolžniško financiranje, pri čemer imajo otežen dostop do posojil oz. kreditov, saj predstavljajo za banke večje tveganje. S predvidenim povišanjem obrestne mere, ki je posledica nestabilnosti na mednarodnih finančnih trgih, bodo posojila še dražja. Podjetje mora za izgradnjo oz. pridobitev investicij denarna sredstva založiti vnaprej, stroške iz uporabe teh sredstev pa lahko podjetje upošteva šele preko stroška amortizacije, ki ga začne obračunavati takrat, ko je investicija nared za uporabo. Še zlasti se težave pojavljajo pri tistih samostojnih podjetnikih, ki morajo investicije financirati iz gospodinjstva, saj so dobički podjetja samostojnega podjetnika obdavčeni po dohodninskem zakonu (po progresivni lestvici);

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2006 kaže, da so majhni podjetniki leto 2006 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Večino neto podjetnikovega dohodka so majhni podjetniki ustvarili iz poslovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 17 %, negativni poslovni izid pa za 8 %. Na dan 31. 12. 2006 so majhni podjetniki s kapitalom pokrili 88,0 % dolgoročnih sredstev, primanjkljaj kvalitetnih virov so majhni podjetniki v večji meri nadomestili z najemanjem dolgoročnih kreditov. Takšno stanje je veljalo z upoštevanjem določil, ki so veljala pred uveljavitvijo ZDoh-2, tj. z uveljavljanjem davčne olajšave 20 %; trenutne razmere in odziv podjetnikov že kažejo, da bo tokrat situacija slabša (če upoštevamo višino olajšave, lahko rečemo, da za eno petino). Po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in sredstvih, prevladuje skupina majhnih podjetnikov, ki zaposlujejo od 2 do 9 delavcev, kar pomeni, da so najšibkejši z ukrepom najbolj prizadeti.

 Predloga za spremembo zakonodaje:

Razvoj slovenskega gospodarstva je dolgoročno možen le ob zdravih, konkurenčnih in hitro rastočih gospodarskih subjektih, ki za doseganje omenjenih ciljev potrebujejo davčne spodbude. Zato Državni svet predlaga reševanje nastalega problema:

a) V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 se v poglavje VIll. Davčne olajšave doda nov 54. a člen, ki glasi:

"(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v jahte in čolne, namenjene za šport in razvedrilo, zasebne zrakoplove, osebna motorna vozila in motorna kolesa, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investicije v plovila oziroma vozila, ki se uporabljajo za opravljanje prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z ve[javnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza- in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izkIju6nc za prevoz pokojnikov.

(3) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveIjavIja zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.

(4) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(5) Za odtujitev po četrtem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema in prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo.

(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za izvajanje četrtega odstavka tega člena za odtujitev ne štele prenehanje opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o dohodnini. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(7) Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem primeru se za začetek teka roka iz četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel dovolj davčne osnove."

b) V Zakonu o dohodnini - ZDoh-2 se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

"(1) Zavezanec, ki ima po Zakonu o gospodarskih družbah status samostojnega podjetnika, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v jahte in čolne, namenjene za šport in razvedrilo, zasebne zrakoplove, osebna motorna vozila in motorna kolesa, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investicije v plovila oziroma vozila, ki se uporabljajo za opravljanje prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z ve[javnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza- in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izkIju6nc za prevoz pokojnikov.

(3) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveIjavIja zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.

(4) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(5) Za odtujitev po četrtem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema in prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo.

(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za izvajanje četrtega odstavka tega člena za odtujitev ne štele prenehanje opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o dohodnini. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(7) Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem primeru se za začetek teka roka iz četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel dovolj davčne osnove."

Obrazložitev k predlaganim členom:

Gospodarske družbe, ki so po določilih Zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhne družbe in samostojni podjetniki, ustvarjajo dodano vrednost zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam. Za dosego zastavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije (stroje, opremo, zgradbe, zemljišča, programsko opremo). Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij znatno povečala, hkrati s tem pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim. Majhne družbe in samostojni podjetniki so v večini finančno prešibki in tudi njihova dejavnost mnogim ne omogoča, da bi bili sposobni vlagati v raziskave in razvoj, zato jim edina, trenutno obstoječa olajšava za raziskave in razvoj, ne bo zmanjšala davčne obremenitve, ki jih ovira pri konkurenčnosti na domačem in trgih EU.

Najmanjšemu segmentu slovenskega gospodarstva predstavlja dodatno oviro za poslovanje na globalnem trgu tudi še vedno nerešen problem plačilne nediscipline, ki povzroča težave tako pri tekočem izplačevanju plač zaposlenim in pokrivanju drugih tekočih stroškov kot pri investicijah. Posledično opisanim dejstvom se morajo odločati za dolžniško financiranje tekočega poslovanja, kot tudi za pridobivanje sredstev, ki jih vlagajo v investicije.

Gospodarska družba mora za izgradnjo oz. pridobitev investicij denarna sredstva založiti vnaprej, stroške iz uporabe teh sredstev pa lahko upošteva šele preko stroška amortizacije, ki ga začne obračunavati takrat, ko je investicija pripravljena za uporabo. Pri samostojnih podjetnikih je ta problem toliko bolj prisoten, ker se investicije financirajo iz podjetnikovega dohodka, ki po vsebini predstavlja plačo samostojnega podjetnika, torej del sredstev gospodinjstva. Dohodek samostojnega podjetnika, ki predstavlja hkrati dobiček podjetja in njegovo plačo, se v skladu z ZDoh-2 obdavči po dohodninski, progresivni lestvici.

Državni svet še posebej opozarja na dejstvo, da se v gospodinjstvo prenesenih osnovnih sredstev, ki jih samostojni podjetnik financira iz svoje plače/dobička, ki je obdavčen na podlagi dohodninske lestvice (lahko bi rekli, da jih financira kot fizična oseba iz sredstev svojega gospodinjstva), ta prenos obravnava kot odtujitev k povezani osebi. Zaradi tega mora samostojni podjetnik ob prenosu osnovnega sredstva v gospodinjstvo obračunati dohodek (kar povečuje davčno osnovo) v višini razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstva. To pomeni, kot da bi to sredstvo prodal po tržni vrednosti.

Nesprejem predlaganih sprememb in dopolnitev obeh davčnih zakonov, ki ponovno omogočajo uveljavljanje investicijskih olajšav, se bo kazalo v vedno manjšem interesu širjenja proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v malih gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih. Za nadaljnji gospodarski razvoj in dvig bruto nacionalnega produkta naše države to prav gotovo ne bi ugodno vplivalo.

Kljub temu, da Vlada RS še ni pripravila temeljite analize učinkovanja davčnih sprememb, ki so bile uvedene v letu 2007 na investicijske odločitve gospodarskih subjektov, Državni svet predlaga, da se zaradi zmanjševanja konkurenčnega položaja subjektov našega gospodarstva tako v kemični, tekstilni, usnjarski, lesni, kovinski pa tudi gradbeni in prevozniški dejavnosti nemudoma pristopi k ponovni uvedbi olajšav za investicije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.