Mnenje k predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 s poročilom o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej v letu 2005

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003 in 69/2004) in drugega odstavka 154.g. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002 in 60/2004) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 s poročilom o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej v letu 2005

Državni svet je obravnaval predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 s poročilom o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej v letu 2005 (v nadaljevanju: predlog deklaracije) in ga podprl.

Državni svet poudarja, da je nujno čim prej okrepiti regionalne strukture za vključitev naše države v kohezijsko politiko Evropske unije, še posebej z vidika teritorialne členitve ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 na dve kohezijski regiji. Ker je učinkovitost črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov odvisna od kvalitete razvojnih programov in projektov, je treba tudi na lokalnem nivoju zagotoviti zadostno kapaciteto usposobljene strukture in večjo absorbcijsko sposobnost občin za zagotavljanje finančne soudeležbe.

V povezavi s pripravo novega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežjih Državni svet opozarja, da iz predloga deklaracije ni razvidno oziroma ni dovolj poudarjeno, da si bo Slovenija v letošnjem letu prizadevala za dvig deleža sofinanciranja EU za projekte na področju vseevropskega prometnega in energetskega omrežja (TEN). Ker gre za projekte, ki zahtevajo velika finančna sredstva, je dvig deleža sofinanciranja EU za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-T za našo državo velikega pomena.

Glede na to, da Slovenija ni spremenila stališča do predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, Državni svet opozarja, da je treba preučiti podporo predlogu te direktive in opraviti temeljito analizo o posledicah izvajanja omenjene direktive za Slovenijo na številnih področjih, ki jih direktiva zadeva. Po mnenju Slovenije predlagana direktiva pomeni izvajanje ene zmed štirih svoboščin, pomeni pa tudi njeno enostransko izvajanje, saj daje glede na njeno vsebino prvenstvo svobodi ustanavljanja in prostemu pretoku ponudnikov storitev, pri tem pa ne upošteva socialne kohezije. Direktiva uvaja načelo države porekla oziroma izvorne države, s čimer se posega v nekatere suverene pravice, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Uveljavitev omenjenega načela bi v praksi pomenila, da bi za ponudnike storitev v celotni EU vedno veljala zakonodaja države, v kateri je podjetje registrirano in ne zakonodaja države gostiteljice, v kateri podjetje izvaja storitev. Državni svet poudarja, da na območju EU še zmeraj v celoti ni uveljavljena ena izmed štirih svoboščin, in sicer prost pretok delavcev, saj se le-ta od 1. maja 2004 z uresničeno širitvijo EU izvaja zelo omejeno. Uveljavitev omenjene direktive brez poglobljene razprave na osnovi predhodnih analiz bi pustila številne negativne posledice v slovenskem prostoru, še posebej v manj razvitih regijah.

Državni svet poudarja, da področje kmetijstvo v predlogu deklaracije ni obdelano obširno. Postavlja pa se vprašanje izvrševanja modela trajnostnega razvoja z reformo in oceno ukrepov na ekološkem področju. Zapostavljene so nekatere kmetijske dejavnosti; na področju gozdarstva je potrebno posebno pozornost nameniti vzdrževanju gozdov in poseka, potrebna pa bi bila tudi strategija koriščenja energije preko lesne biomase, ob upoštevanju zaščite površin, ki bo ostala še neokrnjena. V predlogu deklaracije tako ni zajeta specifika malega vinogradništva in vinarstva, predvsem glede ustekleničenja vina.

Vlaganja v raziskave in razvoj ter učinkovito povezovanje znanstvene in gospodarske sfere, prenos in uporaba znanj med obema sferama je ključnega pomena za uresničevanje strateškega cilja Lizbonske strategije. Ker pretok in uporaba znanj med znanostjo in gospodarstvom ni zadostna, je treba čim prej potrebno določiti učinkovite načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere. Nujno je, da Vlada sprejme stimulativno davčno politiko, ki bo vzpodbudila vlaganje gospodarstva v znanost in razvoj. Brez ustreznih finančnih spodbud po mnenju Državnega sveta ne bomo uresničili zastavljenega cilja, da javni in zasebni sektor vlagata v raziskave in razvoj 3 % BDP letno do leta 2010. Konkurenčnost visokega šolstva je možno povečati samo z ustvarjanjem boljših pogojev dela in vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.