Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Zdoh-1D)

Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji, dne 30. 11. 2005, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Zdoh-1D), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 11. seji, dne 23. 11. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini.

Obrazložitev:

Komisija državnega sveta za gospodarstvo in državni svet sta na svojih sejah obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga načelno podprla ter k predlogu sprejela konkretne pripombe.

Državni svet Republike Slovenije in Komisija državnega sveta za gospodarstvo sta želela s konkretnimi pripombami zagotoviti olajšave za prejemke iz naslova občasnih pomoči za oskrbo najhuje prizadetih invalidov, olajšave za domačo in umetnostno obrt itd.

Državni svet podpira spremembe in dopolnitve zakona, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega davčnega sistema. Nesprejemljivo pa je, da je vlada z ostalimi popravki, s katerimi naj bi dosegli preglednost, razumljivost in nenazadnje tudi izvedljivost nekaterih že uveljavljenih rešitev, oblikovala spremembe, ki v ničemer ne predstavljajo izboljšav, ampak spreminjajo vrednostni sistem veljavne ureditve. Te spremembe bodo po mnenju državnega sveta povečale neenakost in socialno razslojenost v Sloveniji. Predlagatelj zakona oz. vlada bi morala za iskanje novih davčnih virov pravičneje prerazporediti davčna bremena. Predvsem pa bi morala, če že ne izboljšati, pa vsaj ohraniti določeno oz. sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive. Državni svet ocenjuje, da se bo s sprejetjem zakona tem skupinam socialni položaj poslabšal.

Zaskrbljuje dejstvo, da se je vlada sprememb, ki presegajo raven nujnih popravkov, lotila z nujnim postopkom, ki ji je omogočil, da je "popravke" državni zbor obravnaval in sprejel v le nekaj dneh. Vlada se je s tem izognila rednemu zakonodajnemu postopku, ki bi sicer trajal dlje, a bi zainteresirani javnosti, s tem pa tudi tistim, ki jih bodo spremembe najbolj prizadele, omogočil, da bi pridobila odgovore na vsa vprašanja in pomisleke, predvsem pa, da bi na zakonodajalca naslovila pripombe in predloge za ureditev njihovega položaja. Slednje lahko najbolj ponazorijo prizadevanja Študentske organizacije Slovenije, ki jo je vlada v fazi nastajanja predloga zakona ignorirala, svoja stališča pa je lahko predstavila le na seji delovnega telesa državnega zbora, ki je obravnavo predloga novele zakona o dohodnini opravil v enem samem dnevu. Tako je vlada popolnoma prezrla utemeljene pripombe študentske organizacije k 43. členu predloga zakona, ki bi omogočile enakopravno obravnavo študentov pri obdavčitvi njihovih dohodkov, predvsem pa bi jim zagotovile zadostna sredstva za samostojno življenje in študij.

Državni svet opozarja na rešitvi, ki bosta povzročili dodatno socialno razslojevanje in povečevanje neenakosti. Tako zakon vpeljuje obdavčitev obresti na depozite za vse državljanke in državljane v Sloveniji. Ob tem, ko se znižuje davek na dobiček od kapitala, se za vse ostale davčna obremenitev povečuje. Z novelo zakona se s 54. in 57. členom ukinja 300 tisoč tolarjev obresti pod tisto mejo, pod katero se ne plačuje dohodnine. S tem se ne samo znižuje davčno konkurenčnost Slovenije - npr. v veliko bogatejši Nemčiji imajo varčevalci oprostitev do 1370 evrov - ampak dopušča, da bodo tako mali (brezposelni, delavci, upokojenci, študenti, dijaki ...) kot veliki varčevalci plačali obresti ne glede na višino sredstev na varčevalnem računu.

Zakon uvaja posebno obravnavo tistih, ki so prejeli obveznice iz naslova denacionalizacije. 25. člen novele zakona določa, da se obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, posebej izločijo kot predmet obdavčitve oz. da zanj veljajo olajšave (50%). Gre torej za ozko skupino upravičencev iz denacionalizacije, ki so iz naslova denacionalizacije prejeli za 200 milijard slovenskih tolarjev obveznic in ki ob 6-odstotni obrestni meri vsako leto do leta 2016 prejemajo 12 milijard tolarjev, seveda iz naslova obremenitve slovenskih davkoplačevalcev. Samo za njih velja, da jim bo država na ta način v naslednjih desetih letih podarila milijarde tolarjev, ki jih bodo iz naslova davka na obresti plačali vsi ostali, brezposelni ali zaposleni, upokojenci, mlade družine, študentje, dijaki ...

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rado Krpač.