Mnenje k predlogu zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet je bil seznanjen s pripombami, ocenami ter sklepi, sprejetimi na Upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije k predlogu zakona.

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Državni svet meni, da bi bila potrebna temeljita analiza organiziranosti vseh zbornic v slovenskem gospodarskem prostoru in šele na tej podlagi bi bilo smotrno odločati o obveznem ali neobveznem članstvu ter o reprezentativnosti predstavnikov gospodarskih interesov.
Vprašljiva je odločitev za reformo le enega segmenta zbornične organiziranosti.

Dosedanja zbornična ureditev kaže na številne prednosti javnopravnega modela in obveznega članstva predvsem na področju opravljanja javnih nalog in storitev, solidarnosti med gospodarskimi subjekti in organiziranja mednarodnih aktivnosti za gospodarstvo. To potrjujejo tudi sklepi gospodarstvenikov - članov Upravnega odbora in Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. Dosedanje široke razprave v gospodarski javnosti so opozorile tudi na nekatere slabosti, ki jih mora zbornica odpraviti: sprememba volilnega sistema, vprašanje visokih članarin, vprašanje učinkovitega regijskega organiziranja gospodarstva, vprašanje večjega zastopanja predstavnikov malega gospodarstva pri sprejemanju odločitev, vprašanje zborničnih storitev.

Državni svet ugotavlja, da iz zakonskega predloga ni razvidno, kdo bo v bodoče opravljal javne naloge, ki jih izvaja Gospodarska zbornica Slovenija in kako se bodo le-te financirale.

Državni svet se zavzema za ohranitev tistih rešitev dosedanje ureditve, ki so bile v skupnem interesu vseh podjetij, na podlagi celovite analize organiziranosti zborničnega sistema naj se uveljavijo za podjetja koristne novosti. Zato državni svet predlaga poglobljeno razpravo, ki bo s sprejemljivimi rešitvami prispevala k prenovi zborničnega sistema in bo v korist vseh gospodarskih subjektov.

Državni svet je mnenja, da so v sedanjem sistemu zbornic na področju gospodarstva potrebne določene spremembe, vendar pa meni, da bi bilo potrebno tudi vnaprej ohraniti obvezno članstvo tako v Gospodarski zbornici Slovenije kot Obrtni zbornici Slovenije, hkrati pa bi bilo za majhna in srednja podjetja smiselno dopustiti, da se sama odločijo, v katero zbornico se bodo včlanila. S takšno spremembo bi ohranili prednosti iz naše sedanje zbornične ureditve kot tudi ureditve evropskih držav, ki imajo javno pravni model zbornične organiziranosti, in tudi prednosti, ki jih poznajo zasebno pravni modeli v nekaterih evropskih državah.

Državni svet ugotavlja, da zakonski predlog prehitro spreminja obstoječi sistem obveznega članstva v neobvezno članstvo, kar pomeni, da gospodarstvo v prihodnje ne bo imelo svoje reprezentativne organizacije za zastopanje interesov, tako na nacionalni, kakor na EU ravni. S tem tudi ne bomo pridobili cenejšega sistema za članstvo, kar naj bi bil eden od argumentov za potrebne spremembe organiziranosti zbornic.

Državni svet se zavzema za ohranitev vseh obstoječih prednosti zborničnega sistema in podpira le tiste spremembe, ki bodo omogočile prehod na sistem prostovoljnega članstva v zbornicah brez negativnih posledic za gospodarstvo. Opozarja pa tudi na dejstvo, da se članstvo (OZS je bila pred 35 leti ustanovljena prostovoljno - na podlagi svobodne volje obrtnikov) sprašuje, kolikokrat bo še moralo ustanoviti svojo zbornico.

Državni svet opozarja na konfliktnost drugega poglavja, v katerem so opredeljeni cilji, načela in poglavitne rešitve, ko predlagatelj govori o oblikovanju regulativnega okvira za ustanavljanje zasebno-pravnih zbornic, obenem pa naj bi ohranil Gospodarsko zbornico Slovenije in meni, da v kolikor gre v ozadju za razrešitev vodstva zbornice, da se to lahko razreši na druge načine.

Državni svet opozarja, da sta komisija državnega sveta za gospodarstvo in komisija državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem že v januarju 2005 ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga je predložil poslanec Sašo Peče, opozorili na dejstvo, da je potrebno v zakonu natančno opredeliti izvajanje javnih pooblastil, določiti reprezentativnost in definirati zastopanje interesov gospodarskih subjektov ter opravljanje drugih nalog, da ne bo prišlo ob spreminjanju sistema do negativnih posledic v gospodarstvu.

Komisiji sta takrat predlagali, da se izdela temeljita analiza delovanja zborničnega sistema, ki je bila aprila 2005 sicer izdelana, vendar pa so v predlogu zakona iz nje povzete samo slabosti, nikjer pa v zakonskem predlogu ni zaznati ugotovljenih prednosti.

Takrat so člani komisije poudarjali potrebo po kvalitetni in močni zbornični organizaciji, ki bo v imenu gospodarstva lahko sodelovala v socialnem dialogu ter nudila pomoč in podporo slovenskim podjetjem ob neizogibni internacionalizaciji in globalizaciji trgov. Menili so, da moramo spreminjati razvojno paradigmo in tehnološki razvoj izkoristiti za hitrejšo rast gospodarstva. Zbornicam so predlagali, naj pričnejo z ustvarjanjem pogojev za doseganje večje dodane vrednosti in s povezovanjem med univerzami in gospodarstvom.

V predlogu pripravljenega zakona o gospodarskih zbornicah pa niso definirane niti dolgoročne naloge zbornic za področje gospodarstva, ampak se zgolj na političen način spreminja model zborničnega organiziranja v Sloveniji. Javnopravni zbornični model, ki daje zbornicam avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj in stabilno finančno podporo v obvezni članarini, se na hitro spreminja v anglosaški sistem zasebnopravnih zbornic. Konkretno je bilo opozorjeno na vprašljivost definicije 6. člena, saj predlog zakona sploh ne more definirati ciljev in nalog zbornice v kolikor gre za prostovoljno članstvo. Očitno gre za projekt povsem politične narave, saj je skladen s hitrim spreminjanjem vrednostnega sistema v Sloveniji. Pri takih spremembah zakonodaje pa ni poudarjena vsebina in kvaliteta storitev zbornic, temveč je cilj v vzpostavitvi razdrobljenega zborničnega sistema, ki bo lahko obvladljiv (med seboj sprte zbornice se bodo ukvarjale zgolj same s seboj in z razdelitvijo premoženja) in ne bo enakovreden sogovornik vladi. Želja po spremembi in razdrobitvi obstoječih sistemov funkcioniranja se kaže tudi na drugih področjih (ustanavljanje velikega števila majhnih občin), kar pa ne uvaja novega gospodarskega zagona in stimulacij za aktivno delovanje družbe.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.