Magnetogram 10. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(8. oktober 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.00.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovana državna svetnica, državni svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 10. sejo Državnega sveta, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnje zasedanje so se opravičili državni svetniki: Bojan Papič, mag. Dušan Semolič, Drago Bahun in Boris Popovič.             Na sejo je bil vabljen tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije k 5. točki dnevnega reda.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda Franceta Cukjatija, in predsednika Vlade, gospoda Janeza Janšo.
S sklicem 30.9.2008 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
1. odobritev zapisnika 6. izredne seje Državnega sveta, odobritev zapisnika 9. seje Državnega sveta,
2. pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov,
3. pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, zakonodajna iniciativa,
4. predlog zahteve za ponovno presojo ocene ustavnosti Zakona o dopolnitvah Zakona o Državnem svetu,
5. letno poročilo Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2007 in finančni načrt Banke Slovenije za leto 2008,
6. zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka,
7. informacija o prenovi dvorane Državnega sveta.
Predlogov za umik katere od točk dnevnega reda ali za razširitev dnevnega reda nisem prejel. Se pravi, da lahko preidemo na odločanje o dnevnem redu. Naj vas uvodoma opozorim na to, da danes poteka glasovanje že po novem poslovniku, se pravi, ni več vzdržanih glasov, s tem da se bodo še prikazovali, ker aparatura še ni v celoti prilagojena, ne bodo se pa šteli.
Prav tako nimam predlogov za razširitev dnevnega reda in predlagam, da preidemo...Torej o predlogu dnevnega reda, če želi kdo razpravljati? Predlogov za razpravo ni, se pravi lahko preidemo na glasovanje o dnevnem redu, najprej ugotavljamo prisotnost. Prosim, da prijavite prisotnost. Bomo še enkrat ponovili, ker zgleda, da smo malo tako...Torej, še enkrat prosim, da prijavite prisotnost. 32. Kdo je za predlagani dnevni red naj prosim glasuje. Ugotavljam, da je dnevni red sprejet. Za zapisnik bi samo navedel in prosim, če lahko tehnična služba v vmesnem času kaj naredi, ker glasovalna naprava podpredsednice očitno ne deluje.

      Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 6. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Osnutek zapisnika 6. izredne seje ste prejeli po elektronski pošti 2. septembra. Pisnih pripomb nisem prejel in zato predlagam, da o zapisniku glasujemo. Prosim, da prijavite prisotnost.
Kdo je za zapisnik 6. izredne seje Državnega sveta, naj glasuje za? (31 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 6. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na odobritev zapisnika 9. seje Državnega sveta. Osnutek zapisnika ste prejeli po elektronski pošti 2. septembra. Ker pisnih pripomb ni bilo predlagam, da o zapisniku, o osnutku zapisnika glasujemo. Najprej prosim, da prijavite prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za naj glasuje sedaj. (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 9. seje Državnega sveta sprejet.

      Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, in sicer POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za ustanovitev posebnega sklada za odkupe in obdelavo rokopisov slovenskih ustvarjalcev. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je pobudo obravnavala 9. julija in pozvala predlagatelja naj je dopolni. Poročilo komisije in dopolnjeno pobudo ste prejeli 30. septembra po elektronski pošti in na klop, predlog sklepa pa po elektronski pošti 3. oktobra in na klop. Želi predlagatelj Anton Peršak podati kratko obrazložitev? (Ne.) Želi kdo drug besedo?
Prehajamo na odločanje o naslednjem sklepu: "Državni svet podpira pobudo in poziva Ministrstvo za kulturo naj na osnovi predhodne analize obeh možnosti predlaga Vladi Republike Slovenije ustanovitev posebnega proračunskega sklada, ali če oceni to kot bolj smiselno in učinkovito možnost ustanovitev samostojnega sklada s posebnim zakonom, katerega namen bo v prvi vrsti zbiranje sredstev in financiranje odkupov ter vzdrževanje in urejanje rokopisov in referenčnih gradiv slovenskih pisateljev, pesnikov, dramatikov, esejistov in drugih ustvarjalcev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku in katerih zapuščine so oziroma bodo velikega pomena za slovensko kulturno zgodovino." Ugotavljamo prisotnost! 32 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite.

      MATEJ ARČON: Gospod predsednic, podpredsednica, kolegi! Jaz se zahvaljujem odboru, da je to pobudo sprejel in vzel tudi na nek način zelo resno, ker je igralništvo zelo donosen posel, prinaša pa tudi negativne posledice. In v sodelovanju s strokovnjaki iz Nove Gorice smo to pobudo tudi poslali in vam jo predstavili. Jaz bi samo želel, gospod predsednik, da ta pobuda bi se nanašala na novo vlado, da ne bi dobili odgovora od obstoječe vlade in bi ta pobuda ostala v predalu, ampak da bi jo bodoča vlada obravnavala in tudi upoštevala, ker področje nekontroliranega igranja iger na srečo je kar precej. Tako da jaz si želim, da bi, če se le da, bila ta pobuda novi Vladi. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Gospod Šuštaršič, izvolite, imate besedo.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz pobudo v celoti podpiram, vendar bi le opozoril na dve sestavine v zvezi s tem vprašanjem. Namreč, ne samo iz slovenske prakse, ampak tudi iz strokovne literature je poznano, da zasvojenost od iger na srečo enostavno takrat, kadar prireditelj pretirano visoki del vplačanih zneskov izplačuje nazaj v obliki dobitkov. Tedaj so dobitki nižji in v zelo veliki pogostosti in igralca zavajajo v lažno prepričanje, da je pač srečen človek. V naših igralnicah, ne pri drugih prirediteljih iger na srečo, se izredno visok odstotek izplačuje teh sredstev za dobitke, torej po tistih podatkih, kolikor so bili meni dosegljivi preko 90% in to je tudi eden od vzrokov, ki vodi k zasvojenosti.
Druga, zelo slaba stran te igralniške politike pri nas, pa je v tem, da se premalo sredstev oblikuje za dobre namene. Namreč, vse igre na srečo so državni monopol in pravzaprav ta državni monopol je upravičen, če se del tega denarja, ne samo odvaja v državni proračun, ampak tudi v posebne sklade za dobre namene, recimo humanitarnost, zdravstvo, socialo, pa tudi za turizem in tako naprej. Pobuda je odlična, vendar je prav, da se obravnava tudi z vidika teh dveh sestavin. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod državni svetnik Šušteršič. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo in uveljavitev odgovornega igranja ter predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in nanjo odgovori." Prosim, da prijavite prisotnost." 28 svetnic in svetnikov.
Kdo je za, naj glasuje? (27 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi z reševanjem problematike voženj v naravnem okolju. Pobudo je obravnavala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo ste prejeli. Komisija je pobudo podprla in jo dopolnila. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti na klop. Želi predlagatelj podati obrazložitev? (Ne.)
Želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo, gospod Fras? Ne. Hvala lepa. Želi kdo drug besedo?
Ja. Izvolite gospod državni svetnik Kovšca. Imate besedo.

      ALOJZ KOVŠCA: Predsednik, hvala za besedo.
Jaz bi imel samo eno redakcijsko pripombo in sicer v sklepu Državnega sveta, je, če pogledate na drugi strani, 2. člen v obrazložitvi prišlo do ene neljube napake, ki pa zelo smiselno spremeni to. In sicer, 2. člen Uredbe ureja ustavljanje in parkiranje vozil na motorni pogon in koles ob cestah, vendar največ 5 metrov izven vozišča. Pri tem je pomembno; tukaj piše, da voznik temu ne nasprotuje, ampak ne gre za voznika, tukaj bi pomenilo, da lastnik ne nasprotuje. To če bi se dalo spremeniti.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja. Hvala lepa.
Ja, to je jasno. Seveda, proceduralno s to zadevo veliko ne moremo zdajle narediti, ker pobuda je pobuda. Na pobudo tudi ni amandmajev. Lahko morda v spremnem dopisu opozorimo na to pomanjkljivost tega sklepa. Se vam zahvaljujem. Če se bo predlagatelj pobude strinjal, da gre za lapsus, za tiskovno napako.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Dne 30.9. po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Gospod Klemenc ne želi dodatne obrazložitve. Potem sprašujem če želi kdo drug razpravljati o tem predlogu, o tej pobudi? Hvala lepa. Predlagam da preidemo na odločanje in vas prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 32 svetnikov.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)
Ugotavljam... Prosim? .../Oglašanje v dvorani./... Sta se zmotila? Zamudila sta.
Sklep je sprejet tako, da... Vzdržanih pa ne štejemo tako, da... Sklep je sprejet.
Dobili ste pobudo državnega svetnika Rudolfa Cipota, glede spremembe določenih pogojev za izvajanje ukrepa in podukrepa SOR. Gre za predelavo avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poročilo komisije ste prejeli. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Ne, kolega Cipot. Želi besedo poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Zupančič? (Ne.) Hvala. želi kdo drug besedo? Ker ne, prehajamo na odlaočanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira pobudo ter predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost! (31 prisotnih.)
Kdo je za? (32 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli dodatni odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na zahtevo Državnega svetnika Jožeta Koržeta, za dopolnitev odgovorov na vprašanje glede vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov.      
Naslednje. Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za obrambo, na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana, glede stanovanj, ki so bila v lasti JLA.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana, glede zaposlovanja volunterjev v državnih ustanovah.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kulturo, na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka, glede nadzora nad porabo sredstev za subvencije izvajalcem programov s področja kulture. Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor ministrstva za promet, na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona, v zvezi z odsekom Razdrto - Vipava.
Po elektronski pošti na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za promet, na vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča, v zvezi z vzdrževanjem državne ceste na odseku Poročetna vas - prelaz Brezovica.           
Po elektronski pošti, 26. avgusta in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona, v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem.
Naj še povem, da za vprašanja in pobude na katera po preteku 30-dnevnega roka nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma v organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državnih svetnikov in gospod sekretar me opozarja, da moramo za 10 minut prekiniti sejo, zato, da bodo popravili ta čas glasovalno napravo pri podpredsednici. Se pravi nadaljujemo ob pet minut čez pol.

      (Seja je bila prekinjena ob 13.21.)

            (Seja se je nadaljevala ob 13.23 uri.)

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zahvaljujem se vam za razumevanje.

      Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, in sicer ZAKONODAJNA INICIATIVA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODPRAVLJANJU POSLEDIC DELA Z AZBESTOM. Pobudo državni svetnikov dr. Andreja Rusa in Mateja Arčona za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije in predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Stališča interesnih skupin ste prejeli. Tu imamo stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Vem, da je stališče sprejela tudi Interesna skupina lokalnih interesov, pa tudi delojemalcev. Ta pozitivna stališča imate. Potem pa ste po elektronski pošti 7. oktobra in na klop prejeli tudi amandmaje predlagateljev državnih svetnikov dr. Andreja Rusa in Mateja Arčona k predlogu zakonodajne iniciative. Eventualni morebitni dodatni amandmaji naj bodo pa predloženi prosim v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagatelja pobude, če želita besedo? Dr. Andrej Rus, prosim.

      DR. ANDREJ RUS: Hvala za besedo. Pozdravljeni kolegi! Jaz ne bom dolg, pač pa bi rad samo dal nekaj konteksta k tej zakonodajni pobudi, in sicer predlagatelja se zavzemava za rešitve, ki bodo uresničevale ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Gre za poskus urejanja statusa prizadetih ali žrtev azbesta, je kar precej dolga. Že 12 let imamo zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in skladiščenje azbesta, ampak ta zakon seveda zadeva dejavnost za odpravo posledic izpostavljenosti azbestu pa ni ničesar naredil, imamo zanimivo nasprotje oziroma luknjo, če lahko tako rečem, neko vrzel, kjer država jasno priznava, da je to smrtno nevarna snov. Prepoveduje pridelavo azbesta, hkrati pa nismo prišli še do konca temu, kako bi v bistvu sanirali posledice izpostavljenosti azbestu. Ta zakon je bil že večkrat predlagan in že večkrat zavrnjen. Samo Državni svet je na 12. in na 17. seji, na 12. seji od 9. marca 2006 in na 17. seji novembra 2006 vložil veto, in sicer zaradi tega, ker se mu je zdelo, da omejevanje pravic samo iz naslova zaposlitve je dosti preozko in da je treba te pravice razširiti, v Državnem zboru potem predlog ni bil sprejet. Tisto kar je glede na to, da ste verjetno s tem seznanjeni, kar je posebnost tega oziroma kar skuša ta najina zakonodajna pobuda narediti je dejansko razširiti ta krog upravičencev, ne gre samo za tiste, ki bi bili zaposleni, ampak gre za tiste, ki so bili azbestu tudi izpostavljeni v okolici žarišč tega onesnaženja. Se pravi to je eden od pomembnih poudarkov tega predloga zakonodajne pobude. Drugi amandma k 3. členu, ga moramo obrazložiti, rešuje tudi naslednji problem, ne gre samo za ljudi, ki so bili zaposleni za določen čas, ampak gre za ljudi, ki so opravljali delo, to je tista niansa, ki je zelo pomembna, ugotovilo se je namreč, da so v azbest pošiljali vajence, ki so zbolevali, niso imeli pa nikakršne pravne osnove, da bi lahko v bistvu dobili ustrezno kompenzacijo, to pomeni širimo tukaj v bistvu na vse tiste, ki so opravljali delo, ne gre pa samo za vajence, gre tudi za gasilce in tako naprej, se pravi tukaj dosti bolj vsebinsko inkluzivna kategorija, to je smisel tega tretjega amandmaja. Tako, da druga rešitev, ta zakon rešuje tudi del oziroma saj to je bilo že v predlogu poslanke Širca 40/60 delodajalec nosi stroške teh kompenzacij razen v primeru, ko delodajalca ni več ali pa ko bi delodajalca to poslovno uničilo, to je sicer zanimiva takšna zelo ohlapna kategorija, ki bi jo morda sedaj kako bolj precizirali, ampak za enkrat imamo to varovalko notri, da ne bi se dogajalo to kar se je dogajalo v ZDA, tožbe, ki so serijsko uspevale zoper delodajalce so v bistvu marsikaterega delodajalca pokopale, finančno pokopale.
In še ena rešitev je glede na to, da je, in to je bila tudi debata na eni od interesnih skupin, ki bi jo rad komentiral, govorimo o tem, da naj bi bili do tega upravičeni tudi dediči do odškodnine. Zakaj dediči? Ali ne gre tukaj v bistvu za neke pravice, ki se dedičev ne tičejo? Dejstvo je, da ta bolezen zelo hitro napreduje, ko enkrat nastopi hitro napreduje in človeka ubije v 12-ih do 18-ih mesecih in izkušnja je pokazala, da je v teh postopkih ravno zaradi tega bilo zelo veliko spodbude, da se zavlačuje. Se pravi, zakon rešuje problem moralnega hazarda na strani odgovornih, to pomeni, tudi podjetij. Odškodnina pripada ne glede na to, v kako kratkem času je bil človekov problem rešen. Na tej točki bom zaključil, da ne bom predolg, pa bom potem z veseljem zagovarjal to še naprej in odgovarjal na vprašanja, če bodo. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, dr. Rus. Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide besedo? Izvolite, državni svetnik Požun, imate besedo.

      PETER POŽUN: Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav v jeseni! Lepo nas je videti, kar pomeni, da nas niso vmes ukinili.
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je o zakonu obširno razpravljala. Veseli smo bili, da so se nam v razpravi pridružili predvsem Sindikat azbestnih bolnikov, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter predstavniki medicinske stroke, da smo lahko ne samo o zakonu, ampak o vseh vzrokih in posledicah, ki z njim nastajajo, kakovostno razpravljali. V razpravi na komisiji sta predlagatelja ustrezno predstavila tudi amandmaje k zakonu.
Posebej smo opozorili na to, da je kritično stanje v državi na področju odstranjevanja in shranjevanja odpadlega azbesta. Da je v državi ogromno divjih odlagališč, da so se tudi ob zadnji ujmi pojavila spet nova odlagališča azbestnih vlaken, da je to pravzaprav stvar, ki ves čas prehaja bodisi v podtalnico bodisi v zrak. In ob tem, ko komisija podpira ta zakon, opozarja tudi na to, da bo treba v zelo kratkem času v okviru okoljske politike nekaj storiti tudi na področju sanacije teh divjih odlagališč. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod državni svetnik Požun. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Izvolite, v imenu interesne skupine, najprej gospod državni svetnik Jenčič in potem gospod državni svetnik Šuštaršič.

      MIHAEL JENČIČ: Lepa hvala za besedo. Najprej bi kot predstavnik Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev povedal, da je na današnji seji interesna skupina predlog podprla, in sicer soglasno, in v tej zvezi pravzaprav kot predstavnik skupine ne bi želel ničesar dodati. Ker pa sem že pri besedi, pa bi v svojem imenu...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ali vas lahko prosim, spoštovani kolega - z veseljem vam bom dal še enkrat besedo, ni nobenega problema, samo... Hvala lepa. Izvolite, gospod Šuštaršič, imate besedo. /Oglašanje v ozadju./ Vi ste v imenu interesne skupine? Zdaj so na vrsti najprej interesne skupine.
Gospod Jenčič, se vam moram opravičiti. Ni bilo vmesnih prijav, jaz sem narobe razumel gospoda Šuštaršiča. Hvala lepa za razumevanje. Izvolite, imate besedo.

      MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa še enkrat. O istem zakonu oziroma amandmajih k temu zakonu bi pa rad povedal svoje mnenje. Menim namreč, nisem strokovnjak, ampak nekaj malega pa sem imel opravka z boleznimi, ki jih je povzročil azbest. In pri tem sem se nekako naučil, da iz naravnega okolja se z azbestom ni noben državljan Republike Slovenije, če tako rečem okužil in zaradi tega zbolel. Pomeni, da so vsi azbestni bolniki v Sloveniji dobili to bolezen, zaradi vplivov azbesta iz okolja, ki so posledica bodisi proizvodnje, bodisi prodaje teh izdelkov. Tako iz zakona izhaja, odgovorno države Republike Slovenije objektivna menim, da bi pravzaprav morali odgovornost in tudi škodo oziroma odškodnino za takšen nastanek bolezni oziroma posledice bolezni, prenesti na vse prebivalce Slovenije ne glede na to, na katerem območju so živeli in ne glede na to ali so bili zaposleni ali niso bili zaposleni v družbi, ki je imela opravka z azbestom. Tako, da osebno menim, da bo ta prvi odstavek 2. člena lahko povzročil v praksi težave. Kje je pa zdaj tisto območje, do katerega imamo azbestne bolnike oziroma smo dobili azbestne bolnike za katere objektivno za škodo oziroma odškodnino odgovarja države in kje je meja, kjer država ne bo več odgovarjala. Mislim, da bi bilo veliko bolj oportuno, pa tudi pravično, da v takem primeru odgovarja država v celoti, ne glede na postavljene meje, ki bi jih ta ali oni minister pač zarisal na karti. Zaradi tega menim, da bi mogoče - to je moj posebni predlog  -danes ne odločali o tem, ampak bi ga dopolnili, amandmaje bi dopolnili tako, da bi prinesli to objektivno odgovornost države in celotno območje Republike Slovenije šteli kot območje, na katerem so se državljani lahko ali pa so se z azbestom okužili in zboleli.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zaenkrat to stališče, s katerim se verjetno marsikdo v določeni meri strinja, jemljem kot mnenje. Lahko ga artikulirate v pisni obliki kot amandma, ki bo pač potem predmet odločanja. Sicer pa ga jemljemo kot vsebinsko razpravo, ki pa mislim, da je v marsičem podobna tudi razpravi na komisiji, ki pravzaprav tudi zelo vsebinsko se o tej zadevi opredeljevala in odločala in zadeva seveda v marsikateri točki tega zakona ni črno-bela.           Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ja, sedaj pa gremo po vrsti. Najprej dr. Mencinger, potem gospod Šuštaršič in potem dr. Jan.

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi! Jaz se s tem predlogom strinjam. Imam pa en pomislek. Sedaj, naslednja stvar bo svinec. Potem zaradi mene, bodo enkrat mobiteli, se bo ugotovilo čez toliko in toliko časa, da so škodljivi. Kaj bomo pa potem naredili? Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Državni svetnik gospod Šuštaršič ima besedo.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz bi se zgolj omejil na to, da bi rad izrazil zadovoljstvo in tudi pohvalo, da sta oba predlagatelja in tudi strokovna služba našega Državnega sveta vložili tako veliko naporov, da smo to kvalitetno, vsebinsko razpravo v komisiji pretvorili v amandmaje. Namreč to poudarjam zaradi tega, ker menim, da je to prava stvar v našem odnosu do Državnega zbora.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Šuštaršič. Državni svetnik dr. Jan.

      DR. ZOLTAN JAN: Podpiram ta zakon. Bi najprej rad opozoril, da je tudi Državni svet v prejšnjih sklicih ta zakon podpiral in spremljal. V prejšnjem sklicu smo tudi imeli odložilni veto, zato ker, in smo menili, da ni dovoljšnja mera zaščite oškodovancev. Gre pa za nek, problemi z uresničevanjem tega zakona so bili vse skozi, zato ker so ljudje, ne sprejemajo neke temeljne odgovornosti, ki se kažejo tudi v diskusiji dr. Mencingerja. Namreč družba, država je odgovorna za tisto, kar povzroči sama. Druge so osebne stvari. In dejansko mi, ta zakon je šele prvi izmed vrste zakonov, ki bi bili potrebni. Mežiška dolina zastrupljena, v Trbovljah je neprimerno večji odstotek ... obolenj kot drugje in še bi lahko naštevali. In tukaj je bil razvoj, ki je prinašal nek dohodek celotni družbi in ta družba sedaj mora nositi odškodnine, tako kot jih mora sanirati recimo neopravičen izkop ali pa onesnaževanje okolja. Drugo je pa verjetno osebna poraba. Tako, da tukaj mislim, da je to prvi zakon, ki v vrsti zakonov, ki bi jih morala ta država sprejeti.
Drugo je pa seveda tudi to, da se po eni strani stalno pripoveduje kako se to širi, te pravice itn., ampak v bistvu mi krepko zaostajamo. Po svetu dobiš ugodne kredite, če zamenjaš streho. Sedaj prvič ob tem neurju, ki je bilo tudi na Goriškem, prvič plača, ampak lokalna skupnost, ne država, prevoz in deponijo. Drugače pa smo mi s temi komunalnimi storitvami tako drago, da boš krepko premislil ali ni boljše zamenjati dve ploščici, kot zamenjati streho. Po svetu pa je to, če se za to odločiš, dobiš subvencijo. In to bi morali imeti tudi mi. Ta logika - mislim, da je premalo prisotna v tej državi in vsekakor je potrebno to podpreti. Je pa res še nekaj drugega, da je tukaj tudi stroka, medicinska, kolikor jaz poznam stvari, se da zelo objektivno odgovoriti ali je rak na pljučih posledica azbesta, ker je vlakno noter ali ne, ali je pač zato, ker kadi ali kaj drugega. Mislim da tukaj so argumenti in sem prav zadovoljen, da bo Državni svet vložil ta predlog.
Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Državni svetnik gospod Reven.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Pozdrav vsem skupaj.
Že na lokalnih interesih sem podal pripombe. Kolega Rus mi je obrazložil, vendar po temeljnem premisleku v tem času, bomo ponovno povedal svoje pomisleke.
Najprej bi rekel, da pozdravljam razširitev upravičencev na tiste ljudi, ki so bili izven procesa proizvodnje, procesa,  na katerega je okolje povzročilo raka oziroma obolenje zaradi azbestoze.
Najprej bi se oziroma bom rekel tako: če je zakon preveč odprt, potem se lahko nekaj zgodi, da tiste luknje izkoristijo tisti, ki dejansko niso potrebni in povzročijo s svojimi pritožbami obremenitev tako sodne oblasti, kot strokovne oblasti. Iz tega izhajam - da mora biti zakon utemeljen in postaviti neke meje. Kajti, če nima mej je preveč širok. In v 3. členu sem jaz ugotovil nekaj takega. Tukaj piše v prvi alineji "kjer se je predeloval ali skladiščil azbest". To pomeni, da nekdo, ki je stanoval blizu trgovine z azbestnimi ploščami bo lahko uveljavljal takšno zahtevo. To se mi zdi malo hudo. Druga zadeva je osebna odgovornost. Jaz se spomnim, ker sem že nekaj časa na tem svetu, da prva navodila iz Anhovega za obdelavo oziroma za montažo plošč je bilo "reže se z mokro žago." Potem, čez čas pa sem videl kako vsi veselo "fleksajo" in tam okrog je en
velik oblak prahu in to so veselo vdihovali brez zaščitnih mask. Tukaj bo zopet zaradi osebne neodgovornosti država nosila breme, ampak to ni tako težko, ker tisti, ki zboli za rakom je to huda bolezen. Ustavil bi se pa na eni zelo važni zame točki, ki pravi do odškodnine so upravičeni tudi zakoniti dediči pokojnih. To je po moje največji odgovor zakaj. Dobro, če bodo to dobili otroci pokojnih, ki so zboleli za to boleznijo, v redu. Ampak, kaj pa v tistih primerih, ko so otroci starše zapustili in so ti pokojni umrli bog ve kako sami, ali pa še slabši, ker dedič pomeni lahko tudi 2., 3., 4., 5. in 6. koleno ali pa še tako naprej, nekje v tujini je, sploh ne ve, da je ta človek živel, ko bo zbolel bo vložil zahtevek, med procesom reševanja zahtevka se ta zadeva reši pozitivno in sodišče bo ugotavljalo dediča in ta denar bo dobil nekdo, ki sploh ni imel s tem dedičem nič skupnega razen to, da je bil v "žlahti". Zato bi  jaz predlagal, da bi predlagatelji umaknili ta predlog....dopolnil. v nasprotnem primeru jaz tega zakona, na žalost, ne morem podpreti, čeprav je v bistvu, ponavljam, dober in ..../nerazumljivo./... obema podpisnikoma za ta napor, da se to zadevo uresniči. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Reven. Seveda imate še možnost, da vložite spremembo v obliki amandmaja v kolikor menite, da bi zadeva lahko bila sprejemljiva v nekoliko modificirani obliki. Želi še kdo besedo? Državni svetnik gospod Kovšca. Izvolite.

      ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo. Jaz se čutim dolžnega kot eden izmed članov Komisije za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide, da nekaj dejstev tukaj povem, ki so bila na komisiji zelo jasno izpovedana od stroke. Pri azbestnih boleznih oziroma pri mezoteliomu, pri raku, ki nastane na podlagi kontaminacije z azbestom je treba vedeti, da to ni bolezen, ki nastaja zaradi dolgoletnega nabiranja azbesta v pljučih z delovnim procesom, ampak da to nastane zaradi enkratne kontaminacije, to se pravi, da en vdih lahko pomeni nastanek te bolezni. Ravno za to diskriminatornost na teritorialni podlagi, se pravi omejiti tiste, ki so lahko vdihnili ali pa niso mogli vdihniti je tukaj malo čudno. Drugo, vemo, da so v Sloveniji tudi vrtci in osnovne šole pokriti z azbestno kritino. Vemo, da je inkubacijska doba za nastanek te bolezni izjemno dolga, lahko se pokaže šele čez 20 let. Predstavnica Inštituta za varstvo zdravja je povedala, da se ta izbruh azbestoznih bolezni lahko pričakuje šele v naslednjih desetletjih. Vse, česar ne bomo naredili zdaj, bo treba narediti malo pozneje. Sprejem tega zakona in sprejem nediskriminatorne podlage za odškodnino azbestnim bolnikom je pomemben predvsem zaradi tega, da se državo in zakonodajalca osvesti, kako nevaren je pravzaprav ta azbest in da ga je treba nujno začeti odstranjevati. O tem so govorili moji predhodniki, mislim, da je kolega Požun tudi omenil, da ta žarišča, iz katerih se zdaj azbest po ujmah širi, in ljudje, ki so delali na strehah, so se lahko tudi kontaminirali, ne da bi to vedeli. Zadeva je res pereča in jo je treba odstraniti čim prej, sicer bomo imeli te bolezni v prihodnosti ogromno. Še enkrat, pomembno je poudariti, da tu ne gre za posledico dolgoletne izpostavljenosti, ampak gre za enkratno kontaminacijo s kancerogeno snovjo, ki je človek ne zazna in je s svojim neskrbnim ali pa nepravilnim ravnanjem praviloma ne povzroči, lahko se katerikoli izmed nas okuži ob taki strehi, če veter zapiha in z nje prinese dovolj azbesta, da ga vdihnemo. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ponovno ima besedo državni svetnik, gospod Šuštaršič.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. .../Govori brez mikrofona!/... In ko bo Državni zbor uvrstil ta zakon v svojo proceduro, potem bomo paralelno v Državnem svetu ponovno razpravljali od prve faze in seveda imamo še polno legalnih možnosti za razne kritične pripombe, preverjanje teh pripomb, morda vključitev kakšnih tehtnih strokovnih razlag in tako naprej. Ampak v tej fazi pa menim, da je korektno, da to iniciativo sprejmemo in da smo v nekem aktivnem odnosu do Državnega zbora.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Reven pripravlja pisni amandma. Sicer bi vas še obvestil, da nas je Vlada nekoliko pozno obvestila o svoji želji, da se udeleži seje, potem je prišlo tudi do neke spremembe. No, kakorkoli, danes Vlado predstavlja gospa mag. Petra Vrečko, z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in jo sprašujem, ali želi besedo? Izvolite.

      MAG. PETRA VREČKO: Sem mag. Petra Vrečko, prihajam z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Z azbestno problematiko se ukvarjam že 12 let, in sicer na neki drugi strani, o kateri danes govorimo, in sicer sem od začetka sodelovala pri vseh zakonih in predpisih za varovanje delavcev pri tveganju, zaradi izpostavljenosti azbesta pri delu in tudi pri zakonu o prepovedi uporabe azbesta.
Kot veste, azbestna problematika je zelo problematična in ministrstva so si ju podajala od enega do drugega. Od tega, da je najprej za to problematiko bilo odgovorno Ministrstvo za pravosodje, pa da je prišlo do Ministrstva za gospodarstva, je zdaj ta problematika pristala na Ministrstvu za delo, družino in socialno zadeve. In hkrati jaz sem tudi predsednica vladne komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom. Jaz tukaj ne govorim v imenu politike, ampak bi vas rada seznanila z nekaterimi konkretnimi težavami, s katerimi se soočamo v realnosti, ko v bistvu hočemo dosledno izvajati obstoječi zakon v odpravljanju posledic dela z azbestom in mogoče vam tudi malo bolj razjasni, kakšne probleme imamo in kakšne probleme znajo prinašati tudi predlagane spremembe.
Najprej, kar se tiče kroga upravičencev obstoječi zakon je res omejen samo na upravičence, ki izhajajo iz 2. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. To pomeni, da so upravičeni le tisti, ki so pač ravnali, proizvajali, skladiščili azbest in tako naprej. Vendar moram omeniti, da smo si zelo prizadevali, da smo ta krog upravičencev tudi razširili, o tem krogu upravičencev ne piše sicer v zakonu, ampak piše v uredbi, o zmanjšanju dela odškodnine, ki je izšla letos v juliju mesecu, ker pomeni in ta uredba omogoča, da lahko končno že izplačujemo odškodnine tudi tistim, ki niso samo delali ali bili zaposleni v gospodarskih družbah, za katere je znano, da so uporabljali azbest. To pomeni - zdaj bi malo navezala na drugo problematiko, o kateri ste govorili glede statusa, recimo, da vajenci niso upravičeni do odškodnin. Po izidu uredbe v mesecu juliju letošnjega leta so tudi vajenci in vsi občani upravičeni do izplačila odškodnine, vendar s tako imenovanim inštitutom okoljskega mezotelioma in za proizvajanje odškodnine zaradi okoljskega mezotelioma je potrebna samo verifikacija bolezni, to pomeni zdravniško potrdilo in drugi pogoj, da je oškodovanec bival na ozemlju Republike Slovenije v predvidenem času nastanka bolezni. To pomeni, da je že danes ta zakon tako širok, da bomo morali v bistvu za vsako leto naprej iz proračuna planirati tudi 2-krat ali pa 3-krat več sredstev kot jih imamo za vsako leto načrtovanih danes. Danes jih imamo 1,5 milijona evrov, na primer. Ker že v bistvu današnja zakonodaja omogoča, da vsak državljan Republike Slovenije, neglede na to ali je bil zaposlen v takšni gospodarski družbi ali ne, ali je za nastanek njegove bolezni odgovorna tako rekoč država, ker so bila včasih podjetja državna, ali je oškodovanec odgovoren za nastanek svoje bolezni zaradi svoje malomarnosti, je omogočen institut, da oškodovanec dobi odškodnino. Samo če doda potrdilo o svoji bolezni, kar je verifikacija bolezni in da je bival na ozemlju Republike Slovenije. Ta uredba za znižanje deleža odškodnine torej ni namenjena samo zniževanju deleža plačevanja odškodnin gospodarskih družb, ki danes znaša 40% - država še vedno plača 60%, in dovoljuje znižanje odškodnine gospodarske družbe na 15%. To pomeni, da država da 85%, ampak hkrati uvaja tudi inštitut možnosti izplačila okoljskega mezotelioma.
Potem naslednja stvar, kar se tiče dedičev. To kar sem slišala kot predlog, moram povedati, da to je že ustaljena praksa, da se tudi dedičem izplačujejo odškodnine, vendar z eno razliko - dedičem se izplačuje pač odškodnina, če je bil vlagatelj oškodovanec in sicer, če je oškodovanec za časa svojega življenja oddal vlogo za priznanje odškodnine zaradi azbestne bolezni in če je zaradi nesrečnega slučaja pač v času obravnavanja njegove zadeve pač preminil, se na podlagi sklepa o dedovanju vse odškodnine izplačajo zakonitim dedičem. To, da bi se pa to nam, kot tistim, ki moramo zakone tudi izvajati in jim slediti, da bi pa dedič, kot dedič, ne vem po katerem kolenu, kot on sam zaprosil za določeno odškodnino - to pa se nam enostavno ne zdi fer do vseh tistih, ki že v bistvu zaradi hude diagnoze morajo tako ali tako mesece in mesece čakati, da bodo dobili odškodnino.
Poleg tega bi tudi rada omenila, kar sta že dva gospoda prej omenila, da azbestna bolezen je ena izmed 40-ih poklicnih bolezni, ki so verificirane v Republiki Sloveniji. Na žalost se pozornost namenja samo azbestnim bolnikom, ostalim bolnikov, ki imajo ostalih 39 tipov poklicnih bolezni, se ne namenja nobene pozornosti in menimo, da so ostali v diskriminatornem položaju, zaradi tega, ker vemo, da so prav tako škodljiva organska topila, da je posledica izpostavljenosti organskim topilom pljučni rak, za katerega še nihče ni dobil nobene državne odškodnine.
Toliko o tem. Smo vam pa vedno na voljo odgovoriti na kakršnakoli vprašanja ali pa, če vas zanimajo kakršnikoli problemi pri izvedbi zakona. Rada bi vam povedala, da že pri izvedbi obstoječega zakona imamo velike probleme, ker je napisan preohlapno in nam, ki ga moramo izvajati in mu slediti, povzroča velike težave. Ti vaši predlogi bi zakon naredili še bolj ohlapen. Če boste imeli kdaj kakršnakoli vprašanja ali pomisleke glede izvedbe, smo vam vedno na razpolago. Toliko bi imela povedati. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa mag. Vrečko, za dodatna pojasnila. Želi še kdo besedo? Dr. Rus, izvolite.

      DR. ANDREJ RUS: Rad bi se samo zahvalil vsem razpravljavcem za vsebinske predloge.
Rad bi pa odgovoril na zadnjo diskusijo, ki jo je podala predstavnica Vlade Republike Slovenije. Mislim, da je prav, da pravic državljanov ne urejamo v vladnih uredbah, temveč z zakoni. Pohvalno je, da ste zadeve v praksi začeli reševati tako, kot je tudi intenca tega zakona. Mislim, da predlagani zakon oziroma ta zakonodajna pobuda ne sega daleč preko tega, kar vi že uresničujete, in vas lahko samo pohvalim. Je pa prav, da v imenu pravne države enostavno sprejemamo zakone in da vladne uredbe niti ne krčijo niti ne širijo pravic, ampak predstavljajo samo izvedbene akte, in to kulturo, upam, da bomo tudi z delovanjem Državnega sveta podprli.
Glede predloga kolega Jenčiča pa samo toliko. Če preidemo samo na odgovornost države, mislim, da nismo naredili tistega, kar je v bistvu tudi intenca tega zakona, in sicer, da morajo vsi tisti, ki so bili vključeni v kontaminacijo, nositi del odgovornosti. Vaš predlog je zelo plemenit in tako, kot je kolegica rekla, da ga na podlagi vladne uredbe uresničujejo in vsakemu obolelemu za azbestozo dejansko tudi že priznajo odškodnino na podlagi dejstva, da je bil v Sloveniji. Za nas je pa ključnega pomena, da se dejansko obremeni tistega, ki je škodo povzročil. Ta princip je izjemno pomemben v smislu družbene odgovornosti. Država ne sme biti zadnji dobrotnik, ki bo v bistvu pospravljal za vsemi drugimi, ampak je treba čim tesneje povezati odgovornost med povzročiteljem, pa tudi če je to nevede delal, in oškodovancem. To pa zato, da ustvarimo hkrati z zakonom tudi ekonomske spodbude, da bi se izogibal takim situacijam, tako da sem presenečen, da ste znižali odgovornost iz 40 na 15%, to mislim, da v načelu nikoli ni dobro, ravno zaradi tega, ker nekdo bo zamahnil z roko in rekel, saj bo država tako ali tako pospravila za menoj, kar je bila tudi v bistvu debata gospoda Jana. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, dr. Rus. Želi še kdo besedo? Državni svetnik, gospod Binder, izvoli.

      MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Moram povedati, da po tej razpravi sem pa resnično v velikimi dilemi ali podpreti to pobudo ali ne iz enega samega razloga, zaradi ohlapnosti. Če smo prej slišali, da obstaja 40 bolezni, na katero bi se lahko pravzaprav tudi v bodoče lovišče odprlo, se dejansko sprašujem, od kje bo ta narod to jemal. Namreč, moram reči, da sem osebno tudi jaz plačnik teh odškodnin skozi proračuna in da nisem imel nič niti pri proizvodnji, niti pri eksploataciji, niti pri skladiščenju teh produktov, plačal bom tudi jaz. Če bi bila ta zadeva zelo eksaktno definirana in določena, bi rekel, v redu, ljudje so bogi, zgodilo se jim je in velja zakon podpreti. Dokler pa ne bo ta zakon pripravljen na tako natančen način se ga pa enostavno bojim podpreti, zaradi tega, ker bo to lovišče tudi v bodoče za vse ostale težave in bolezni, ki so nastajale iz različnih razlogov v različnih okoljih. In prej je bilo omenjeno Trbovlje, pa potem je tukaj svinec in tako naprej. Skratka, lov se začenja, s prvim zakonom, ki se ga bo na temo tudi podprlo in sprejelo. Žal, moram reči imam tako velike pomisleke, da tega predloga ne bom mogel podpreti.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Med tem smo želeli samo razčistiti ali se amandma gospoda Revna nanaša na tisti del, ki je bil amandmiran z že predloženimi tremi amandmaji. Ker potem bi se tukaj šlo za amandma na amandma, vendar se amandma nanaša na osnovno besedilo zakona. Zato bi zdaj v bistvu v vseh teh štirih amandmajih se odločali ločeno.
Gremo po vrstnem redu. Prehajamo na odločanje. Še nekaj, vmes so me opozorili, da kljub temu, da velja nov poslovnik in da se ne štejejo vzdržani glasovi, moram odpreti tudi glasovanje vzdržani, kjer pa je vseeno ali pritisnete kaj ali nič, ampak jaz moram iti čez to proceduro, da ne bi imela naprava težav. Tako, da prosim, da prijavite svojo prisotnost. 33 svetnic in svetnikov.
Prehajamo najprej na odločanje na amandmaju k 3. členu kot ga imate v materialih. Ni potrebno, da beremo ta člen. Glasujemo o prvem predlogu amandmaja, ki govori o amandmaju k 3. členu zakona.
Kdo podpira predlog? (26 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Vzdržani?
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! 33 prisotnih.
Kdo je za? (19 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Vzdržani?
Sklep je sprejet.
Prehajamo na odločanju o amandmaju k poglavju 3 - Ocena finančnih posledic zakona. Ugotavljamo prisotnost! 33 prisotnih.
Kdo je za? (19 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Vzdržani?
Sklep je sprejet.
V zvezi s predlogom amandmaja državnega svetnika Jožeta Revna menim, da bi bilo pravilno, da bi nam gospod svetnik najprej obrazložil svoj predloga amandmaja, ker ste ga dobili brez obrazložitve na klop.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Se oproščam, ker sem zadnji trenutek to naredil in ni bilo časa, da bi to obrazložil. Smisel tega amandmaja je to, da so upravičenci tisti, ki so bližji pokojnemu. To se pravi, po zakonu o pokojninah žena ali mož in pa otroci. To je tisto in s tem bi se zaključila vsa zgodba vseh nadaljnjih upravičencev. Mislim, da je to smiselno. Zato, ker kdor je bil zraven tistega, ki boleha za rakom vemo kakšna je to teža za bolnika, teža za okolje. Mislim, da so ti upravičeni do kaj takšnega, ne pa tisti, ki ga še od daleč ni videl. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Reven. Izvolite, dr. Jan.

      DR. ZOLTAN JAN: Opredelitev glasu. Jaz ne poznam tako dobro zakona o pokojninskem zavarovanju, kot gospod Reven. Ampak če gre za družinske pokojnine, potem je to zgrešen namen. Procedura se je do sedaj zavlačevala, tako da odškodnina, ne glede, jaz imam drugačne informacije kot predstavnica Vlade od konkretnih ljudi. Ker je umrl, pač, nihče ni nič dobil. In preden pride na vrsto za pregled traja leta, potem če je še slučajno živ postopek in tako naprej. Torej, tu je bilo izigravanje in zato je ta institut dedovanja odškodnine. Če pa gre za to, da naj bi samo tisti, ki je opravičen do družinske odškodnine, potem je to izigrano. To so itak socialne stvari in to ni namen. Zato bom izglasoval proti amandmaju.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Menim, da je prav, da se predlagatelja zakona opredelita tudi do tega predloga amandmaja ali imata občutek, da v pomembni meri posega v predlog zakona ali ga celo nadgrajuje. Če želite, seveda. Se ne želita. Potem lahko preidemo na odločanje o tem amandmaju. Odločali bomo o amandmaju k predlogu Državnega sveta za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. Gre za amandma k 3. členu osnovnega besedila zakona. In sicer, da v tretjem odstavku 2. člena se za besedo pokojnih, doda besedilo "v skladu z določili zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju". Ugotovimo prisotnost! (  prisotnih.)
Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Vzdržani? ( članov.)
Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet.
In prehajamo na odločanje o predlogu zakonodajne iniciative, skupaj s sprejetimi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (35  prisotnih.)
Kdo je za? (27 članov.) Kdo je proti? (2 članov.) Vzdržani? ( članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet sprejel predlog zakona.

      Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAHTEVE ZA PONOVNO PRESOJO OCENE USTAVNOSTI ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU. Predlog zahteve državnega svetnika Darka Frasa za ponovno presojo oceno ustavnosti zakonov o dopolnitvah zakona o Državnem svetu, ste prejeli s sklicem in na klop. Predlog je obravnavala komisija za državno ureditev. Poročilo ste prejeli. Želi predlagatelj besedo, gospod Fras?
Izvolite, gospod državni svetnik Fras.

      DARKO FRAS: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana kolegica in kolegi ter ostali prisotni! O tej problematiki že kar nekajkrat govorili, že v prejšnjem sklicu, pa tudi v tem sklicu Državnega sveta, zato ne bi preveč zahajal v podrobnosti, morebiti kasneje, če bo to potrebno skozi razpravo. Dovolite, da samo povzamem časovno zaporedje teh dogodkov in ključne razloge za, pravzaprav lahko rečem, ponovitev te zahteve Ustavnemu sodišču.
Kot veste, je Ustavno sodišče o vprašanju načina opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta na zahtevo Državnega sveta že odločalo in izdalo odločbo, da sta 1. in 3. člen, če se nanašata na funkcijo predsednika Državnega sveta, torej na nepoklicno opravljanje oziroma prepoved poklicnega opravljanja funkcije, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Z ugotovitveno odločbo je Ustavno sodišče naložilo Državnemu zboru, da ugotovljeno neskladje z ustavo odpravi v 6 mesecih po objavi te predmetne odločbe v Uradnem listu. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu že oktobra lansko leto in niti do izteka tega 6-mesečnega roka, se pravi, do 16. aprila letošnjega leta niti do danes Državni zbor navedenega neskladja z ustavo ni odpravil. Sam sem se odločil za ta predlog in predlagam Državnemu svetu, da se za ponovno oceno ustavnosti odloči, predvsem zaradi tega, ker je Državni zbor, ne samo, da ni sledil odločbi Ustavnega sodišča, ampak je pravzaprav v lanskem letu in v letošnjem letu dvakrat zavrnil predlog rešitve tega vprašanja. Če se boste spomnili, drugič s tisto nesrečno situacijo, za katero so se kasneje opravičevali v Državnem zboru, da poslanci niso razumeli, da je potrebna dvotretjinska večina za sprejetje tega predloga sprememb in dopolnitev zakona, čeprav seveda menimo, da je to bilo jasno. In kljub temu, torej obljubam Državnega zbora, da bo sam pripravil nov predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki bo to vprašanje uredil v skladu z ustavo, se to do izteka mandata ni zgodilo.
Ne bi preveč zahajal v podrobnosti, zakaj je to protiustavno stanje, prepoved opravljanja poklicne funkcije predsednika Državnega sveta, torej v neskladju z ustavo. Rad bi samo opozoril, da takšno stanje izredno otežuje izvajanje zakonskih nalog in organizacijo dela Državnega sveta, kar je nenazadnje tudi Ustavno sodišče že večkrat ugotovilo, med drugim tudi v svojih navedenih odločbah. Seveda imamo dve možnosti, kot Državni svet lahko ponovno izkoristimo priložnost za novo zakonodajno iniciativo, druga možnost pa je da poskušamo izkoristiti pristojnosti Ustavnega sodišča, katera jim pač zakon in pa tudi Ustava daje in jaz seveda predlagam, da gremo najprej po tej poti in Ustavnemu sodišču na nek način predlagamo, da svoje sankcije, če se lahko tako izrazim, stopnjuje. Glede na to, da odločba Ustavnega sodišča ni bila izvršena, predlagam Ustavnemu sodišču da zdaj zadrži izvajanje teh spornih odločb. Za to rešitev se Ustavno sodišče pri svoji obravnavi ni odločilo, ker v tistem trenutku, če bi seveda zadržalo izvajanje teh predmetnih odločb o prepovedi poklicnega upravljanja funkcije, pravzaprav bi nastala pravna praznina in plače in načina opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta ne bi bilo mogoče urejati. Spomnili se boste, da je po tisti zavrnitvi te rešitve, pa Državni zbor sprejel zakon o sistemu plač v javnem sektorju, oziroma kasneje tudi odlog o plačah funkcionarjev s katerim pa je vendarle predsednika Državnega sveta uvrstil v plačni sistem in tudi določil 46 plačni razred, torej plačo, osnovno plačo predsednika Državnega sveta. Tako, da v tem primeru sedaj, če bi se sodišče odločilo za zadržanje izvrševanja spornih določb Zakona o Državnem svetu, ne bi nastala pravna praznina, ampak menimo, da bi torej bilo mogoče seveda plačo predsednika Državnega sveta in način opravljanja funkcije izvajati neposredno na podlagi teh določb in v tem primeru torej odločbe Ustavnega sodišča. Podrejeno, predlagamo Ustavnemu sodišču da izda, kolikor temu ne bi mogel ugoditi, da izda novo ugotovitveno odločbo v kateri bi samo za to prehodno obdobje uredilo način izvrševanja funkcije predsednika Državnega sveta.
Toliko. Jaz predlagam Državnemu svetu, da podpre to zahtevo za presojo ocene ustavnosti predmetnega zakona in da zadeva čim prej roma na Ustavno sodišče.
Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi poročevalec Komisije za državno ureditev besedo? Državni svetnik gospod Bogomir Vnučec, izvoli.

      BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo, spoštovani.
Tudi komisija podpira ta predlog kolega Frasa. Menimo da gre za najboljšo rešitev v tem trenutku. Kajti kot vemo, dva poskusa v Državnem zboru za ureditev te neustavnosti sta spodletela iz takšnih ali drugačnih razlogov in to se lahko tudi ponovi. Še vedno, zato je to v tem trenutku na žalost najboljša rešitev, zato tudi podpiramo tak način reševanja tega problema.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Dobili smo pisno stališča nekaterih interesnih skupin negospodarskih dejavnosti, lokalnih interesov. Želi predstavnik še katere interesne skupine besedo? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo drug razpravljati o tem predlogu? Če ne, zaključujemo razpravo in na glasovanje dajem predlog zahteve: Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. oktobra na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije sprejel zahtevo za ponovno presojo ustavnosti Zakona o dopolnitvah zakona o Državnem svetu, kot ste ga prejeli na klop.
Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 32.
Kdo je za? (33 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel.

      Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO BANKE SLOVENIJA ZA LETO 2007 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 2007, KI JE SESTAVNI DEL TEGA POROČILA IN FINANČNI NAČRT BANKE SLOVENIJA ZA LETO 2008. Letno poročilo je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo ste prejeli. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 3. oktobra. Morebitne amandmaje vložite v pisni obliki. Ugotavljam, da predstavnika Banke Slovenije ni med nami, čeprav je bila njegova prisotnost potrjena. In zato sprašujem poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi podati poročilo komisije? Izvoli kolega mag. Binder. Izvedeli smo, da predstavnik Banke Slovenije prihaja.

      MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa. Torej, jaz bi se potem skoraj vzdržal svojih komentarjev v zvezi s tem poročilom. Namreč, mi smo imeli to poročilo na 8. seji 16.9.2008 in moram povedati, da se zadeve tedensko spreminjajo, da ne rečem poslabšujejo in bi bilo prav zanimivo prisluhniti še najnovejšim razmeram, ki se dogajajo trenutno v Sloveniji, kajti poročilo iz leta 2007 smo obravnavali tudi v kontekstu dogodkov v zadnjih tednih oziroma mesecih. Skratka, poročilo imamo na mizi, ni kaj k temu dodati, sprejeli smo ga v vednost in ga obravnavali z vso pozornostjo in tudi zaskrbljenostjo z ozirom na zatečeno stanje v družbi v letošnjem letu.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, jaz bom predstavniku Banke Slovenije v kolikor bo prišel v doglednem času dal besedo, ko pride, vendar ne bi čakali. Zato sprašujem, če kdo od svetnikov želi besedo? Prekinjam to točko dnevnega reda. Na njo se bomo vrnili ob prisotnosti predstavnika Banke Slovenije.

 

      Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA. Prejeli ste zahtevo Okrožnega sodišča v Novi Govorici za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper državnega svetnika mag. Dušana Črnigoja. Gradivo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije in predlog sklepa ste prejeli. Sprašujem podpredsednico Mandatno-imunitetne komisije, če želi pojasniti stališča komisije? (Ne želi.) Hvala lepa.
Na podlagi prvega odstavka 89. člena Poslovnika Državnega sveta, Državni svet brez razprave odloča o priznanju imunitete.
Na glasovanje dajem predlog sklepa in sicer, da državnemu svetniku mag. Dušanu Črnigoju v zvezi z zahtevo okrožnega sodišča v Novi Gorici, z dne 27.8. za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka, ne prizna imunitete. Ugotovimo prisotnost! (33  prisotnih.)
Kdo je za? (33 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vzdržani? ( članov.)
Ugotavljam, da je sklep Državni svet sprejel.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O PRENOVI DVORANE DRŽAVNEGA SVETA. Na klop ste prejeli predlog načrta prenove dvorane Državnega sveta. Informacijo o prenovi dvorane Državnega sveta bo podal sekretar Državnega sveta, gospod Marjan Maučec. Izvolite.

      MARJAN MAUČEC: Hvala za besedo gospod predsednik, podpredsednica, državni svetniki! Kot rečeno, dobili ste na klop dejansko skico, kako bi naj izgledala prenova te naše dvorane. V teku dogajanja, kar nekaj let se je vseeno izoblikovala želja, ki je bila že nekako v prejšnjem mandatu na kolegiju sprejeta ta okrogla oblika. Bila bi naj dala tudi pridih pravega parlamentalizma, če ravno nekaj časa te volje v Državnem zboru ni bilo. Sedaj je to usklajeno tudi s kolegijem Državnega zbora in že poteka naročilo za izvedbo idejne rešitve, katere boste potem tudi dobili. Nekako terminski plan je načrtovan v tem smislu, da prihodnje leto v takem času pridete v prenovljeno dvorano, ki bo seveda imela vse tehnične rešitve, sodobne telekomunikacije in pa seveda tudi prilagojena za invalide in seveda za svojo večnamenskost, kajti ta dvorana ni samo za zasedanje državnega sveta kot takega, ampak Državni svet lahko tudi predvsem povabi civilno družbo za določena srečanja in pa okrogle mize in pa razprave. Zato je tudi prilagojeno tehnično tako, da bo čim več sedežev lahko v tej dvorani. V tej delni rešitvi je rešitev za 101 sedež, kar je sicer manj kot sedaj, ampak bo čisto dovolj za normalno predstavitev, tudi s platni in z vso opremo, kot sem že prej povedal. Do konca leta naj bi bil potem tudi izbran projektant in pa nekje aprila, marca pa bi ... del se izvršila in seveda v času parlamentarnih počitnic prihodnjega leta tudi zadeva bila zaključena. Tukaj je še treba dodati, da smo tudi pred dokončno odločitvijo glede informacijskega sistema, jutri bo zaključni sestanek, pa bomo že določene rešitve naredili tudi prej. Predvsem nam je želja, da tudi svetniki in pa zaposleni, boste lahko imeli direkten vpogled v vso dokumentacijo od doma, da boste lažje funkcionirali. Upam, da bomo to rešili še sedaj. In pa tudi nekako smo uspeli preseči tudi vozel glede oglasne deske, ki jo imamo od skoraj praskupnosti. Zdaj je tudi nekako dovoljeno z Državnim zborom, da bomo lahko naredili neko paralelo, ki jo imajo tudi oni. Se pravi, vse skupaj je ideja ta, da parlamentarizem kot tak in Državni svet sestavni del parlamenta pride v delovanje in pa v pogoje, ki pač tej ustavni kategoriji Državnemu svetu pripada. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za podano informacijo, gospod Maučec. S podajo te informacije v bistvu tudi zaključujemo 7. točko dnevnega reda.

      In se vračamo na prekinjeno 6. točko dnevnega reda. Se opravičujem. Izvolite, gospod Šuštaršič, imate besedo, v zvezi s 7. točko.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Seveda. Jaz menim kljub temu, da izgleda to v strogi pristojnosti Državnega zbora. Mislim, da ni prav nič narobe, četudi kakšen državni svetnik o tem razpravlja.
Jaz smatram, da rešitev sama po sebi je verjetno optimalna, glede na dane gabarite in te nosilne stene. Vendar bi pa vseeno opozoril na nekaj elementov in sicer prvi element, kolikor sem jaz srečal te ureditve parlamentov, na zadnje sem bil gost julija francoskega senata v palači Luksemburg in tudi tam, niti v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, niti v Bruslju in niti na Švedskem in tako naprej, tudi v Združenih državah Amerike sem nekaj videl, nikjer niso stoli fiksno montirani v tla, tako kot v našem parlamentu. In s tem pravzaprav onemogočajo človeku, ki je kakorkoli oviran v gibanju, da pristopa k tistemu sedežu. In bi prosil, da bi to vzeli kot tekstno(?) pripombo, zakaj bi bili ti sedeži fiksno pritrjeni v tla, še posebej, ker ta dvorana služi ne samo Državnemu svetu, ampak tudi za razna posvetovanja in se ob takih prilikah dodajo dodatni stoli.
Druga stvar. Tu na desni strani, kjer govorijo o požarnem izhodu, je trenutno kljub nekdanji arhitekturi danes tako urejeno, da lahko nemoteno pridem preko dvorišča v drugo dvorano, in mislim, da z novo arhitektonsko rešitvijo ni opravičila, da se ta pot z novo gibalno oviro prepreči.
Tretjo tako tehtno pripombo bi pa dal, da ko se tako radikalno poseže v tak objekt, ne vidim razloga, zakaj ne bi projektant proučil tudi možnosti dodatne vertikalne komunikacije, ki je v tej zgradbi našega, slovenskega parlamenta pravzaprav zelo pomanjkljiva. Pa ne gre samo z vidika mojega osebnega gibanja, ampak tudi gibanja kakega poslanca ali drugega državnega svetnika.
Tako da menim, da bi bilo prav, da se te pripombe projektantu posredujejo. In ko bo izoblikovana idejna rešitev, ker je to, domnevam, le skica, da se potem o tej stvari vendarle še razpravlja. Toliko zaenkrat.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Lahko vas informiram, da je večina teh idej sicer že bila posredovanih, ampak tudi te danes izražene bodo upoštevane. Lahko tudi vmes, gospod Šuštaršič, se kdaj oglasite, pa si bomo, ko bo idejna zasnova narejena, malo pogledali zadeve. Gospod Jenčič.

      MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa. Imam pravzaprav zelo kratko pripombo. Mislim, da gre v tem primeru za prenovo dvorane Državnega sveta in ne Državnega zbora. Če imamo dvodomnost tako ali drugače omejeno ali ne omejeno v državi, mislim, da si Državni svet zasluži vsaj po imenu svojo dvorano.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, imate prav, na to smo bili vsi takoj pozorni in je zadeva korigirana v novih materialih. Hvala. To je vedno odprta tema in se strinjam z vami. Sem zelo vesel, da smo vsi skupaj vedno pozorni, kadar se take stvari "po nesreči", pod narekovaji, dogodijo. Hvala. Dr. Jan, izvolite.

      DR. ZOLTAN JAN: Samo praktično opozorilo. Zdaj je predviden po tej ideji tu nek žarek. Prvič, zazidajo dvojna vrata, kar je zelo nerodno, in prehodov med vrstami ni, teh vertikalnih prehodov, je samo eden, kar pomeni, da bomo vsi vstajali več ali manj ali se vsaj prerivali, ne glede, ali bodo premični stoli ali ne, se sedi malo bolje. In v primeru podajanja replik, ne glede, ali bomo odgovarjali po novem iz klopi ali ne, bo tu ogromno izgube časa in prerivanje. Niti ne vidim, da bi bila to estetska rešitev in da bi imela kakšno veliko prednost.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da je večina teh pripomb je sicer že bila upoštevana. Tako, da se bomo v naslednji fazi priprave načrta lahko eksaktneje pogovorili o tem. Hvala lepa za opozorila.
Želi še kdo v zvezi z informacijo besedo? Če ne, potem resnično zaključujemo to točko.

      Vračamo se na prekinjeno 6. točko dnevnega reda. Pridružila sta se nam vice guverner Banke Slovenije gospod Janez Košak in gospod Ernest Ermenc, direktor računovodstva. Glede na to, da nista bila prisotna pri obravnavi te točke vaju želim obvestiti, da smo poročilo komisije že slišali. Sprašujem vas, ali imate k dodanemu poročilu še kakšno dodatno obrazložitev glede na aktualna dogajanja v Svetu Evrope in v Republiki Sloveniji. Gospod Košak.

      MAG. JANEZ KOŠAK: Hvala lepa. Kakšnih posebnih dodatnih obrazložitev ni. Poročilo je takšno kakršno je. Plan je predložen.
Kar se pa tekočih zadev tiče je pa relativno težko govoriti. O tem se zelo veliko piše. Moram reči, da slovenski finančni sistem je trden, v veliki meri trden zaradi tega, ker smo, bom rekel, relativno še vedno zadaj. To je ena stvar. Druga stvar pa, tudi Evropa kot taka glede na svojo zgodovinsko preteklost in pa, bom rekel, drugačno orientiranost je z večjim posluhom v bistvu intervenirala na finančnih trgih kot se je to zgodilo v Ameriki. Ker Amerika, vi sami veste kakšni so bili ti prepiri okoli teka koliko intervenirati, do kdaj intervenirati, koliko je treba puščati osebno pobudo. Jaz sem celo dobil take namige od nekaterih tujih strokovnjakov, da pravzaprav bi se Američani morali učiti pri vzhodnih državah in pri sanaciji, recimo tudi naši. In moram reči, ko gledam nazaj je bila ta sanacija tudi s tega družbenega vidika bistveno boljše izpeljana, ker v končni fazi smo mi lastnike razlastili, smo jih pa pustili pri samem vnovčevanju portfela zraven, tako da so se najprej zaprle, bom rekel, dajatve države iz naslova izdaje obveznic. In tam tisto, kar je ostalo so imeli dostop in lastniki. Je pa treba, če samo te podatke primerjamo, kar se GDP tiče, ker mi smo bolj historično, kot da bi se iz tega karkoli sedaj učili ali da mislimo, da potrebujemo, moram reči, da naša sanacija je bila relativno dosti obsežna, vizavi tudi tiste, je bila približno ravno tako kot je v Ameriki. Ker v Ameriki so sedajle spumpali notri več kot 6% GDP-ja. Gre za velike denarje, vendar tudi takrat smo mi velike denarje dali. Vendar pa je treba reči, da se je sama operacija izplačala. Bo pa v bistvu korakal v to smer in to je tudi za nas pomembno, ker mi nekih velikih inštrumentov na aktivi v našem bančnem sistemu pri poslovnih bankah ni. Je pa likvidnost na kratek rok sedajle problem. In seveda previdnost je ogromna, tudi v bančnem sistemu, pa saj razen detajlov, pa kateri so udeleženci veliko piše v časopisih, ostale stvari pa so itak, več ali manj med centralnimi bankami. So relativno zaprte.
Ne vem, če je še kakršnokoli pojasnilo ali kaj takšnega če lahko.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Košak za vaša dodatna pojasnila. Utegne biti še kakšno vprašanje. Za enkrat hvala.
Izvolite, kolega državni svetnik Meh ima besedo.

      BORUT MEH: Hvala za besedo.
Saj na poročilo težko kaj rečemo, ker gre res za zapis neke zgodovine, prav tako v planu. In treba je reči, da je položaj Banke Slovenije relativno udoben. Banka se pohvali z rezultati leta 2007 - so res lepi. Žal živimo v letu 2008, ko so stvari bistveno drugačne. Treba je vedeti, da gremo v krizo. Jaz ne bom govoril, da je recesija. Je pa močno ohlajanje. To krizo je povzročil finančni sektor, del tega finančnega sektorja so tudi centralne banke. Ne bom rekel, da je to povzročila Banka Slovenije, vendar je tudi res, da se ta kriza zdaj ne sme prevaliti na realni sektor, kar izgleda da se želi. Sprašujem se ali si bo realni sektor v Sloveniji, pa tudi v Evropi lahko privoščil pa tudi prenesel tako imenovano ekselentnost bank, ekselentnost kot je bilo danes rečeno, poslovnih banka, ki imajo likvidnostne probleme, ki se ukvarjajo z varnostjo depozitov in ravno zato opozarjam, da je pozicija Banke Slovenije seveda udobna. Zaradi tega, ker kar je dobrega je participira, kar je slabega, bom rekel, je stvar Evropske centralne banke. Danes vemo, da neposreden vpliv na obrestne mere, na pogoje dodeljevanja ali na pogoje zagotavljanja likvidnosti Banka Slovenije nima vpliva. Vam bom pa nekaj rekel, Banka Slovenije pa ima vpliv na to kaj se dogaja v slovenskem poslovnem bančništvu. Vsem nam je normalno da morajo imeti banke 10% dobičke, 10% donos. Če imajo nižjega je to katastrofa. Seveda, v realnem sektorju nižji donosi sploh niso problem, pa nikogar ne skrbijo. Na drugi strani, če se v bankah kaj zalomi bo seveda posredovala tudi centralna banka oziroma, bom rekel, tudi Banka Slovenije. In ob tem me najbolj moti, da Banka Slovenije ne ukrepa, ko se danes izjemno dražijo bančne storitve - razne provizije, vse kar plačujemo kot občani, kar plačujemo kot podjetja se izjemno draži. Imamo tudi po 2-kratno, 3-kratno povečanje teh cen. Ko gre cena kruha za 10% gor vsi skačemo, pa vsi vpijemo. Ko se bančne storitve podražijo smo tiho. In vemo, da v bančnem sistemu so elementi monopola. Vemo tudi iz teorije, da monopol sam po sebi ni slab, slabo ga je izkoriščati. In trdim, da v tem primeru gre za izkoriščanje monopola in da Banka Slovenije to mirno spremlja in vse skupaj prepušča Združenju bank Slovenije. In ravno zato bi s tega mesta naprosil, da tudi Banka Slovenije pod drobnogled vzame vse provizije, vzame tudi dodatke k EURIBOR-ju oziroma tej obrestni meri, dogovorjeni v okviru Evropske banke, in da preko tega poskuša doseči, da bo preživel tudi ta realni sektor, da ne bomo na koncu ugotovili, da je ob ekselentnih bankah nam realni sektor, po domače povedano, crknil. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Meh. Želi še kdo besedo? Dr. Rus.

      DR. ANDREJ RUS: Hvala za besedo. Vesel sem, da je kolega Meh odprl to temo. Kar je on hotel povedati za podjetniški sektor, sem jaz hotel povedati tudi za "retail", se pravi, da občanski del poslovanja.
Gre za to, da bankam, ko rabijo pomoč, država priskoči; ne govorim o slovenski državi, govorim o ameriških in evropskih državah. Rešujejo njihovo likvidnost, oni pa pravijo, "ja, seveda, razumeti morate, da bodo naše marže šle zdaj gor zaradi tega, ker so cene posojil dražje." Ko dobijo relativno cenen denar, ga potem hitro dražijo na drugi strani okenca, da ja ne bi bila slučajno prizadeta njihova profitabilnost. Vsi vemo, da bi lahko shajale banke v času krize tudi s profitabilnostjo nič, ne rabijo vztrajati na 10%, to ni katastrofa. In mislim, da tu je delno odgovorna tudi Banka Slovenije, ki mirno gleda enostavno eksploatacijo težko dostopnih kreditov. Naše prebivalstvo ima kredite, ki so bili podeljevani pod izredno restriktivnimi pogoji. Zato je na drugi strani ogromno govora o študentski populaciji, ogromno govora o revežih, ogromno govora o stanovanjski politiki, kjer država direktno skuša prihajati s subvencijami, kar je noro, zaradi tega, ker se bančni sektor relativno arogantno obnaša, zelo komfortno živi na tem majhnem trgu. Tako da se pridružujem kolegu Mehu in tudi enostavno mislim, da bi morale banke nositi del te usode, ki so nam jo zakuhale.
Imam pa nekaj vprašanj. Najprej bi vprašal, do katere mere je sedanja likvidnostna kriza v svetovnem finančnem sistemu rezultat zadreg v komercialnem bančništvu oziroma do katere mere je problem komercialno bančništvo, do katere pa investicijsko bančništvo. Namreč, o tem zelo neradi govorimo, pa se mi zdi to izjemno pomembna razlika. Razlika, čisto po domače povedano, je v tem, ali so bili slabi krediti dani občanom, slabi krediti dani podjetjem ali so bili slabi krediti dani za velikanske prevzemne igre. To je izjemno pomembna zadeva. Zdaj me boste takoj obtožili, da nadaljujem Janševo debato o tajkunizaciji, ampak od nekod je denar prišel. Res je zelo pomembna zadeva, zaradi tega, ker me zanima tudi podatek iz slovenskega bančnega sistema - kakšna je izpostavljenost bank v zvezi s prevzemi, recimo, Pivovarne Laško, Merkurja in Istrabenza. Sami vemo, da se je tu zavrtelo nekaj milijard evrov, pa nas zanimajo podatki Banke Slovenije, če ima vpogled v to. Hkrati bi me pa zanimalo tudi, ali je tukaj zagotovljeno zelo jasno ločevanje med komercialnimi in investicijskimi bančništvom. Ali je zagotovljeno po nadzoru Banke Slovenije, da se komercialni krediti podeljujejo za komercialne zadeve, investicijski krediti pa investicijske. Koliko so tukaj banke disciplinirane v Sloveniji in kakšni so pač vaši podatki? To se mi zdi izjemno pomembno. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala dr. Rus. Želi še kdo besedo? Ja, izvolite. Dr. Janvit Golob.

      DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi, kolegice! Poglejte, ko se je razprava razživela z eksposejem gospoda Meha, bi morali pravzaprav v tej dvorani zagoreti vsi alarmni zvonci. ... gotovo ni govoril kar na počez, da je realni gospodarski sektor v nevarnosti. Državni svet kot telo civilne družbe in drugi dom demokracije, je ob takih informacijah in ob takih dogajanjih vedno postal zelo pozoren. Tudi temu problemu, ki ga je sedajle gospod Meh nakazal, bi mi mogli posvetiti kakšno posebno sejo, o njej razpravljati, pritegniti kvalitetne gospodarske strokovnjake in narediti ustrezne predloge rešitev. Državni svet, o katerem nekateri avanturisti radi razpravljajo, da je nepotreben, je praktično, če dobro pogledate, s svojimi vsebinami, ki jih je tematsko obravnaval, odpiral probleme in ponujal rešitve, praktično zapolnil koalicijsko pogodbo, ki jo danes v glavnih točkah ponujajo stranke bodoče Vlade. Vse te glavne teme, ki se nanašajo na gospodarsko rast, na prenos državnega premoženja na Zpis, na neverjetno lahkotnost ustvarjanje visokošolskih centrov, na ustvarjanje dodane vrednosti storitev in proizvodov plus še neskončno tem, ki jih imate v svojih podlagah, je Državni svet kvalitetno odpiral in tudi ponujal rešitve. Torej bodite ponosni na delo Državnega sveta in eventualnim fantastom, ki razmišljajo o tem, da bi ga ukinili, in da preveč stanemo, prosim z argumenti povejte, da to ni res, in da je tukaj nabor potencialnega znanja, navezava na civilno družbo in nujni drugi dom parlamenta. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Ščernjavič, državni svetnik ima besedo.

      DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lep pozdrav! V zvezi s tem poročilom Banke Slovenije, moram reči, da v preteklosti so mi bila ta poročila bolj všeč, pa sem jih redno sledil, so bila še bolj podrobna, analitična, globinska. Moram reči sedaj, zakaj ste to spremenili, ne vem, ampak bom pa z eno stvar izredno omenil in bom predlagal, da se to tudi ven črta, ker ne drži. In sicer, na strani 37, je omenjeno tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje in piše notri koliko je zavarovancev, kakšna je vsota, kakšna je rast in ocena ki piše, banka je to oceno notri dala. To je prostovoljno pokojninsko zavarovanje je ... konzervativno, kljub zmanjšanju deleža najvarnejših naložbenih oblik. Torej, glede na to, da sem član Odbora za prostovoljno pokojninsko zavarovanje bil štiri leta, za javne uslužbence in vem kakšne pripombe in kaj sem vse dajal na tista poročila, na ta letna in zdaj na štiri letno. Ta ocena ne drži in predlagam, da se črta in da jo izpopolnite in dopolnite. In povezano tudi z; če pa bi šel na današnja gibanja - ta pa so izjemno kritična. Bom rekel da se kot član tega odbora izjemno bojim kaj je s temi naložbami v kapitalski družbi in kam so šle in kakšne izgube imamo v teh 6-ih, 7-ih mesecih v tem skladu.
Kar sem še hotel reči pa je tudi to, to kar govorim drži, kot pribito. Da je ta prostovoljni ali pa to zavarovanje 504 tisoč zaposlenih v državi Sloveniji, torej gospodarstva in javnega sektorja, predvsem šle premije, vir, vsaj za javni sektor lahko rečem, začetek, štart so šle tole, da so se delavci odpovedali indeksaciji plač. Več kot 2,15% je šlo iz redne indeksacije v premije. In tudi trdim, novi delavci v gospodarstvu so se tudi odpovedali delu indeksacije in so dali v premijo za prostovoljno zavarovanje, včasih so tudi menedžerji to izpeljali, brez tega, da bi vedel sindikat in svet delavcev in tako naprej. Skratka, trdim, da ta ocena ki je noter dokaj splošna, daleč od realnosti in bi predlagal, da jo črtate, izpopolnite in dopolnite ali pa tega sploh noter ne omenjajte.
Nadalje pa bi vas tudi tole pozval. Moram povedati to, da je v poročilu Banke Slovenije v preteklih letih, saj se še spomnim, ko je bil še gospod Arhar v tistih delih poročil in tudi guverner, ko je bil še za njim, no gospod, kaj je že, no, je v glavnem bil pasus tudi stroški dela Banke Slovenije, indeksacija plač zaposlenih. Zakaj tole opozarjam? Tukaj sem gledal tam na strani "Računovodski izkazi BS, stroški dela", pa bi vas samo vprašal, ker ste tukaj odgovorni z Banke Slovenije, kako ste indeksirali plače delavcev glede na inflacijo? Torej, bi rad vaše, za lansko leto 5%, letos 3,9. Moram reči, da imam eno izkušnjo pač z Banke Slovenije. Tudi negativno, iz preteklosti, torej ko je bil Arhar guverner, ko niso redno izvedli indeksacijo plač izvedli in smo šli v tožbe. In je Arhar tisto tožbo zgubil tako, da je Banka Slovenije morala delavcem povrniti glavnico in, torej skratka povrniti to kar jim pripada. To pa izpostavljam tudi zato ker sem včeraj poslušal guvernerja, kako je omenjal javni sektor in plače v javnem sektorju. Jaz bi rekel, dajte tudi takšno pozornost nameniti predvsem bankam in poslovanju v bankah.
V javnem sektorju pa je naslednja zgodba, in bom zaključil. Omenil sem že, da se je javni sektor, to je 150 tisoč delavcev odpovedalo 2,15 in redne indeksacije za premije. Nadalje, se je odpovedalo 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 del indeksacije redne, gre torej za odpravo mase za, torej v maso za odpravo nesorazmerij plač. In zdaj reči, da bo to, kar je včeraj guverner govoril, da bodo plače v javnem sektorju, kaj je rekel, generirali inflacijo, lepo vas prosim, torej mislim, da je to ena trditev, ki ne vzdrži in jo od tukaj kot predstavnik sindikata najodločneje zavračam. Če bi pa radi imeli v Banki Slovenije razpravo o plačah v javnem sektorju sem pa pripravljen priti vam v organ najbolj odgovornim te stvari predstaviti, statistiko pa z podatki zato, da ne boste, prosim, takšnih ali pa ne iz prvih ust slišali slovenska javnost takšne ocene in pa ugotovitve. Torej, to oceno, ki je izdal, če je pa to na podlagi analize, da jih imate, prosim, potem pa jo pokažite, drugače pa to oceno najodločneje zavračam, ker se da dokazati koliko je povprečna rast plač bila delavcev v javnem sektorju, kakšna je bila inflacija in koliko so izgubili delavci tudi na realni ali pa nominalni in na realni plači in s tem zaključujem. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne bi prosim predstavnike Banke Slovenije, da poskušajo pojasniti določene dileme, ki so se pojavile v diskusiji vprašanja in nestrinjanja.

      MAG. JANEZ KOŠAK: Jaz bi poskušal odgovoriti na ta vprašanja položaja javnega sektorja. Jaz se strinjam, da položaj javnega sektorja vizavi verjetno finančnega sektorja je posebej v preteklem obdobju relativno dober, vendar je pa treba vedeti, da bodo oni imeli enako, vsi bomo imeli to skrčenje, bom rekel, po celoti. Tako, da moram tudi reči, da mi že zdaj opažamo padanje kreditne dejavnosti. Tukaj kakšnih velikih zgodb, vsi bomo prizadeti, vsi moramo v bistvu, najhujše je to kar je bilo tudi omenjeno, mi nimamo več denarne politike ne tečajne politike, obresti se določajo v Frankfurtu, tečaji se določajo med dolarjem in evrom na trgu, vemo, da je enkrat dol, noben več tega ne razume, da tako rečem, tako da tukaj smo vsi na prepihu. Tako, da skrčenje bo prišlo, enako se mora, in se to strinjam, odraziti to tudi na finančnem sektorju.
Zdaj drugo kar je vprašanje investicijskega bančništva. Pri nas imamo univerzalno bančništvo, dejstvo je, da je ta ločnica, bom rekel, v Ameriki zelo velika in ta se je pravzaprav zdaj tudi razkrila, vi vsi veste.../oglašanje iz klopi./.. jo je že konec, ampak ne še čisto../nerazumljivo./... sta zaprosila za prekvalifikacijo, ker razlika med njimi je v izbiranju hranilnih vlog, kdo ima pravico in kdo ne. Tako da pri nas tega fenomena ni.
Glede vprašanja financiranja. Pri financiranju prihaja do krčenja marže. Moram reči, tudi v svetu so poskočile. Celo v Ameriki je situacija tako težka, da se celo realni sektor zelo težko financira, ker so same banke v tako hudih problemih v Ameriki.
Drugo, kar je. Veste, ta del investicijsko bančništvo, univerzalno bančništvo - kriza se je začela pravzaprav na enem relativno majhnem segmentu in je potem šla skozi razne kroge. In sicer tako, da ko je bil okužen en del, ker gre za veliko prepletenost - tu je tudi pripomogel ta "fair value", knjigovodstvo. "Fair value" velja na dolgi rok in v normalnih ali pa uravnoteženih razmerah. V razmerah, ko balon naraste, je fino, ker pač bilančno dviguješ, v razmerah, ko se krči, je pa to cunami, da tako rečem, ker takrat pa ti v bistvu delaš strahotne, lahko rečem, bodoče rezervacije, zaradi vrednotenja in teh odpisov, ki so začasni, v kolikor držiš portfelj do konca. In seveda, ko se to začne v investicijskem bančništvu in ko greš dol, je kapitalska ustreznost, moraš povečevati kapital. In ko povečaš kapital in ko gre tvoja cena dol, se to takoj odrazi na borzi. Ko se odrazi na borzi, se odrazi na ceni tvojih papirjev, in to gre naprej, to je v bistvu princip snežne kepe. De facto, moram reči, da se veliko o tem diskutira, sama ta situacija pa je po vsebini manj dramatična, če jo gledamo s tega vidika. In o teh vprašanjih, ki so čisto knjigovodske tehnike, da tako rečem, se pravzaprav tudi veliko
razpravlja. So različni ekonomisti, ki pravijo, da bi bilo treba to takoj vsaj za določen čas odpraviti. In da bi že to ogromno pomagalo v zaupanju, ker bi se ta valeča snežna kepa ustavila. Tako da je bilo tudi veliko govora o tem. Ne bi hotel prejudicirati, kaj bo, je pa sigurno, papirji, če se bodo obdržali do konca, se bodo realizirali po tisti ceni, ki je bila, s takim amortizacijskim načrtom in tako obrestno mero, kot je bilo zapisano, pod kakšnimi pogoji so bili izdani. No, drugo je pa tarifni riziko skozi to valečo se snežno kepo.
Evropa, če gledamo, je pa glede na tradicijo, ki jo ima, mi sami vemo, čeprav takrat mi nismo imeli kakšnih velikih izkušenj, kar se sanacije tiče, ampak smo, moram reči, zaradi tega kar gledamo sedaj, dosti modro ravnali. Ni bilo velikih dilem, čeprav bivši guverner Arhar je menda po vseh poslanskih klubih šel in prepričeval, da je treba to narediti. In na koncu, če potegneš črto, se ti običajno vedno izplača. Najhujše je uničiti svojo realno ekonomijo in štartati ponovno iz pogajišča. Mislim, da tukaj smo vsi na istem čolnu. Bi se pa tukaj strinjal z gospodom Ščernjavičem, nekateri imajo danes več in nekateri bi hoteli imeti še več. Tukaj je treba imeti pa tudi pred očmi slovensko gospodarstvo. In gospodarstvo je konkurenčno samo toliko kolikor ono zvišuje produktivnost. Kakšno veliko zviševanje produktivnosti v pogojih, ko se ti vse krči je zelo težko. Od takrat si v tekmi z drugimi. In če bodo drugi zniževali plače, ker takrat si v tekmi z drugimi državami, res je, da imamo mi neko prednost še vedno, da smo relativno cenejši kot, bom rekel, v Nemčiji. Vendar pa je vprašanje kakšna je ta prednost v enem tem krajšem obdobju.
Kar se plačne politike, bi rekel, da se strinjam z guvernerjem Kranjcem, veliko prostora ni, ampak tukaj morajo bolj nastopiti, mogoče moment, večjega socialnega čuta oziroma občutka za relativne razmere. Sami veste, da jaz sem pač na tej pozornici, gospod .../Nerazumljivo./ stalno poudarja, če bo to preskučilo v plače, potem je to katastrofa. In to je, seveda, morajo pa takrat začeti delovati mehanizmi socialni, solidarnosti. Če bomo .../Nerazumljivo./ plače se bomo še krčili in bomo še v težji poziciji. Mi smo sedaj v tekmi z vsemi. In tukaj se morajo parlament in stranke poenotiti. Gremo v obdobje težkih časov. Ampak mislim, da je Slovenija v relativno boljši poziciji kot ostali.
Kar se tveganj tiče, kar se plač tiče, jaz vem, da smo delali v skladu s kolektivno pogodbo, pa ne da bi na kolega hotel težko breme prevaliti, in kot mojega advokata, pa mogoče bo najboljše on povedal. Sicer številke vem, ampak mislim, da je on nekako "in the line" in moram tudi reči, da tudi v letošnjem letu mi držimo relativno zelo restriktivno politiko kar se stroškov tiče in vsega. Seveda pomembnejše stvari pa se dogajajo drugje. Vsaj kar se teh številk tiče, ki so v bančnem sistemu. To je drugače, recimo, v eni firmi.
Bančne provizije, to sem delno odgovoril. Zdaj, obrestna mera, finančni .../Nerazumljivo./... se strahotno vleče. In tako da tudi likvidnost med bankami, pa Evropa je še dobra v tem in tudi pri nas je še. Tako, da, seveda, je pa, situacija je težka. Mi ne moremo biti čisto izoliran .../Nerazumljivo./... Seveda pa Evropska centralna banka in vse države, te akcije so .../Nerazumljivo./... delajo pač tisto, da se stvari umirijo. Ker to, saj pravim, v veliki meri gre za snežno kepo, ki je pač...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Ja, zdaj, želim vas samo opozoriti. Svetniki ste imeli možnost debatirati, postavljati vprašanja. Mag. Košak je zdaj odgovoril na dileme, kolikor je pač lahko, znal in tako naprej. Zdaj tisto kar lahko še naredimo, če ima kdo repliko na njegovo izvajanje, naj prosim...

      MAG. JANEZ KOŠAK: Mogoče bi kolega kar se plač tiče, da ne bi imel občutek, da smo mi nek...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želite, da še vaš kolega dopolni vaše izvajanje... ja, ja. Ne, ne, ne. Se opravičujem, bomo šli. Ja, boste prišli vsi na vrsto, samo tako, kot pač je... Želite najprej vi še zaključiti svojo diskusijo ali pozivate kolega Ermenca, da dopolni vaše izvajanje.
Izvolite. Hvala lepa.
No, še eno logistično pojasnilo. Predstavniki Vlade oziroma vabljeni so ponavadi tukaj v prvi vrsti, zato vam predlagam, da se tukaj usedete. Ja, če vam to bolj ustreza.
Izvolite gospod Ermenc.

      GOSPOD ERMENC: Samo nekaj besed glede plač in stroška dela, je letelo vprašanje. Jaz se opravičujem. V letnem poročilu v računovodskih izkazih ni primerljivih podatkov za leto 2006. Razlog je pa ta, da smo z letom 2007 vstopili v evro sistem in sprejeli nova računovodska pravila in skupaj z revizorji smo se odločili, da primerljivih podatkov ne bi bilo racionalno oziroma jih je praktično nemogoče dati za vse bilančne postavke. Tako da primerljivi podatki bodo za letni obračun 2008 vsekakor na voljo.
Bi pa povedal samo glede stroška dela, da znaša strošek dela 2007 na 2006, indeks je 106. Zdajle, z 2008 na 2007 je pa indeks 104 do septembra. Mi imamo svojo kolektivno pogodbo sklenjeno z obema reprezentativnima sindikatoma Banke Slovenije in v skladu s tem smo vseskozi sledili zakonskim določbam glede politike plač oziroma v zadnjih letih kolektivnih pogodbi za gospodarstvo. Tako smo lanskega leta povečali izhodiščno plačo v avgustu za 2,5, v letošnjem letu pa 2-krat in sicer meseca maja, ko je bila kolektivna pogodba podpisana z veljavnostjo od januarja naprej za 2,7 in zdaj avgusta za 3,9. Toliko, da tukaj praktično sledimo tistemu kar določa minimum za gospodarstvo. Bi pa to povedal, da koliko se to pozna na strošek dela. Zaposlovanje, prezaposlovanje se v letu 2007 praktično ustavlja in se zdaj znižuje. Mi seveda srečujemo situacijo, da imamo zaradi restriktivne politike plač že imamo določene težave pri zaposlovanju kadrov na mestih, ki so bolj visoko strokovna in da je to lahko tudi ../nerazumljivo./.. ampak,....pri svojem pragu res skušamo pri politiki.../nerazumljivo./... poslovati kar se da racionalno. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kot rečeno prosim vas za razumevanje, da je zdaj predvsem umestno diskutirati v smislu replike na tisto kar je bilo sedaj odgovorjeno s strani predstavnikov Banke Slovenije želim.../nerazumljivo./.. ali karkoli, ampak da ne bi zdaj to izpadlo.../nerazumljivo./.., ker čez eno uro se bo pa vsak kdo od nas še spomnil kar bi....o teh stvareh povedal, ne me narobe razumeti. Prijavili so se dr. Mencinger, dr. Rus, gospod Meh in gospod Šuštaršič in jih prosim, da koncizno podajo svoje replike na izvajanja. Prosim. Sem še koga spregledal?

      PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Hvala. Spoštovana kolega, kolegica in kolegi! Ali je to replika ali mnenje več ali manj je pravzaprav jasno kaj se je zgodilo. Zadnjih 30 let se je povečeval finančni sektor, in sicer se je povečevalo virtualno bogastvo tistih, ki so ga povečevali so pa dobivali dejansko bogastvo. Ko se je pokazalo v letošnjem letu, da gre za virtualno bogastvo je prišlo do tega pri čemer Slovenija ni izvzeta. Menim pa, da z oziroma na to kakšen je naš finančni sektor bo pri nas prvi prizadeti in bolj prizadet realni sektor kot finančni sektor, to se pravi to je prva stvar. In približno se vračamo nekje v zgodnja 90-ta leta s podobnimi problemi. No, imam pa repliko tudi na plačni sistem. Ni problem, da je nov plačni sistem povzročil povečanje plač, problem tega novega plačnega sistema je, da smo mi naredili neko pošast, ki se premika iz enega v drugi del in to je ravno zaradi tega, ker smo uničili avtonomne dele sistema. Problem je v neki dobronamerni, ampak zgrešeni prepričanosti, da minister ve kakšna so prava razmerja med plačami. Ko se je to vzpostavilo to se ne bo nehalo, zdaj je treba tudi če razgradiš bomo še na slabšem, to je treba enostavno sprejeti in postopoma pozabiti kako je bilo narejeno, to je edina rešitev, ki se tiče tega plačanega sistema. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Rus.

      DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa. Moram reči, da sem osupel nad nastopom predstavnikov centralne banke. Jaz bi pričakoval bistveno več konciznosti in tudi nekoliko bolj pripravljene odgovore tudi vsaj to, da bi si zapisali kaj nas zanima. Jaz ne vem, če bi tako druge centralne banke obvladovale bančni sistem kot je bilo tukaj prezentirano, pa sem prepričan, da imate več redu doma, ampak moram reči, da sem dejansko osupel in jaz upam, da javnost ne bo videla niti najmanjšega izseka tega nastopa, ker potem se pa lahko samo še za denarnico primejo, pa verjamem, da je bil nastop drugačen od sicerjšnjega dela. Nisem zadovoljen z odgovorom glede tega, da so banke šle strateško v univerzalno bančništvo, da se zasleduje strateški model finančnega supermarketa, to se nas ne tiče, tiče se nas regulativni del bančništva, ki še vedno loči med investicijskimi projekti in pa med podjetniškimi projekti, vsakdo tukaj to ve. In ta odgovor, da saj seznanite se, da gre za univerzalno bančništvo, ni zadosten. Zanima nas vaš pogled regulatorja v to, kaj se počne na investicijskem delu in kaj se počne na komercialnem delu, ker to je tisto, kar gospoda Meha zanima, in to je tisto, kar mene zanima - vaš regulativni odnos do tega, koliko so naše banke šle v investicijski del, koliko so izpostavljene. Ker sami veste, da je izpostavljenost banke, Ljubljanske banke ali pa neke druge banke, ki je meni dala pri 30% pologu hipotekarni kredit, je bistveno manjša, kot je pa izpostavljenost pri financiranju menedžerskega odkupa. Vsi to dobro vemo, zato nas tudi precizno zanima izpostavljenost slovenskih bank iz naslova menedžerskih prevzemov, če imate morda kakšen podatek tudi o tem. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Meh.

      BORUT MEH: Saj ne bom dolg. To bi rekel, in verjamem, da ta občutek deli tudi gospod Košak z mano, da z odgovori prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Vendar bom za razliko od kolega Rusa rekel, da je res, da sem s to svojo razpravo malo zašel s poti obravnave poročila, in tega se zavedam. Vendar situacija je resnično zaostrena in nekaj bo treba narediti v vseh segmentih, ne samo v Banki Slovenije. In tu bi pričakoval tudi malo večjo aktivnost Banke Slovenije oziroma morala bo biti. Zato bi se pridružil tej pobudi gospoda Janvita Goloba, se pravi, da bi na eno naslednjih sej ali pa kar na naslednjo sejo sveta uvrstili to točko, aktualen gospodarski položaj, in dejansko dali tudi tistim, ki pridejo, možnost, da se na to temo pripravijo in kompetentno odgovorijo. Spomnil vas bom, da smo januarja, se mi zdi, že sprejeli pobudo Vladi za oblikovanje protiinflacijske koalicije, pa smo takrat bolj naleteli na nek posmeh kot pa na resno obravnavo. Pa mislim, da mnogo tistega, kar je bilo takrat opozorjeno, se nam je zgodilo. Zato je prav, da na naslednji seji o tem razpravljamo in da mnogo širše odpremo to problematiko, tudi z mogoče takrat že predstavniki bodoče Vlade. Ta Vlada sto dni prav gotovo ne bo imela. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima gospod Šuštaršič. Izvolite.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Ker smo na nivoju replik, bi vseeno rekel, da me pravzaprav odgovori oziroma razlage obeh predstavnikov banke spravljajo v silno zadrego. Vsekakor so take prijazno meglene razlage absolutno nezadostne v odnosu do zelo jasnega izziva, ki ga je dal naš kolega Meh z definicijo, da ne smemo pustiti crkavati realnega sektorja. Realni sektor pa seveda pomeni življenje slovenskega prebivalstva.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Besedo ima gospod Peršak.

      ANTON PERŠAK: Se opravičujem, jaz bi rad še enkrat ponovil vprašanje gospoda Meha. Ali ima Banka Slovenije kakšne mehanizme za obvladovanje teh provizij, nadomestil in vsega tega? Jaz bom to ilustriral s primerom kakšnega zelo majhnega s.p.-ja ali samozaposlenega. Lahko se mu zgodi, da tudi več kot 10% njegovega mesečnega prometa pomenijo provizije ali bančna nadomestila. Kakšen tak, ki ima res tiste dohodke tam 300, 400 evrov in nekaj operacij in za vsako plača trikrat, plača nadomestilo za samo operacijo, ki je najmanj 2,4 evre, potem nadomestilo za papirnati izpisek, mislim ceno papirnatega izpiska, in na koncu še nadomestilo za neke bančne stroške. In to lahko znese pri nekom nekaj deset, dvajset, šestdeset evrov na mesec, pri tem ima pa mogoče tristo, štiristo evrov prometa tisti mesec.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem smo izčrpali interes za razprave in replike. Sicer je kar nekaj iztočnic za nadaljnje aktivnosti. O tem se bomo pogovarjali kasneje. Če želite predstavniki Banke Slovenije podati kakšno pojasnilo na izražene argumente, imate besedo.

      MAG. JANEZ KOŠAK: Ne bi rad dajal vtisa, tukaj je bilo veliko takih obtožb, češ, mi se izmikamo. Kar se tiče provizij in vsega tega. Mi ne moremo nekoga siliti. Odločili smo se za svobodni trg. Mi pa bi radi. Tukaj je lahko samo, v kolikor gre za neke dogovore, kar se konkurence tiče. Centralna banka kot taka se ne more vtikati. Mi sicer gledamo in delamo .../Nerazumljivo./ da tako rečem, več od tukaj naprej ne moremo.
Drugič. Bilo je vprašanje kar se tiče prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Mi bomo to pogledali in lahko vam zagotavljam, da bomo to popravili oziroma dali ustrezno pojasnilo. O tem ni dvoma. Moram pa reči, da sam sedajle ne vem. Jaz upam, da niste pričakovali od mene.
Potem je bilo tukaj vprašanje, ki je bilo vezano na investicijsko bančništvo oziroma, ne vem, kar se menedžerskih odkupov tiče. Jaz moram reči, sam bom rekel, vsi smo del tega. Mi tudi tukaj, mi podatke spremljamo po vseh kreditih. Naše baze, vam lahko zagotavljam, so tako velike, da lahko vidimo vse. Vendar pa vam moram tudi zagotoviti, pa ne da bi se zdaj izenačeval z župniki, advokati in zdravniki, centralni bankirji so dejansko v istem statusu. .../Nerazumljivo./... podatkov ne moremo odpirati. Tukaj morate razumeti. Moram pa reči, da banke, ki so se s tem ukvarjale imajo svoje lastnike. Mi na lastnike, razen v kolikor gre za regulacijo bom rekel in tveganja, več ne moremo narediti. V kolikor se ugotovi, tudi pri menedžerskih odkupih, seveda bodo dodatne kapitalske zahteve oziroma dodatna obremenitev kapitala. Tako, da tukaj vam lahko zagotavljamo, da mi to zelo pozorno gledamo in to delamo, ker za nas so zelo pomembne banke, bom rekel varne. Ker če banke enkrat ne bodo varne, poleg te splošne situacije, ki je, zunanja zelo težka, smo mi za to zadolženi in tukaj dejansko poskušamo narediti maksimum.
Ne vem, če je še kakšno vprašanje, bom rade volje odgovoril, ampak saj pravim...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za enkrat mag. Košak.
Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog mnenja, kot ga je predlagala komisija in sicer: Mnenje k letnemu poročilu Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2007, ki je sestavni del tega poročila in k finančnemu načrtu Banke Slovenije za leto 2008, kot ste ga prejeli v materialih. Ugotavljamo prisotnost.
Proceduralno? .../Oglašanje v ozadju./... Na sklep?! Prosim, ja.

      PETER VRISK: Hvala lepa.
Jaz bi predlagal na predlog gospoda Meha. Zdaj, mi smo to temo danes odprli, malo začeli, ampak mislim, da to za takšno temo, je to bila res takšna obravnava - tako mimogrede. Glede na situacijo na finančnih trgih menim, da če smo že odprli, da na naslednji ali eni od prihodnjih sej, kakor je gospod Meh predlagal, to temo resno odpremo, dobimo resna gradiva in tudi predlagam, da takrat pride tudi guverner, pa ne da bi podcenjeval gospoda viceguvernerja, in da o tej temi resno spregovorimo. Če se da dopolniti sklep s tem.
Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Sklepa pa niti ni potrebno s tem dopolnjevati, ker je bila zadeva dovolj jasno podana v diskusiji in jo bo obravnaval kolegij in bo s tem v zvezi zadeva tudi realizirana v tej smeri. Jaz mislim, da je bila ta pobuda zelo utemeljena. Ne bi pa mogli tega kar zraven zdajle pristavljati, kar takole po domače, ker je komisija o tem odločala.
Tako da, ob spoštovanju tega, kar je bilo rečeno in strinjanju s tem, dajem v odločanje predlog sklepa, kot ga je sprejela komisija in kot sem ga prebral. In predlagam, da prijavite svojo prisotnost. Navzočih je 30 svetnikov.
Kdo se strinja z mnenjem?
(32 članov.) Proti?
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. S tem zaključujem 6. točko dnevnega reda.
Dovolite še samo trenutek pozornosti, da zaključimo kot se spodobi tako visokemu zboru današnje srečanje. Jaz se vam zahvaljujem za sodelovanje. Predvidoma se bomo sestali 5. novembra. Hvala lepa in nasvidenje.

      (Seja je bila končana 8. oktobra 2008 ob 15.28.)