Mnenje k predlogu zakona o pokrajinah (ZPok) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 56. seji, dne 4. 7. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

 M N E N J E

k predlogu zakona o pokrajinah (ZPok) - prva obravnava

 Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet poudarja, da je ustanovitev pokrajin nujna z vidika uravnoteženega razvoja Slovenije, saj je njihovo temeljno poslanstvo uresničevanje razvojnih politik. Pokrajinsko zakonodajo je zato treba čim prej sprejeti, saj bo v nasprotnem primeru odločanje o njihovi ustanovitvi preloženo za nedoločen čas.

Državni svet ocenjuje, da so predlagane rešitve rezultat vseh dosedanjih prizadevanj za uskladitev različnih interesov pri ustanavljanju pokrajin in najbližje političnemu konsenzu. 

Čeprav bo vlada predložila v zakonodajni postopek predlog zakona o ustanovitvi pokrajin šele po koncu javne razprave o predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, je vprašanje glede števila pokrajin in posledično njihovi velikosti pomembno že sedaj, saj so od tega odvisne tudi konkretne rešitve v predlogu zakona o pokrajinah. Vladni predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, predvideva ustanovitev 14 pokrajin, vendar bi po mnenju Državnega sveta z ustanovitvijo manjšega števila pokrajin dosegli višjo stopnjo decentralizacije, poleg tega bi dobili večje in učinkovitejše pokrajine, ki bi imele večji finančni, razvojni in kadrovski potencial. Zato bi lahko učinkoviteje prevzele večji obseg prenešenih nalog. Državni svet poudarja, da so razlike med predlaganimi 14 pokrajinami glede na število prebivalcev prevelike, praktično v razmerju 1 : 10, zato bi bilo kakršnokoli povečanje njihovega števila nesprejemljivo. Za krepitev čezmejnega sodelovanja z regijami sosednjih držav potrebujemo gospodarsko močne pokrajine, saj regije v sosednjih državah ne bodo imele interesa za sodelovanje z razvojno šibkimi in majhnimi pokrajinami. Poleg tega povečanje števila pokrajin ne bi bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot, ki določa, da je povprečna velikost teritorialne enote na ravni NUTS 3 opredeljena z minimalno 150.000 prebivalcev.

Državni svet meni, da kohezijska politika Evropske unije in upravno teritorialna členitev ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 in NUTS 3 ni v neposredni povezavi z upravno-politično členitvijo Slovenije na drugem nivoju lokalne samouprave. Res pa je, da je eden izmed ciljev regionalizacije tudi poenotenje teritorialne členitve Slovenije na ravni NUTS 3 s členitvijo na pokrajine, ki naj bi postale nosilec regionalnega razvoja.

Glede na navedeno in ob predpostavki, da obstaja majhna verjetnost, da bi uspeli z uveljavljanjem izjeme za več kot eno dodatno pokrajino, Državni svet ugotavlja, da bi bilo smiselno v nadaljnjih razpravah iskati rešitev v smeri manjšega števila pokrajin, kot je sedanji predlog 14 pokrajin.

Vlada in Državni zbor naj pri dokončnem oblikovanju imen in sedežev pokrajin v največji možni meri upoštevata mnenja lokalnih skupnosti, hkrati pa Državni svet pričakuje, da se bodo občinski sveti znotraj pokrajin uspeli uskladiti o sedežih pokrajin ter o območjih pokrajin.

Državni svet podpira postopen prenos nalog z državnega nivoja na pokrajine ter uvedbo enotirnega upravnega sistema, ki je racionalnejši od dvotirnega upravnega sistema, saj slednji ob hkratnem delovanju pokrajinskih uprav in upravnih okrajev zagotovo pomeni podvajanje administrativnih struktur in s tem povečanje javnofinančnih izdatkov. Enotirni upravni sistem lahko zagotovi racionalizacijo javne uprave in višjo stopnjo decentralizacije v smislu prenosa nalog z državnih organov na organe lokalne samouprave. Ob tem Državni svet tudi poudarja, da je vprašanje prenosa nalog pomembno, saj od tega ni odvisna samo stopnja decentralizacije, ampak tudi učinkovitost in fleksibilnost razvojnih politik v pokrajinah. Izvajanje razvojne politike je lahko bistveno bolj učinkovito in uspešno, v kolikor ima nosilec na razpolago tudi ustrezne administrativne in upravne vzvode. 

Državni svet se strinja s stališčem Združenja občin Slovenije, da je predlagana pristojnost sveta občin, ki ga sestavljajo župani občin z območja pokrajin, premajhna, saj bodo lahko koalicije znotraj pokrajinskih svetov v primeru navadne večine pri ponovnem odločanju v večini primerov preglasovale odločitve svetov občin. Zato bi bilo primerno okrepiti njegovo vlogo v smislu določitve zahtevnejše večine pri ponovnem odločanju pokrajinskega sveta o amandmajih sveta občin, in sicer dvotretjinsko večino. S tem bi bile sprejete odločitve bolj preverjene in bi uživale višjo stopnjo konsenza. Okrepitev vloge sveta občin v smeri odločanja z večjo stopnjo konsenza v pokrajinskem svetu je pomembna tudi z vidika števila prebivalcev na pokrajino. Kar nekaj predlaganih pokrajin obsega mestne občine in regijska središča, v katerih je več kot polovica prebivalcev celotne pokrajine. Vpliv članov pokrajinskega sveta, ki bodo izvoljeni na območjih mestnih občin in regijskih središč, bo v teh primerih večji in se bo lahko preko odločitev pokrajinskega sveta odražal v razvojni politiki pokrajine. To pomeni, da bodo sprejete odločitve bolj v interesu mestnih občin in regijskih središč znotraj pokrajin.

Državni svet podpira predlagano rešitev, da je funkcija člana pokrajinskega sveta nezdružljiva s funkcijo župana.

V zvezi s predlaganimi nalogami regionalnega pomena Državni svet opozarja, da je treba v nadaljnji obravnavi bolj jasno opredeliti naloge na področju visokega šolstva in razvoja v povezavi z zakonom o visokem šolstvu. Na nivoju pokrajin lahko govorimo o visokošolskih strokovnih študijskih programih, ne pa o univerzitetnih študijskih programih.

Ustavna določila o pokrajinah kot drugega nivoja lokalne samouprave ne predvidevajo, da bi imele pokrajine kakršnokoli vlogo v zakonodajnem procesu na državni ravni. V kolikor bo prišlo do uvedbe pokrajin, bodo potem, ko bodo zaživele, zagotovo pokazale interes, da so zastopane tudi na državni ravni. Državni svet je mnenja, da je primeren organ za predstavljanje in usklajevanje interesov pokrajin na nivoju države.